Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, začenjam 67. sejo Odbora za zadeve Evropske unije!

Na začetku seje naj povem, da imam dve pooblastili: kolegico Andrejo Rajbenšu nadomešča kolega mag. Dejan Premik, ki ga lepo pozdravljam na današnji seji in kolega Gašper Ovnika nadomešča kolega mag. Rastislav Vrečko, ki ga prav tako lepo pozdravljam na današnji seji. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta.

Vse navzoče vas lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje tega odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v samem poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga torej prejeli s samim sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA DANAŠNJEGA ZASEDANJA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O POSTOPKIH UNIJE ZA ODOBRITEV IN NADZOR ZDRAVIL ZA UPORABO V HUMANI MEDICINI TER DOLOČITVI PRAVIL, KI UREJAJO EVROPSKO AGENCIJO ZA ZDRAVILA, SPREMEMBI UREDB ŠTEVILKA 1394/2007, ŠTEVILKA 536/2014 TER RAZVELJAVITVI UREDB ŠTEVILKA 726/2004, ŠTEVILKA 141/2000 IN ŠTEVILKA 1901/2006.

Gradivo k 1. in 2. točki smo prejeli od vlade 15. februarja 2024 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo obeh predlogov stališč v Državnem zboru torej imamo tudi danes. Gradivo k obema točkama je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za zdravstvo kot matičnemu delovnemu telesu, slednjega je obravnaval na 30. nujni seji 27. februarja 2024 in sprejel mnenje, ki smo jih in ki ste jih tudi prejeli. Ker je gradivo k 1. in 2. točki vsebinsko povezana, bi pri tej točki opravili torej predstavitev in razpravo o obeh, nato pa bi ločeno glasovali o predlogih stališč, tako da goste vabimo, da lahko torej povežejo 1. in 2. točko in predstavijo 1. in 2. točko.

Tako sedaj vabim predstavnike Ministrstva za zdravje pri tej točki. Z nami je gospa Eva Vodnik, državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje. Torej prosim vas, da nam predstavite predlog uredbe, predlog direktive in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.

Izvolite.

Hvala za besedo, gospod predsednik.

Spoštovani člani, spoštovane članice Odbora za zadeve Evropske unije!

Predstavila vam bom Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o postopkih Unije za odobritev in nadzor zdravil za uporabo v humani medicini ter določitvi pravil, ki urejajo Evropsko agencijo za zdravila, spremembi uredb številka 1394/2007 in številka 536/2014 ter razveljavitvi uredb številka 726/2004, številka 141/2000, številka 1901/2006 ter predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zakoniku Unije o zdravilih za uporabo v humani medicini ter razveljavitvi direktive 2001/83 in direktive 2009/35.

Farmacevtska zakonodaja Evropske unije že več kot 50 let določa najvišje standarde kakovosti, varnosti in učinkovitosti za odobritev zdravil, hkrati pa spodbuja delovanje notranjega trga in konkurenčnost farmacevtske industrije. Evropska komisija je novembra 2020 predstavila evropsko strategijo za zdravila, katere cilj je ustvariti farmacevtsko okolje, ki bo kos izzivom prihodnosti in bo osredotočeno na paciente, v katerem bo industrija Evropske unije lahko inovativna, uspešna in še naprej vodilna v svetu. Farmacevtski ekosistem, ki je odporen na krize ter primeren za današnjo ureditev in prihodnje izzive, je eden od osrednjih stebrov močne evropske zdravstvene unije, ki prinaša koristi državljanom. Za uresničitev ciljev iz strategije je, Evropska komisija 26. 4. 2023 predlagala reformo farmacevtske zakonodaje, vključno s predlogom nove uredbe in predlogom nove direktive za posodobitev, poenostavitev in nadomestitev obstoječe splošne farmacevtske zakonodaje ter zakonodaje s področja zdravil za otroke in zdravil za redke bolezni. Namen predlagane reforme je zagotoviti visoko raven javnega zdravja z zagotavljanjem kakovosti, varnosti in učinkovitosti zdravil za paciente na eni strani, ter uskladitev notranjega trga za nadzor in kontrolo zdravil ter pravic in dolžnosti pristojnih organov držav članic na drugi strani brez poseganja v pravo industrijske lastnine. Specifični cilji pa so: zagotoviti pravočasen in pravičen dostop do varnih, učinkovitih in cenovno dostopnih zdravil za vse paciente v vseh državah članicah Evropske unije, povečati zanesljivost preskrbe ne glede na velikost, velikost trga in ekonomsko moč posamezne države članice, zagotavljati zdravila za paciente ne glede na to, kje živijo v Evropski uniji, obenem pa zagotavljati privlačno okolje, ki je prijazno do inovacij in konkurenčnosti za raziskave, razvoj in proizvodnjo zdravil v Evropi, ter kot zadnje, povečati okoljsko trajnost zdravil.

