3. redna seja

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide

29. 11. 2018

Transkript seje

Vojko Starović

Vse članice in člane odbora vabljene ter vse ostale prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam 3. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Tukaj imam spisek, pooblastilo za Janija Möderndorferja namesto Janje Sluga, pozdravljen med nami. Imamo še kakšno opravičilo? Gospod Koražija zamuja, drugega opravičila ni. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem naslednji: Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o čezmejnem izvajanju storitev - druga obravnava in točka Razno.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA O ČEZMEJNEM IZVAJANJU STORITEV.

Gradivo smo prejeli, predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravna službe, mnenje Vlade je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in dopis Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Vabljeni med nami so Državni svet RS - Igor Antauer v imenu predlagatelja, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zakonodajno-pravna služba, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Delavska svetovalnica in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Pričenjamo z drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Želijo predlagatelji predloga zakona podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Gospod Igor Antauer, izvolite.

Igor Antauer

Če mi je dovoljeno krajši uvod narediti, zato, ker ne vem koliko ste čisto seznanjeni s problematiko. Verjamem, da ste vsi zelo natančno prebrali pa vendar. Najprej naj povem, da A1 ni slovenski / nerazumljivo/ in je akt, ki je opravičen in ustrezen, da se uredi socialna varnost oziroma zavarovanje delavcev, ki so čezmejno napoteni na delo. Okoli tega nimamo nobenega pomisleka in ga nismo imeli niti takrat, ko je Evropska komisija predlagala zakon. Kaj nas je spodbudilo k temu? Rok, ki ga določa trenuten zakon je 5 dni, 5 delovnih dni. V nekaterih dejavnostih bi moral biti reakcijski čas bistveno krajši. Gre za servisne storitve. Nekatera podjetja imajo pogodbe, da morajo servis izvesti v dvanajstih ali celo štiriindvajsetih urah.

Ko smo zadevo šli preverjati in moram reči, da preden smo vložili zakon v obravnavo, smo se povezali z Ministrstvom za finance. Moj kolega na desni strani je bil takrat tam in smo zelo hitro ugotovili, da je problem povezav baz podatkov, baze podatkov, ki to urejajo so na Zavodu za zdravstveno zavarovanje, na FURS – Finančni upravi Republike Slovenije, na AJPES in na Republiškem inšpektoratu za delo. Kar je vse v redu in prav, do tistega trenutka, ko smo že v začetni fazi ugotovili, da te baze podatkov niso med seboj niti povezane in jih je treba posebej iskati.

Ministrstvo za finance je takoj po sestanku, ne bom zdaj iskal datuma, ampak mislim nekje v tretjem mesecu letošnjega leta, že uredilo zadeve z Zavodom za zdravstveno zavarovanje, so se v tej bazi takoj povezali, tako da tega problema tam ni bilo več. Hkrati smo dali pobudo tudi na Ministrstvo za delo, družino, socialo in enake možnosti, kjer so potem odgovorili, da so določeni problemi s tem, ker je treba priložiti zraven pogodbo. Se pravi, nekdo da vlogo, delodajalec da vlogo za izdajo a1(?) na e-portalu, kar je do tukaj vse v redu. Potem k temu prilaga še pogodbo o zaposlitvi in tudi pogodbo o izvajanju storitev ali sporazumu izvajanju storitev v tej drugi državi.

Danes zgleda zadeva tako, da delodajalec, ki vloži to vlogo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje, zdravstveno zavarovanje sicer »online« povezave in preverja, ali gre za socialno zavarovanje ali ne, med FURS in Zavodom za zdravstveno zavarovanje, med tem, ko mora baze podatkov, z Inšpektoratom za delo in z AJPES urejati ročno.

Ko smo to zadevo preverjali, smo ugotavljali, da pravzaprav je osnovni problem, da je treba prilagat pogodbo o zaposlitvi in pa seveda tudi pogodbo o čezmejnem sodelovanju. Najprej morate vedeti, postopek vodi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki ni kvalificiran za pregled pogodb o zaposlitvi, niti ni kvalificiran, kaj šele za pregled pogodb o izvajanju čezmejnih storitev. Se pravi, tudi to, to sta najprej vprašanji.