Kot sem omenila je eden od ciljev predlagane reforme zagotoviti, da imajo pacienti po vsej Evropi pravočasen in pravičen dostop do varnih in učinkovitih zdravil. Kot vemo, danes to ne velja vedno zlasti za inovativna zdravila, saj se dostop pacientov razlikuje med državami članicami EU. Zato je namen predlagane reforme spodbuditi podjetja k trženju zdravil v vseh državah članicah, poleg tega pa spodbuditi inovacije z nagrajevanjem in omogočiti dostop do cenovno dostopnih zdravil ter spodbuditi razvoj zdravil, ki pokrivajo nenaslovljene zdravstvene potrebe. Predlagana reforma bo med drugim olajšala zgodnejši vstop generičnih in podobnih bioloških zdravil na trg v primeru tistih inovativnih zdravil, ki ne bodo upravičena do podaljšanja regulativne zaščite, ter z razširitvijo uporabe Bolarjeve izjeme in njeno usklajeno uporabo v vseh državah članicah. Predlagana reforma zajema še naslednja področja revizije: uvedba spremenljivih spodbud v zvezi z regulativnim varstvom podatkov, ki obsega skrajšanje sedanjega standardnega obdobja podatkovne zaščite z osmih na šest let ter možnost pridobitve dodatnih obdobij varstva podatkov, medtem ko dvoletno obdobje tržne zaščite ostaja nespremenjeno. Večja preglednost glede prispevka javnega financiranja k stroškom raziskav in razvoja na podlagi objave poročil imetnika dovoljenja za promet z zdravilom, ki bodo morala biti dostopna na njihovi posebni spletni strani in v podatkovni zbirki vseh zdravil za uporabo v humani medicini odobrenih v Evropski uniji, zmanjšanje vpliva zdravil na okolje s poostritvijo zahtev za oceno tveganja za okolje pri izdaji dovoljenj za promet z zdravili in razširitvijo obsega ocene tveganja za okolje s tveganjem proti mikrobne odpornosti. Republika Slovenija podpira osnovne namene in cilje predlagane reforme farmacevtske zakonodaje, po kateri se na podlagi dosedanjih izkušenj, pridobljenih tudi s pandemijo covid-19 spreminja zakonodaja na področju zdravil za uporabo v humani medicini z namenom krepitve regulativnega sistema, ki bo odporen na prihodnje krize. Republika Slovenija pozdravlja cilje Evropske unije komisije, da predlog reforme v ospredje postavlja razpoložljivost, cenovno dostopnost in dostopnost za vse paciente v Evropski uniji do zdravil. Prav tako pozdravlja osredotočenost na paciente. Dodatno pozitivno tudi pozdravlja pozitiven vpliv na konkurenčnost farmacevtske industrije v Evropski uniji navznoter in navzven, na okolijske cilje in prizadevanja ter boj proti mikrobni odpornosti. Dodatno Republika Slovenija podpira iskanje ravnovesja med spodbujanjem inovacij ter dostopom pacientov do inovativnih zdravil na eni strani in hitrejšem dostopu do generičnih in podobnih bioloških zdravil na drugi strani. Vse to ob hkratnem upoštevanju prava industrijske lastnine.

V procesu pogajanj, ki so pred nami, se bo Republika Slovenija zavzemala za izboljšanje besedila določil, ki bodo vodila v večjo jasnost, predvidljivost in pravno varnost predlagane uredbe in direktive, vlogo in obveznosti pristojnih organov oz. države članice ter ohranitev nacionalnih strokovnih kompetenc ter čim večjo racionalizacijo aktivnosti. Prav tako pa tudi k čim bolj celoviti ureditvi področja znotraj predloga uredbe in direktive ter posledično zmanjšanje števila delegiranih aktov.

Hvala za vašo pozornost.

Najlepša hvala za predstavitev stališč.

Na 30. seji 27. februarja 2024 je gradivo k 1. in 2. točki obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo jo tudi pravkar prejeli.

Za njuno predstavitev k obema točkama, sedaj bom ponovno prosil tudi predsednika komisije, gospoda Bojana Kekca.

Odpiram torej razpravo k 1. in 2. točki, po tej predstavitvi gospoda Bojana Kekca. Gospod Bojan Kekec, izvolite. Izvolite, samo izklopite se.

Izvolite, gospod Kekec.

Ja, hvala za besedo, gospod predsednik.

Lepo pozdravljeni vsi skupaj!

Ja, naša komisija je obravnavala omenjeni dve točki. Razprava je bila kar zanimiva, pestra, so člani, poznavalci tega področja. Zdaj, prva ugotovitev je ta, da Evropa res rabi novo farmacevtsko okolje in da mora Evropska unija izboljšati strateško avtonomijo, kar se tiče zdravil. Potem nekako po navednicah smo se lotili tega problema oz. razprave in vprašanj po naslednjih zadevah. Zdi se nam zelo pomembno, da je v Evropski uniji pravična dostopnost do zdravil. Evropske države niso enako bogate, imajo različne GDP, različne farmacevtske industrije in seveda je zelo pomembno, da je ta dostopnost po ugodni ceni, normalni ceni vsem državljanom Evropske unije dostopna. Zelo podpiramo, da se tukaj rešujejo zdravila za otroke, da ne bo, kot smo imeli primere v Sloveniji, državljanov Slovenije potrebno zbirati z dobrodelnimi akcijami, draga zdravljenja, draga zdravila. Mislim da, mora biti to sistemsko rešeno. Ravno tako redke bolezni, te so bolnikom praktično, zdravila za te bolezni so jim praktično nedostopna. Nekoliko nas je skrbela centralizacija inšpekcije, vendar tukaj še ni dokončnega odgovora, kaj to pomeni za našo zdravstveno inšpekcijo in za, bi rekel, naše nadzorne organe. Hitrejši vstop generikov. No, tukaj je bil nek pomislek ali gre tukaj zdaj za skrajšanje postopkov preizkusa, ki lahko vpliva na varnost in kakovost zdravil, vendar je bilo pojasnjeno, da gre zgolj za premostitev, bi rekel, tistih ne toliko potrebnih birokratskih postopkov. Seveda vprašanje je ključno tudi ali so bili naši farmacevti vključeni. Se pravi, naši farmacevti so vezani na generike in tukaj je precej govora tudi o generičnih zdravilih. Zdaj, zagotovilo je bilo, da je bila komunikacija in stališče naših farmacevtov upoštevano. No in na koncu smo še nekako tehtali oz. dali vprašanje. Zdaj s tem, bi rekel, novim farmacevtskim okoljem in s tem spremembo teh uredb naj bi bilo manj hospitalizacije in ambulantnega zdravljenja, po drugi strani pa kar precej povečani stroški, mislim, da se je govorilo o 1,5 milijarde. Seveda nas je zanimalo, koliko je to uravnoteženo, v katero stran se tehtnica nagiba, vendar v tej fazi teh odgovorov še nismo dobili. Vseeno pa smo soglasno sprejeli, bi rekel, oba stališča in nekako tudi podpiramo vse, kar je tukaj, bi rekel, v stališču Republike Slovenije.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam, gospod Kekec, za predstavitev mnenja komisije Državnega sveta.

Sedaj bom odprl razpravo, kot sem napovedal. Torej k 1. in 2. točki lahko teče razprava. Spoštovani kolegice in kolegi, želi kdo razpravljati pri 1. in 2. točki? (Ne.) Vidim, da je vse jasno. S tem tudi končujem razpravo.

Ker je predlog stališča daljši, ga, če se strinjate, ne bi bral v celoti, tako da dajem na glasovanje predlog stališča za 1. točko kot je objavljen torej na 4. strani predloga gradiva, ki ste ga prejeli.

Tako, sedaj bomo začeli z glasovanjem pri 1. točki.

Glasujemo. Za je glasovalo 9 poslank in poslancev, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je to stališče sprejeto.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - malo pozornosti samo - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O ZAKONIKU UNIJE O ZDRAVILIH ZA UPORABO V HUMANI MEDICINI TER RAZDELITVI DIREKTIVE 2001/83 IN DIREKTIVE 2009/35.

Predstavitev in razpravo smo opravili torej že pri prejšnji točki, tako da bomo sedaj glasovali o predlogu stališča. Ker je tudi to stališče izrazito dolgo, ga ne bi bral v celoti, tako da dajem na glasovanje predlog stališča kot je bil objavljen na 4. strani gradiva, ki ste ga tudi prejeli.

Tako, sedaj bomo začeli z glasovanjem ob 2. točki.

Glasujemo. Za je prav tako glasovalo 9 poslank in poslancev, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je tudi to stališče sprejeto.

Prehajamo na 3. točko dnevnega reda … Se vam zahvaljujem / nerazumljivo/.

Ja, torej s tem končujem 2. točko, se zahvaljujem predstavnikom Ministrstva za zdravje.