V postopku smo tudi ugotovili, da se na leto izda približno 180 tisoč a1(?) obrazcev in da res prihaja do napak pri približno, pri pogodbah o zaposlitvi, 2 tisoč pa nekaj primerov, pri pogodbah o čezmejnem izvajanju storitev pa do napak pri približno 3 tisoč pogodb. Možno je, da to gre celo za iste subjekte, ampak nepomembno je. Dejstvo je, da je to nekaj med 2,5 in 3 % vseh vlog, ki jih nekdo izda.

V praksi zgleda tako, da Zavod za zdravstveno zavarovanje pogleda v pogodbi, ali sta obe pogodbeni stranki napisani takšni, kot sta in ali so pogodbe podpisane. Zdaj si predstavljajte, kako pregleduje pogodbe o čezmejnem sodelovanju, če je recimo pogodba v finskem jeziku, malo karikiram. Po naši oceni bi, so to dokumenti, ki so v tem primeru nepotrebni, morate namreč vedeti, ko ima delavec izdan a1(?) obrazec, nadzor nad tem opravi država, v kateri se opravlja storitev. Nekdo dela v Avstriji, pristojni avstrijski inšpektor bo ugotovil, ali so kršitve podane ali ne in v tem primeru, če so kršitve podane in a1(?) ni in je pogodba neustrezna o izvajanju storitev, bo seveda taki osebi prepovedal to zadevo.

Po pregledu postopkov smo ugotovili še eno težavo. V dobi digitalizacije, v dobi, kjer bi se pravzaprav moralo vse izdajati po avtomatizmu, prihajamo še vedno do tega, da se zadeve opravljajo ročno. Če naredim primerjavo z ESTA(?), mislim, da se imenuje viza proti, zaradi / nerazumljivo/ akta, pardon, v Združenih državah Amerike, da dobiš v 72, ne, v 48 urah, če je vse v redu, po avtomatizmu, brez tega. Tu se gremo pa neke vrste tutorstva. In zdaj eden od problemov, ki ga vidim in ni problem samo tega izdajanja obrazca A1, je, da so baze podatkov nestandardizirane v sistemu javne in državne uprave in da ne omogočajo avtomatičnih izdajanj, tudi drugih, ne samo tega dovoljenja.

Pred koncem samo nekaj, pa ne me, prosim, jemati kot populista. V tem primeru imam eno težavo, sedim tudi v Upravnem odboru Zavoda za zdravstveno zavarovanju Slovenije. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je to nalogo dobil po tem zakonu in mora to izvajati. Po podatkih, ki sem jih pri njih pridobil, jih je vsaj uvajanje in začetek stalo približno 400 tisoč evrov. Zdaj pa tistim, ki boste sedeli tudi na Odboru za zdravstvo, povem še enkrat, ne želim populizma zganjat - 400 tisoč evrov je 470 operacij krčnih žil, trenutna čakalna doba 769 dni, 450 operacij kile, 280 dni, 212 operacij rame, 447 dni. Ali, tisti zdravniki, ki jih bolj pogosto vidite, ambulanta družinske medicine, to so 3,5 ambulante medicine. Zato mislim, da bi s tem - in če pride do avtomatizma - bistveno zmanjšali tudi stroške Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki ta trenutek iz sredstev za zdravstvo, ker nima nobenega dodatnega denarja za to, plačuje oziroma financira izdajanje A1.