Sedaj prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU 4. IN 5. MARCA 2024.

Gradivo k 3., 4. in 5. točki smo prejeli od Vlade 29. februarja 2024 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Pri tej točki bom sedaj prosil državno sekretarko na Ministrstvu za notranje zadeve, gospo Tino Heferle, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta.

Spoštovana Tina Heferle, izvolite.

Hvala lepa, predsednik.

Lep pozdrav vsem!

Ja, delegacija Republike Slovenije se bo, kot rečeno, udeležila rednega zasedanja Sveta za pravosodje in notranje zadeve. Kar se tiče ministrstva za notranje zadeve, bodo ministri zasedali 4. marca, potem pa 5. ministri za pravosodje. V formatu schengenskega sveta, to govorim za prvi dan, bodo ministri opravili razpravo o upravljanju schengenskega območja, Evropska komisija pa bo na podlagi posodobljenega schengenskega barometra predstavila tudi aktualna stališča. V schengenskem območju gre za zelo pomembno orodje v okviru okrepljenega političnega upravljanja Schengena, ki namreč daje pregled nad zadnjimi dogodki ter morebitnimi tveganji, s tem pa ustvarja celovitejšo situacijsko sliko o dejavnikih, ki lahko vplivajo na delovanje in stabilnost območja. Stališče Republike Slovenije je takšno, da smo seveda naklonjeni in podpiramo okrepljeno politično upravljanje Schengena ter tudi kontinuiran pregled stanja v schengenskem območju, ki pa mora seveda temeljiti na analizah trendov in zadnjih ugotovitvah ocenjevanja in izvajanja schengenskega pravnega reda. Namreč menimo, da le odprta razprava lahko prispeva k ponovni izgradnji zaupanja med državami članicami in posledično tudi čimprejšnji vrnitvi k polno delujočemu schengenskemu območju. Na svetu bo Evropska komisija tudi predstavila svoja stališča, oz. svoje poročilo o oceni Uredbe o evropski mejni in obalni straži, vključno s pregledom stalne enote, temu pa bo nato sledila tudi razprava ministrov. Ob tem je stališče Republike Slovenije, ponovno seveda, da pozdravljamo to poročilo, ki mu je priložen tudi Akcijski načrt v podporo izvajanju uredbe o evropski mejni in obalni straži. Nadalje bo v okviru Schengenskega sveta predvidena tudi odobritev izvedbenega Sklepa sveta o sprejetju priporočila za izvajanje najboljših praks ugotovljenih med tematskim ocenjevanjem schengenskega pravnega reda na področju boja proti trgovini z drogami, s katerim bi začel teči tudi ta dvomesečni rok za predložitev omenjenih, se pravi, nacionalnih akcijskih načrtov - tukaj razprava ni predvidena. Ob tem pa je seveda stališče Republike Slovenije takšno, da zagovarja, da je boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami skupna odgovornost in da za uspeh je bistven celostni in usklajen pristop, ki sega preko meja Evropske unije ter vključuje vse organe preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, kot tudi zunanje partnerje, zlasti države Latinske Amerike in regijo Zahodnega Balkana. Ob tem naša država prepoznava tudi pomen ukrepov, ki se oblikujejo na podlagi ugotovljenih najboljših praks v Uniji. Izbor konkretnih ukrepov, ki bodo vključeni v Nacionalni akcijski načrt, pa je v teku.

Zdaj, nadalje se bodo ministri v okviru Schengenskega sveta še seznanili s trenutnim stanjem implementacije projekta povezljivosti informacijskih sistemov Evropske unije na področju meja in vizumov ter na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja ter azila in migracij, t. i. interoperabilnost. Tudi tukaj razprava ni predvidena. Potem sledi delovno kosilo, kjer bodo ministri razpravljali o vplivu vojne v Ukrajini in konfliktu na Bližnjem vzhodu ter vplivu na notranjo varnost Evropske unije. Oba ta konflikta bi lahko imela velike varnostne posledice za Evropsko unijo, govora pa bo tudi o dve leti trajajoči vojni v Ukrajini in delovanju Rusije, ki tudi močno vplivata na vse vidike notranje varnosti Evropske unije kot tudi njene soseščine. V nadaljevanju bo predsedstvo podalo krajšo informacijo o trenutnem stanju pogajanj na področju preprečevanja in boja proti spolni zlorabi otrok. Sledilo bo nadaljevanje razprave o zunanji dimenziji migracij, ki ji ministri za notranje zadeve namenjajo vedno več pozornosti. Ob tem se seveda Republika Slovenija strinja, da so razmere na migracijskih poteh zaskrbljujoče, pri čemer pa posebej izpostavljamo tudi razmere na zahodno balkanski poti, prek katere beležimo največ nedovoljenih vstopov v našo državo. Za reševanje teh izzivov menimo, da je potrebno oblikovanje partnerstev, ki naj sledijo pristopu po meri. Poudarjamo tudi, da je ključnega pomena spoštovanje že sklenjenih Sporazumov o vračanju in ponovnem sprejemu ter izvajanje vračanj migrantov, ki niso upravičeni do zaščite, ob seveda doslednem in absolutnem spoštovanju človekovih pravic. Menimo, da je treba okrepiti tudi aktivnosti v boju proti tihotapljenju migrantov predvsem vzdolž celotne zahodno balkanske migracijske poti in v sodelovanju s partnerji v regiji, kar za obvladovanje migracijskega pritiska na zahodno balkanski poti vedno poudarjamo in poudarjamo tudi pomen varovanja zunanje meje Evropske unije, tudi s pomočjo Agencije Frontex, in spodbujamo partnerje na Zahodnem Balkanu, da čim prej uskladijo svojo vizumsko politiko s politiko Evropske unije.

Nadalje se bodo ministri tudi brez razprave še seznanili s trenutnim stanjem na področju boja proti trgovini z drogo in organizirani kriminaliteti, kjer poteka več aktivnosti.

Nato pod točko razno bo predsedstvo poročalo o 24. srečanju na visoki ravni mehanizma za usklajevanje in spremljanje sodelovanja na področju drog med skupnosti latinskoameriških in karibskih držav in Evropsko unijo, ki je potekalo 22. februarja v Boliviji. Na zahtevo Slovenije pa bo minister Poklukar na kratko predstavil tudi predsedovanje Republike Slovenije salzburškemu forumu in pisno podporo krepitvi Europola in njegovega centra za boj proti tihotapljenju ljudi, ki ga je podpisalo vseh devet ministrov za notranje zadeve držav članic salzburškega foruma.

Naslednji dan pa potem sledi del pravosodja. Na tem delu bo Republiko Slovenijo zastopal veleposlanik gospod Jarc. Načrtuje se orientacijska razprava glede predloga direktive o minimalnih pravilih in preprečevanje tihotapljenja migrantov, ki določa neka minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj, povezanih z omogočanjem nezakonitega vstopa, tranzita in prebivanja na ozemlju držav članic Evropske unije državljanom tretjih držav, kazni za fizične ter sankcije za pravne osebe, ukrepe za preprečevanje kaznivih dejanj ter druge ukrepe za učinkovit odziv na kazniva dejanja ter pravila o zbiranju statističnih podatkov. Belgijsko predsedstvo se v dokumentu za tokratno orientacijsko razpravo osredotoča predvsem na ravnanja hudodelskih združb, ki s tihotapljenjem migrantov ustvarjajo velike premoženjske koristi tudi na račun ogrožanja življenja in dostojanstva migrantov. V tej razpravi predvsem želijo poudariti določbe o kriminalizaciji ter o humanitarni klavzuli, kar Republika Slovenija tudi zelo pozdravlja. Predsedstvo bo kot vselej predstavilo stanje pogajanj glede aktualnih zakonodajnih predlogov, posebej pa bo spregovorilo o pravosodnih vidikih boja proti trgovini s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu, ki je, kot rečeno, prioriteta belgijskega predsedstva. Posebno pozornost se znotraj tega posveča možnosti vzpostavitve mreže specializiranih tožilcev in sodnikov ter izboljšanju sodelovanja s tretjimi državami. To sta namreč dva ukrepa, dva možna ukrepa, ki jih Evropska komisija navaja v svojem sporočilu o načrtu Evropske unije za boj proti trgovini z mamili in organiziranemu kriminalu. To vključuje 17, se pravi, to sporočilo vključuje 17 možnih ukrepov na štirih prednostnih področjih, pri čemer pa so štirje ukrepi še posebej pomembni za pravosodni sektor. Poleg omenjenih dveh še predvsem priznavanje za trdnejši pravni okvir proti organiziranemu kriminalu in pa krepitev sodelovanja Evropske unije z državami Latinske Amerike in Karibov v boju proti organiziranemu kriminalu, kar sem že prej tudi omenila.

Tudi na tokratnem zasedanju bo predstavljen napredek v boju proti nekaznovanosti v zvezi z rusko agresijo na Ukrajino. Na delovnem kosilu pa predsedstvo načrtuje razpravo tudi o dosedanjih ukrepih, ki se pravi, o dosedanjih ukrepih, pri čemer pa kot glavna lahko izpostavimo skupno preiskovalno skupino ter mednarodni center za pregon kaznivega dejanja agresije zoper Ukrajino. To je to.