Jaz poznam tudi mnenje Vlade Republike Slovenije, z njim se sicer težko strinjam, vendar menim, da bo to treba prav gotovo urediti, zato ker je neprimerno, da postopek tam, kjer je nujno potreben ga takoj izdati, traja pet delovnih dni. Treba je še nekaj vedeti, obstaja sicer možna rešitev, da se izda za celo leto vnaprej, vendar je ta A1 izdan na osebo in vsaka sprememba delavca pri delodajalcu seveda zahteva novo zadevo. Nimamo nobenega interesa po goljufanju, nimamo nobene želje po tem, da bi podpirali tiste, ki pogodbe o zaposlitvi nimajo ali goljufajo pri plačevanju oziroma goljufajo, ne plačujejo davkov, ne plačujejo prispevkov za socialno varnost, vendar menimo, da je treba zaščititi tisto razliko, se pravi, od 180 tisoč do minus 3 tisoč. Se pravi, ne moremo zakona temeljiti na tistih redkih kršilcih, ki so. To je moj predlog in prosim, seveda, po razpravi, če je možno ta predlog podpreti. Podrejeno, če ga ni možno podpreti, pa predlagam, da bi se nadaljeval postopek za spremembo tega zakona.

Hvala lepa.

Vojko Starović

Hvala za razpravo, za predstavitev problema.

Želi besedo Zakonodajno-pravna služba? Mag. Sonja Bien Karlovšek, izvolite.

Sonja Bien Karlovšek

Hvala za besedo.

V Zakonodajno-pravni službi smo pripravili mnenje z vidika naših pristojnosti k 1. členu, in sicer se prva sprememba nanaša na postopek izdaje potrdila A1, torej na potrdilo po pravu Evropske unije, da je oseba vključena v socialna zavarovanja. Predlaga se, da bi se namesto kopije pogodbe o zaposlitvi ter pogodbe o izvajanju storitve oziroma akta o napotitvi predložile ustrezne izjave. Zato smo opozorili, da je ta predložitev vseh teh dokumentov povezana z izpolnjevanjem pogoja iz pete alineje prvega odstavka 4. člena zakona, po katerem se mora storitev izvajati na enega izmed dovoljenih načinov. Ta pogoj se šteje za izpolnjenega, če se storitev izvaja za lasten račun in pod lastnim vodstvom, na podlagi sklenjene pogodbe, na podlagi akta o napotitvi oziroma v okviru opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcu uporabniku. Ta pogoj mora biti res izpolnjen šele v času izvajanja čezmejne storitve in se preverja v nadzoru s strani tujih nadzornih organov. Kljub temu smo izpostavili, da ni jasno, kako bo ta nadzor potekal, če delodajalec oziroma samozaposlena oseba o izpolnjevanju omenjenega pogoja ne bosta predložila ustreznega dokumenta, ampak zgolj izjavo, da s tem dokumentom razpolagata.

V zvezi s predlagano dopolnitvijo petega odstavka 9. člena, po kateri bi vlagatelj lahko potrdilo A1 pridobil nemudoma, preko državnega portala, smo ugotovili, da bi predlagana dopolnitev povzročila z razlago nerazrešljivo nejasnost oziroma neskladje znotraj zakona, saj iz prvega stavka petega odstavka, ki se ne spreminja, izhaja, da je rok za izdajo potrdila v istem primeru, torej če so pogoji za izdajo potrdila A1 izpolnjeni, pet delovnih dni od prejema popolne vloge.

V zvezi s krajšanjem roka, potrebnega za izdajo potrdila A1, smo dodatno opozorili tudi na pogoj, ki mora biti izpolnjen, in sicer, da delodajalec ne krši pomembnejših določb delovnopravne zakonodaje, ki se nanašajo na pravice delavcev, ta pogoj se preverja z vpogledom v prekrškovno evidenco, za kar je treba predvideti ustrezen čas in s tem zagotoviti ureditev, ki jo bo mogoče izvajati.

Hvala.

Vojko Starović

Hvala lepa.

Želi besedo Vlada? Državni sekretar Tilen Božič.

Tilen Božič

Hvala za besedo.

Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci ter ostali navzoči!

Vlada predloga zakona ne podpira, in to povem že uvodoma, izpostavil bom pa v nadaljevanju te tri rešitve in zakaj tako menimo.

Kot prvo, veljavni zakon določa, da mora delodajalec ob vlogi za izdajo potrdila A1 priložiti kopijo pogodbe o izvajanju storitve. Predlog zakona, da se obveznost predložitve pogodbe o izvajanju storitve nadomesti z izjavo, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo, o sklenjeni pogodbi o izvajanju storitve oziroma aktu o napotitvi. Tu je ministrstvo do tega predloga zadržano. Razlogi za to so pa naslednji. Nadzor nad izvajanjem določbe o tem, da se lahko napotitev izvaja le na podlagi sklenjene pogodbe o izvedbi storitve, ki izhaja iz Direktive o napotitvi delavcev na delo in je prenesena v ta zakon, je v pristojnosti nadzornih organov države, v kateri se bo storitev tudi izvajala. Zato bi lahko smatrali, da preverjanje pogodbe že v postopku izdaje potrdila A1 sicer ni potrebno. Upoštevajoč sodno prakso, je pa treba poudariti, da imajo tudi nekatere druge listine, na primer naročilo, se pravi, naravo pogodbe in z njimi v pravdnem postopku je potem tudi mogoče dokazati obstoj poslovnega razmerja. Nadalje je treba upoštevati tudi določbo našega Obligacijskega zakonika, po katerem obličnost pogodbe, razen v izrecno opredeljenih primerih, ni predpisana. To je v dobro, če rečemo temu tako, tega predloga. Kaj je pa zdaj v slabo. Ne glede na navedeno, pa je treba opozoriti na to, da je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v prvih devetih mesecih letošnjega leta v postopkih izdaje potrdila A1 največ nepravilnosti ugotovil ravno pri pogodbah o izvajanju storitev. In to je tudi ključni razlog, da je Vlada do tega predloga zadržana. Poleg tega se Vlada ne strinja s parcialnim urejanjem predmetnega vprašanja ter meni, da bi bilo treba o predlagani spremembi razpravljati v okviru celovite prenove zakona, ki smo jo tudi že napovedali ter o tem septembra letos obvestili tudi socialne partnerje in jih pozvali k posredovanju svojih predlogov sprememb in dopolnitev. Vse te predloge bomo pogledali, tudi današnji predlog jemljemo kot predlog, ki ga je treba preučiti, umestiti v tiste rešitve oziroma videti, ali bi to delovalo.

Pod dva, obstoječi zakon tudi določa, da mora delodajalec vlogi za izdajo potrdila A1 predložiti kopijo pogodbe o zaposlitvi, sklenjene z delavcem, ki ga namerava napotiti. Predlagatelj zakona predlaga, da se obveznost predložitve pogodbe o zaposlitvi nadomesti z izjavo, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo, o sklenjeni pogodbi o zaposlitvi. Temu predlogu seveda Vlada nasprotuje. V skladu z zakonom je tovrstno dokazilo treba preveriti v postopku izdaje potrdila A1, saj s tem država zagotavlja sledljivost predloženega dokazila, olajša morebiten naknadni inšpekcijski nadzor in zagotavlja tudi pravno predvidljivost in varstvo pravic delavcev v času napotitve. Velja poudariti tudi, da je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v postopkih izdaje potrdila A1 v prvih devetih mesecih letošnjega leta drugo največje število nepravilnosti odkril ravno pri predloženih pogodbah o zaposlitvi. Upoštevajoč, da je pogodba o zaposlitvi temelj varovanja pravic delavcev ter da je osnovni namen zakona ravno varovanje pravic napotenih delavcev, temu predlogu, kot že povedano, nasprotujemo. Pod tretje, obstoječi zakon določa, da se v primeru izpolnjenih pogojev potrdilo A1 izda v petih delovnih dneh od prejema popolne vloge. Predlog predvideva, da se predmetna določba dopolni z navedbo, da se v primeru izpolnjenih pogojev potrdilo A1 izda nemudoma ter da mora v primeru nepopolne vloge Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije stranko pozvati k dopolnitvi. Temu predlogu tudi nasprotujemo, saj ga ocenjujemo za nepotrebnega. Tako predlog dopolnitve z navedbo, da se ob izpolnjenih pogojih potrdilo A1 izda nemudoma, kot tudi predlog dopolnitve z navedbo, da v primeru nepopolne vloge Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije stranko pozove k dopolnitvi, sta že urejena z Zakonom o splošnem upravnem postopku, ki se smiselno uporabljata tudi v tem primeru.