V razpravi iz sklopa pravosodnih vidikov vladavine prava bo v Svetu potekala izmenjava mnenj glede zagotavljanja odpornosti pravosodnega sistema v zvezi s pritiski kriminalnih združb na sodnike in tožilce. V dokumentu za razpravo belgijsko predsedstvo izpostavlja resna tveganja za vladavino prava zaradi pritiskov na sodnike in tožilce, ki so vključeni v pregon in sojenje hudodelskim združbam. Tukaj se pričakuje izmenjava izkušenj držav članic ter glede ukrepov za zaščito izpostavljenih tožilcev in sodnikov ter tudi strukturnih ukrepov, torej kako zavarovati pravosodni sistem in Republika Slovenija seveda pozdravlja tako razpravo. Svet bo nadalje povabljen, da sprejme sklepe o uporabi listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki sledijo letnemu poročilu komisije o uporabi listine, ki se tokrat osredotoča na učinkovito pravno varstvo in dostop do pravnega varstva. Republika Slovenija ponovno seveda pozdravlja te ukrepe katerih namen je spodbujati zaupanje državljanov z učinkovitim pravnim varstvom in dostopom do pravnega varstva. Še posebej pozdravljamo tukaj poziv k več prizadevanjem za zagotovitev, da lahko otroci in druge ranljive skupine oziroma drugi ranljivi posamezniki učinkovito sodelujejo tudi v sodnih postopkih, pa tudi spodbujanje uporabe varnih in zanesljivih digitalnih tehnologij v pravosodju, seveda ob upoštevanju ohranitve temeljnih človekovih pravic, ob tem kot alternativno ohranjanje tradicionalne komunikacijske poti, ki ne vključuje uporabe digitalnih orodij.

Dobrodošla je tudi spodbuda za dostopne integrirane centre ali mreže usklajenih storitev, ki bi žrtvam omogočile vložitev pritožbe in prejemanje sodne, zdravstvene, psihološke in socialne pomoči, ki je prilagojena njihovim potrebam. Nenazadnje bo komisija poročala tudi o napredku v pogajanjih z ZDA o bodočem sporazumu o dostopu do elektronskih dokazov, ki bodo omogočili tudi pridobivanje elektronskih dokazov neposredno od ponudnikov storitev v ZDA in v Evropski uniji. Republika Slovenija je tukaj podobno kot ostale članice Evropske unije in tudi komisija podpira sklenitev celostnega sporazuma, ki bo samostojno uredil dostop do elektronskih podatkov, ne da bi bilo potrebno zato posameznim državam članicam Evropske unije ZDA sklepati kakršnekoli dodatne sporazume ali se podrediti individualnim ocenjevanjem, kar bi razdrobilo pravkar vzpostavljen enotni pravni okvir Evropske unije na tem področju.

Toliko na kratko.

Najlepša hvala za predstavitev izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta.

Tako, sedaj bom odprl razpravo pri tej točki. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Vidim, da ni prijavljenih. Zapiram razpravo.

Na glasovanje pa dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za pravosodje in notranje zadeve, ki bo v Bruslju 4. in 5. marca 2024 in bo podprl.

Tako, sedaj dajem člen na glasovanje.

Glasujemo. Za je glasovalo 10 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je tudi ta sklep sprejet.

S tem končujem 3. točko dnevnega reda.

Sedaj prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA PROMET, TELEKOMUNIKACIJE IN ENERGIJO, KI BO V BRUSLJU 4. MARCA 2024.

Sedaj bom prosil državno sekretarko, mag. Tino Seršen, torej z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta.

Izvolite, gospa državna sekretarka.

): Najlepša hvala predsedujoči.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Tokratno zasedanje Sveta EU za energijo, ki bo potekalo 4. marca v Bruslju, ne vsebuje točk pod zakonodajnimi aktivnostmi. Bodo pa ministri predvidoma sprejeli politični dogovor o predlogu za priporočilo Sveta v nadaljevanju usklajenih ukrepov za zmanjševanje povpraševanja po plinu. Predlog namreč nadomešča uredbo Sveta, ki ji poteče veljavnost 31. marca letos. Predlog, podobno kot zaenkrat še vedno veljavna uredba, vsebuje prostovoljni cilj 15 odstotnega zmanjševanja povpraševanja po plinu v primerjavi s petletnim povprečjem, in sicer za obdobje med 1. aprilom 2024 in 31. marcem 2025. Veljavnost omenjene uredbe je bila za eno leto podaljšana že lani. Slovenija je takrat podaljšanje podprla, saj je v spremembi uredbe uspela doseči vključitev izjeme, ki se nanaša na TE-TOL. Republika Slovenija tudi tokrat podpira predlog za priporočilo sveta in pozdravlja omembo specifičnih nacionalnih okoliščin, na podlagi katerih se priporočilo upošteva le začasno oz. v omejenem obsegu, saj na ta način ohranjamo motivacijo držav članic za izvajanje ukrepov po najboljših prizadevanjih.