Prav tako bi na tej točki opozoril, da je samodejnost izdajanja A1 obrazcev in pomanjkljiv nadzor nad tem v preteklosti pripeljala do številnih težav. Te težave so bile tudi na nek način na operativni ravni kot tudi z nekaterimi zakonskimi spremembami v nedavnem času, se pravi, v začetku tega leta, tudi naslovljene. Učinke tega spremljamo in bomo videli, kaj se bo s tem dogajalo, in seveda v okviru tega bo tudi opravljen razmislek, poleg pobud, ki bodo prišle na ministrstvo, kako ravnati v prihodnje.

Kar se tiče statističnih podatkov, so danes z nami tudi predstavniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki bodo lahko s tem postregli. Na naši strani, se pravi ministrstva, je pa z mano tudi gospa Malec, specialistka za to področje, in jaz sem na razpolago za nadaljnja pojasnila. Bi pa prosil potem tudi v razpravi takoj za besedo, da se odzovem že na nekatere navedbe, ki so bile predstavljene v uvodnih besedah predlagatelja. Hvala.

Vojko Starović

Hvala lepa za vaš prispevek.

Želi besedo kdo od ostalih vabljenih? Prosim, da se predstavite, ker…

Ivan Meh

Igor Meh, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Lep pozdrav vsem prisotnim!

Danes sem bil poslan na ta spoštovani odbor zato, ker v enem delu moje podjetje sodeluje v tujini in smo deležni teh A1 obrazcev. Pa ne bom ponavljal, kar je že kolega Antauer povedal, podpiramo, da bi ta nov zakon bil sprejet. Bom pa poskušal jaz to ponazoriti, kako se to dogaja v praksi.

Ta A1 obrazec, vse lepo in prav, ki ste ga pač nam uvedli, mi razumemo, da je treba podatke vpisati, ne razumemo pa, da, recimo, jaz sem od firme oddaljen 50 kilometrov čez mejo, imam dve uri časa, da pridem v to tovarno, ker imam servisiranje. Če nisem v dveh urah tam, potem izgubim delo. Potem si lahko predstavljate, kako je ta A1 obrazec težko uveljavljati. Imaš več ljudi in to moraš stalno spremljati. Ampak to ni toliko problem, problem je tu, da jaz s tem obrazcem ne morem delati v Avstriji, z istimi pogoji pa lahko delam v Novem mestu, tam pa ni problema, tam pa nimam nobenih pogodb pa nimam nič, kar se mi zdi nerazumljivo. Ko je bila recesija, sem šel čez mejo, smo si tam našli delo, zdaj smo dobili kup predpisov, ki jih spoštujemo in jih tudi bomo, ampak morate pa tudi vi nam malo prisluhniti, da je zadeva zelo moteča. Ko oddam A1 obrazec, če je karkoli narobe, kot je gospod povedal, mene nobeden ne pokliče, da je karkoli narobe. Jaz po petih dneh ne dobim obrazca, ne vem, kdo me je obravnaval, ne vem, kam je ta moja vloga romala, nobenega podatka povratnega ni. Ko ponovno oddam vlogo, mi povejo, da pač nekaj ni bilo v redu. Ampak to delo je šlo, tega dela jaz več nimam. Jaz delam na dveh straneh, delam v tovarni in delamo tudi za stranke, tam je pa še večji problem, ker moraš vsak dan spreminjati. V Avstriji ne moreš imeti A1 obrazca celo leto, ker ne smeš delati več kot 50 %, Avstrijci imajo svoje predloge.

Nadalje, pogodba o zaposlitvi. Tam so moji osebni podatki, to ni za javnost, marsikateri podatek, in jaz tu ne rabim niti ne želim, da to vsi berejo, te moje zadeve. Ker morate vedeti, pogodba je lahko tudi osebna. Zato bi mi predlagali, da se ta pogodba - in se da izjava, kot je bilo prej povedano.

Imamo tudi še en predlog, ki bi bil za serviserje zelo - da bi se uvedel potni nalog do osem dni, ki bi nam omogočil lažje prestopanje čez mejo.

Jaz mislim, da bi bilo dobro, da nam prisluhnete, da se to naredi, pri vsej tej računalniški tehnologiji, ki danes obstaja, da ko oddam vlogo, da dobim takoj povratno informacijo, ali lahko grem čez mejo ali ne. Ker tistih pet dni, verjemite mi, delovnih pet dni, je potem, če je to četrtek, dobiš delo, potem čakaš, ne vem, do drugega tedna, konec tedna, in nihče te ne čaka. Denar prinašamo v Slovenijo, denar zapravljamo v Sloveniji in je tudi prav, da nam omogočite, da to lažje delamo in tudi posredujemo. Ne vem, zdi se mi nepotrebno toliko birokracije, ker če vam povem, da mene stane za enega delavca v Avstriji na leto nekje 900 evrov samo papirne tehnologije, plus tega, da moram vse delati. In da se mi trenutno nič bolj ne bo obrestovalo, če bom odprl v Avstriji firmo, kar pa mislim, da za Slovenijo ni interes, da bom jaz tam odpiral firmo. Ampak glede na to, bo pri vsej tej birokraciji tudi tu treba nekaj ukreniti. In če ne boste vi nič mogli nam prisluhniti, potem se bodo moji obrtniki tudi odločali drugače. In tega si pač ne želimo, ker smo Slovenci in želimo tu ostati, tako finančno kot da tu stanujemo.

Zaenkrat toliko, potem pa, če bo kakšno vprašanje, se bom pa še vključil v razpravo. Hvala lepa.

Vojko Starović

Hvala za prispevek.

Želi še kdo od vabljenih besedo? (Ne.)

K predlogu zakona ni bilo vloženih amandmajev, zato predlagam, da opravimo obravnavo na način, da razpravljamo po vrsti o vsakem členu in na koncu glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.)

Odpiram razpravo o 1. členu. Prijavil se je Miha Kordiš. Če ni drugih prijavljenih, bom jaz drugi na vrsti. A, ne, on je od vabljenih… / smeh/ Oni imajo prednost… / oglašanje v ozadju/ Ne, ne, ne, prednost imajo člani odbora. Miha Kordiš, beseda je vaša.

Hvala za besedo, predsedujoči.

V Levici nasprotujemo temu predlogu zakona, brez kakšnih hudih presenečenj. V Evropi velja svoboden, prost pretok delovne sile, ljudje naj bi se lahko enako prosto premikali po državah članicah Evropske unije, kot se lahko kapital premika med državami članicami Evropske unije. Problem tega procesa pa je, da je globoko nesimetričen. Tako kot ustvarjena vrednost iz perifernih držav Evropske unije odteka v države evropskega centra, podobno se dogaja tudi z delovnimi migracijami. Te delovne migracije so regulirane, ampak so regulirane na način, ki praviloma gre v korist kapitala, na stran delodajalca in ne tolikanj v korist delavca, zaradi tega, ker se sklepajo pogodbe po vrednostih iz premožnejših držav Evropske unije, torej držav prejemnic delovnih migrantov, po drugi strani se pa delavce plačuje po cenah revnejših držav novejših članic Evropske unije, med katere spada tudi Republika Slovenija. No, in ta A1 obrazec je administrativni obraz tega procesa. Kar predlagajo predstavniki delodajalcev, je, da se tovrstna dinamika, ki odpira stran dela izkoriščanju, še stopnjuje. Za pridobitev A1 obrazca je treba priložiti pogodbo o zaposlitvi in delodajalci zdaj predlagajo, da se ta priloga pogodbe o zaposlitvi odpravi. Zdaj razumem, da to predlaga Državni svet in v njegovem imenu tu govorijo predstavniki delodajalcev, ki stojijo za tem zakonom. Nobeden izmed tehničnih argumentov, ki so navedeni v prid tega, da se odpravi priloga pogodbe o zaposlitvi, mislim, da tu ne pije vode oziroma pije vodo zgolj v svojem tehničnem okviru, dejanska ambicija tu zadaj pa niti približno ni tehnična, da se pohitrijo postopki, ampak je izrazito razredna. Če naj pogodbo o zaposlitvi zamenja neka izjava, da ta pogodba o zaposlitvi obstaja, to v resnici ne pomeni odpravljanja tako imenovanih administrativnih ovir, pomeni kopičenje še več administracije in seveda veliko lažje zlorabe.