Ministri bodo opravili tudi dve razpravi. Prva se bo dotikala zanesljivosti oskrbe z energijo in priprave na naslednjo zimo. Republika Slovenija podpira aktivno vlogo EU pri omilitvi negativnih posledic visokih cen energije in vseskozi aktivno sodeluje tudi pri kreiranju evropskih politik za ta namen. Kljub temu, da so se razmere v zadnjem letu izboljšale, še vedno menimo, da moramo ostati previdni, prav tako moramo ohranjati zanesljivo oskrbo z energijo predvsem skozi diverzifikacijo oskrbe, diverzifikacijo virov oskrbe, kakor tudi s krepitvijo ukrepov za učinkovitejšo rabo energije in s prehodom na okolju prijaznejše energije domače vire energije. Druga razprava ministrov se bo dotikala ukrepov za zagotavljanje prožnosti elektroenergetskega sistema. Ta se izkazuje kot eno ključnih orodij za uspešen energetski prehod, v naslednjem desetletju se namreč pričakuje občutno povečanje rabe obnovljivih virov energije kot sta veter in sonce, kar seveda prinaša izzive za predvidljivost. Obenem pa se pričakuje tudi povečan pritisk na sistem zaradi elektrifikacije prometa. Republika Slovenija se zaveda nujnosti zagotavljanja prožnosti elektroenergetskega sistema za zagotovitev uspešnega energetskega prehoda. Ključno pri tem je, da mora biti vsem odjemalcem omogočeno sodelovanje na vseh relevantnih trgih s prožnostjo, vključno skozi agregacijo. Pri tem se Slovenija zaveda, da bodo potrebne različne spodbude v smeri aktivnejšega vključevanja vse večjega števila odjemalcev. Pri tem seveda ne gre pozabiti na nujnost zagotavljanja ustreznih naložbenih spodbud, ozaveščanja javnosti, kakor tudi na integracijo potreb po prožnosti v naš proces dolgoročnega načrtovanja.

Kar nekaj točk je še pod točko razno in v času kosila bodo ministri s predstavniki združenja Solar Power Europe razpravljali o stanju in izzivih evropske solarne industrije. Republiko Slovenijo bo na tokratnem zasedanju zastopal namestnik stalnega predstavnika gospod Brozina.

Najlepša hvala.

Najlepša hvala gospe državni sekretarki.

Odpiram razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati pri tej točki? (Ne.) Vidim, da ni prijavljenih. Zaključujem razpravo.

Na glasovanje bom dal predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za promet, telekomunikacije in energijo, ki bo v Bruslju 4. marca 2024, in jih bo podprl.

Glasujemo. Za je glasovalo 9 poslank in poslancev, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je ta sklep tudi sprejet.

S tem končujem 4. točko dnevnega reda.

Prehajam na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA KONKURENČNOST, NOTRANJI TRG IN INDUSTRIJA, KI BO V BRUSLJU 7. MARCA 2024.

Pri tej točki prosim gospoda mag. Dejana Židana, državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, da nam predstavi izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju sveta.

Gospod Židan, izvolite.

Hvala gospod predsednik.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, ostali prisotni, prijazno pozdravljeni!

V četrtek naslednji teden poteka svet za konkurenčnost s področja industrije in notranjega trga. Slovensko delegacijo bo vodil naš minister gospod Han. Je nekaj kar pomembnih točk.

Prva točka je splošna orientacijska razprava okoli Uredbe o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih. Za kaj se gre? Pravni akt je sicer star že 12, 13 let na ravni Evropske unije, ki to ureja, kaže pa se, da ga je potrebno posodobiti. Evropska komisija predlaga, da se z novo uredbo natančno določi maksimalni plačilni rok za trgovinske posle, to je 30 dni. Predlaga tudi, da se avtomatsko prištevajo obresti pri zamudah in predlaga ustanovitev posebnega organa, ki bi to nadziral. Zdaj generalno Slovenija seveda pri splošni razpravi bo podprla, da je potrebno narediti večji red. Absolutno mislimo, da je tudi tukaj to, kar se ugotavlja, mimogrede v Evropi je več kot 99 % podjetij, podjetij skupine majhne in srednje, kar, če poenostavim pomeni, imajo slabo pogajalsko moč proti velikim koncernom in jih je potrebno zakonodajo zaščititi, ampak boljša in bolj pregledna zaščita je, če preko direktive. Zakaj? Zato, ker direktiva se potem neposredno implementira, drugače pa imamo dvojno branje domače zakonodaje pa evropskih uredb, to je naš drugi predlog, mi mislimo, da pa novi organ, da bi to nadziral, ni potreben. Imamo čisto zadosti drugih organov v Evropski uniji tudi v naši državi, da lahko to nadzirajo. Pa potrebno je pomisliti, da mogoče nekje, pa zaradi posla, pa morajo biti izjeme pri 30 dnevnem plačilu. Primer tega recimo je sektor prehrane, ki ima neke svoje specifike pa verjetno še kaj in mi tudi predlagamo, da se o tem razmisli, je pa tokrat samo orientacijska razprava, odločitve in ostale pomembne stvari se bodo dogajale kasneje. To bo 1. točka.

2. točka bo klasično letno poročilo o enotnem trgu. To je eno izmed več poročil. Mimogrede, mislim, da čez dva tedna gospod leta prihaja v Slovenijo, ki dela samostojno poročilo in priporočila za delovanje enotnega trga. Če zelo poenostavim, bo recimo pregledano z devetih točk, kar se ugotavlja, da notranji trg deluje, da je pa še vedno kar nekaj administrativnih bremen, in da če bi kar komisija misli, da se da odpravljenih 25 % notranjih administrativnih bremen, bi se strošek gospodarstva zmanjšal za 2 milijardi in pol. Komisija pa še nekaj ugotavlja, da javne investicije so trenutno v Evropi kar prisotne. Razlog je dosti enostaven, to je realizacija načrta za okrevanje in odpornost. Da pa v bistvu v Evropi manjka tvegan kapital in recimo, dobre ideje, start upi pogosto morajo iskati kapital, težava pa je v tem, da potem tudi sedež podjetij izven Evropske unije in to poročilo ugotavlja, ampak to tako in tako mislim, da vemo.

Predsedstvo bo tudi predstavilo stanje zakonodajnih predlogov. To so trije. Večkrat smo jih že obravnavali tako na Odboru za gospodarstvo Državnega zbora, kakor tudi na Odboru za Evropsko unijo Državnega zbora. Poročalo nam bo o uredbi o prepovedi izdelkov, ki izhaja iz prisilnega dela na trgu Unije. V tem trenutku še vedno ni zadostnega soglasja, razlog je pa podoben, kakor sem govoril že, mislim da pred pol leta, če ni natančno definirano, kaj to prisilno delo je, kako naj potem inšpekcija pravilno ukrepa, enotno v Evropski uniji. Ne morejo se uporabljati pridevniki, mora biti natančen opis, da lahko potem inšpektor dela enotno znotraj Slovenije in v Evropski uniji. Na žalost, tako daleč še prišli nismo.

Druga je skrben pregled podjetij glede trajnosti. Tukaj še ni doseženo soglasje, stališče tega Državnega zbora že imamo že več kot eno leto, ni pa v tem trenutku zadostne večine na coreperju.

Uredba SME in zakonodajni paket, to je tisti, ki pa bo Evropsko unijo pripravil, da hitreje in bolje odreagira na morebitne krize v prihodnosti. Pogovarjali smo se o covidu, o Ukrajini, o manjkajočih surovinah, to je pa skupina zakonodajnih predlogov, ki pa dobro kaže in bodo tudi sprejeti. Imeli bodo tudi poročilo o Agendi za turizem 2030. Poznate za kaj se to gre? Če je bilo za turizem v preteklosti v Evropi značilna količinska rast, je nova usmeritev trajnostni turizem, tudi na način, da zaposleni, ki so znotraj turizma, da od tega nekaj imajo, torej da so zadovoljni tudi zaposleni, zadovoljni turisti, hkrati pa se tudi okolje in tudi družbena skupnost, kjer se turizem nahaja, počuti varovano in bo dano poročilo o tej temi. Delovno kosilo, kjer se ministri formalno pogovarjajo brez zapisnikov o pomembnih zadevah, bo pa tokrat namenjeno evropski industriji. Bolj poglobljena tema bo, kako bolj natančno določiti, katere industrije so za Evropo strateške, če poenostavim, v katere industrije se naj vlaga več javnih sredstev za njihov preboj.

Hvala predsednik.