Za začetek. Podan je bil argument, da pri nas teh pogodb o zaposlitvi itak nima kakšnega hudega smisla preverjat, zaradi tega, ker to počnejo že ciljne države. To je malo nategnjena trditev, ker ravno ta A1 obrazec pomeni, da za delavca velja socialna zakonodaja države, iz katere prihaja. Zdaj mi pa povejte, ali nemški inšpektorji poznajo slovensko socialno delovnopravno zakonodajo. Ja, je ne, kajne. Tako da za zaščito dela potrebujemo kontrolni mehanizem tudi pri nas, zato da se zaščiti slovenske delavce, ki odidejo na delo v tujino.

Naslednji argument v prid odstrelitvi pogodbe o zaposlitvi so nepovezane baze. Spet, lahko razumem problem nepovezanih baz, lahko razumem, da je to potrebno urediti, ampak to nima resne zveze s tem, da je treba umakniti pogodbo o zaposlitvi kot pogoj, kot prilogo za pridobitev A1 obrazca. Med tem dvojim ni direktno korelacije. Če baze niso povezane, je to problem? V redu, povežimo baze, rešimo ta problem, ne pa da znižamo raven varovanja delavskih pravic.

Naslednji argument, ki je bil podan, je, da te pogodbe o zaposlitvi pregleduje nekvalificiran kader, zaradi tega, ker je to v rokah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Mogoče je res ta kader nekvalificiran, mogoče je res treba dodatno ukrepati s tem, da se ga usposobi za boljše pregledovanje pogodb o zaposlitvi. Ampak spet, to ni argument za to, da se pogodba o zaposlitvi iz procesa pridobivanja A1 obrazca odstrani. Spet gre za nek tehničen izgovor, s političnimi konsekvencami in socialnimi delovnopravnimi konsekvencami za delavca. In navsezadnje, če je ta kader na Zavodu za zdravstveno zavarovanje res tako nekvalificiran, kako je potem mogoče, da je pa vendar odkril samo v zadnjih devetih mesecih, kar je tudi podatek, ki je bil že naveden v razpravi, kršitve pri 2 tisoč 462 pogodbah o zaposlitvi.

Tako pod črto: ni direktne korelacije med tem, da je za pridobitev A1 obrazca in dovoljenja napotovanja v tujini treba priložiti pogodbo o zaposlitvi, in med argumenti, ki naj bi ta ukrep podpirali. Zato v Levici absolutno zavračamo ta zakon, vidimo ga kot še eno izmed oblik udara na delavske pravice, in tehnični argumenti, ki naj bi podpirali ta ukrep, tega seveda ne počnejo. Že zdaj je kršitev več kot dovolj, že zdaj je absolutno premalo nadzora nad tem, kako se pravice delavcev spoštujejo. Zato beremo vsake toliko časa, ko se razgrne kakšna zgodba, v kakšnem mizernem stanju še zlasti delavci migranti živijo in bivajo, pa delodajalci jim tam zaračunavajo visoke najemnine, jim odbijajo od plače in tako naprej. Če kaj, tu potrebujemo več varovanja delavskih pravic in ne manj.