Spoštovane kolegice in kolegi, pričenjam 17. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter vas vse lepo pozdravljam na seji.

Imamo kakšna pooblastila? Nimamo zaenkrat, ne, pooblastil. Ima kdo kakšno ... / oglašanje iz dvorane/ / smeh/ Prosim. Hvala. Na seji kot nadomestni član nastopa poslanec Uroš Brežan, ki nadomešča poslanca Aleša Rezarja.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red s tremi točkami, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejela nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen kot ste ga z vabilom prejeli.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO OPERATIVNEGA PLANA AKTIVNOSTI RUDNIKA ŽIROVSKI VRH, JAVNEGA PODJETJA ZA ZAPIRANJE RUDNIKA URANA D. O. O., ZA LETO 2024.

Kot gradivo ste prejeli operativni plan z dne 24. 2. 2024 ter mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 12. 3. 2024.

K tej točki dnevnega reda smo vabili Ministrstvo za naravne vire in prostor, Rudnik Žirovski vrh, javno podjetje in za zapiranje rudnika urana d. o. o. ter Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Operativni plan aktivnosti Rudnika Žirovski vrh, javnega podjetja za zapiranje rudnika urana d. o. o. za leto 2024 je bil posredovan Državnemu zboru na podlagi drugega odstavka 10. člena Zakona o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja v rudniku urana Žirovski vrh, Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor pa ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da matično delovno telo obravnava poročilo, ki je bilo Državnemu zboru posredovano na podlagi zakona ali drugega prepisa, praviloma v treh mesecih po posredovanju, obravnava na seji Državnega zbora pa se opravi, če tako določa Poslovnik Državnega zbora ali če to predlaga matično delovno telo.

Pričenjamo z obravnavo Operativnega plana aktivnosti Rudnika Žirovski vrh, javnega podjetja za zapiranje rudnika urana d. o. o., za leto 2024. Besedo dajem predstavniku predlagatelja, državnemu sekretarju mag. Miranu Gajšku, da nam poda dopolnilno obrazložitev k operativnemu planu. Izvolite besedo.

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni, spoštovani, spoštovane poslanke in poslanci.

Zdaj skladno z Zakonom o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v rudniku urana Žirovski vrh, to je zakon RŽV s kratico, mora RŽV vsako leto izdelati operativni plan aktivnosti. Vlada Republike Slovenije je dne 22. februarja sprejela operativni plan aktivnosti. Aktivnosti in cilji v operativnem planu so pa štirje: tekoče upravljanje, so pa štiri: tekoče upravljanje končno urejenih in saniranih rudniških objektov, administrativni postopki, drugič, za trajno prenehanje obratovanja, tretjič, plačilo nadomestila zaradi omejene rabe prostora v občini Gorenja vas Poljane in četrtič likvidacija podjetja. Za leto 2024 je ocena potrebnih sredstev 640 tisoč evrov za namen upravljanja objektov, monitoring, nadzor, vzdrževanje odlagališča jalovine Boršt ter nadomestilo za omejeno rabo prostora v občini Gorenja vas. V letu 2024 je v skladu z operativnim planom aktivnosti glavni cilj zaključiti administrativne postopke in pridobiti pravnomočna dovoljenja za zaprtje odlagališča Boršt. Temu sledi prenos odlagališča v upravljanje na ARAO agencijo ter likvidacija podjetja, predvidoma do konca letošnjega leta.

Zdaj, kaj je še pomembno poudariti? Da je Vlada decembra 2022 sprejela sklep, ki je predvidel zaprtje rudnika Žirovski Vrh do konca leta 2023. To se ni zgodilo zaradi težav pri pridobivanju služnostnih pravic za uporabo zemljišč, na katerih se nahajajo objekti za dolgoročni razvoj, odlagališče Boršt in so v zasebni lasti, kar je, bom rekel, nekako sistemski problem v Republiki Sloveniji. Posodobitev varnostnega poročila in drugi administrativni postopki so se zavlekli, sedaj smo pa na Ministrstvu za naravne vire in prostor pospešili te aktivnosti.

Toliko za enkrat. Smo pa pripravljeni tudi odgovoriti na kakšna vprašanja, če bodo. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam za dodatno obrazložitev.

Želi morda besedo tudi direktorica, ja, direktorica, mag. Hiacinta Klemenčič, besedo, za dodatno obrazložitev, če želite? (Da.)

Dober dan še v mojem imenu!

Veliko ne bi dodala, kot to, da bi pohvalila operativno sodelovanje nove ekipe na novo ustanovljenem ministrstvu, pa proaktivno sodelovanje z upravo za jedrsko varnost. Sicer pa aktivnosti tečejo v skladu s programom, ki ga je Vlada februarja potrdila.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, državni svetnik Andrej Poglajen? (Da.) Želite, ja.

Predsedujoča, hvala za besedo.

Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj se je seznanila z operativnim planom aktivnosti in v okviru tega izpostavila nekaj vprašanj. Med drugim se je komisija spraševala o dejavnikih, ki so vplivali na dosedanja večletna časovna zamikanja dokončnega zaprtja rudnika in likvidacije javnega podjetja za zapiranje rudnika urana ter s tem povezano realnostjo zastavljenih ciljev za letošnje leto.

Glede na navedbe pripravljavca operativnega plana aktivnosti o potrebnem sprejemu rebalansa proračuna je komisijo tudi zanimalo, ali so proračunska sredstva za letošnje aktivnosti javnega podjetja za zapiranje rudnika urana že zagotovljena ali ne? Na navedena vprašanja je komisija prejela ustrezna pojasnila predstavnika Ministrstva za naravne vire in prostor.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo zdaj dajem še članicam in članom odbora. Želi kdo razpravljati pri tej točki? (Da.)

Ja, kolega Gregorič, izvolite.

Ja, hvala lepa, gospa predsednica.

Hvala tudi državnemu sekretarju in direktorici za uvodna pojasnila.

Torej, rudnik urana Žirovski vrh smo začeli zapirati sredi 90. let. Leta 2002, ko sem, ko so mene odstranili iz uprave za jedrsko varnost, je bil postopek zapiranja Boršta, sanacije Boršta in pa Jazbeca v teku in uprava ni hotela izdati dovoljenja na osnovi tedanjih predlogov. No, kasneje so dobili dovoljenja in so naredili. Že par let se prestavlja končno zapiranje. In zdaj, kolikor vidim, je glavna ovira, ki je ostala, je odlagališče hidro metalurške lovine Boršt.

Tukaj pa vidim ene par stvari, na katere bi rad opozoril. Prvo, zapisano je, da je treba na odlagališču odstranjevati japonski dresnik, to je invazivna rastlina, ki, ne vem, ampak verjetno lahko prebije zaporedne paralelne plasti, ki so namenjene na Borštu za to, da se zmanjša ali onemogoči izhajanje radona. Zato bi jaz priporočal, da se tega dresnika resno lotite, da ne bodo njegove korenine povzročale škode na sendvič prekrivkah.

Drugo. Vidim, da imate, glede zaradi premikov podlage, je treba sanirati razpoke na odvodnjevalnih kanalih. To so kanali na površini, če pride do, mislim, če se ti kanali rušijo, pomeni, da je to premikanje terena kar zaznavno ali pa kar precejšnje, ne? Poleg tega pa pravite, da je treba stalno nadzorovati drenažni boršt, ki je pa pod zemljo, ki je pod ali pa nekje v sredi plazu. No tu imam pa, da ne bo podlaga tekla, da ne bo, da ne bo voda tekla v podlago. Zdaj ugotavljate, da se zaradi premikov v tem drenažnem vodu, rovu, na podu in stenah pojavljajo razpoke, in kar sem bil presenečen, je, da jih mašite z glino. Glina ni kaj posebej trajno in majhen, več vode pa jo bo odplavilo. V tistih časih, ko sem se še jaz direktno ukvarjal s tem, se je zgodilo to, da se je dno tega rova, rov je narejen kot črka U, z jeklenimi rudarskimi oporami, potem je bila dana gor armaturna mreža in ometena, ofrajhana z betonom, kar je mini, mini, minimalni standard za kakršenkoli rov. Tla so bila pa ravna, skratka ni bila narejena cev, ki bi zdržala velike pritiske, ampak je bil narejen en U, in ta tla so se že takrat dvignila takole in počila in so takrat, že leta, pred letom 2002 so to sanirali. Vidim, da se še zmeraj pojavljajo razpoke, ki jih mašite z glino. To je zame zelo vprašljivo in sigurno to ni trajno.

Moje vprašanje je, in za to sanacijo predvidevate 9 tisoč 600 evrov. 9 tisoč 600 evrov pri vseh teh debatah, ki jih imamo zdaj o gradnjah, pa glede na to, da jaz sem tudi..., gradim v lastni režiji. 9 tisoč 600 evrov ni nič. To je praktično nič. Za 9 tisoč 600 evrov boste lahko res samo z glino mašili tiste luknje. Moje vprašanje pa je zdaj. Ali ste kdaj razmišljali o tem, da bi se ta podzemski rov, ki je namenjen temu, da proba stabilizirati to odlagališče Boršt? Ali ste kdaj razmišljali o tem, da bi ga podaljšali, in da bi na koncu naredili v obliki črke T, da bi s tem zajeli več zalednih voda? To je to. Druge drugih pripomb na material nimam. Želim vam uspešno delo in res upam, res upam, da je to zadnji krak, da obravnavamo na tem odboru operativni plan aktivnosti Rudnika urana Žirovski vrh.

Pa še to, čisto malo tehnično vprašanje. Vidim, da predvidevate predajo arhiva Zgodovinskemu arhivu Ljubljana in pa Geološkemu zavodu Slovenije. To je ena. In drugič, prenos originalne dokumentacije in dokumentacije na ARAO. Moje vprašanje je. Zakaj, ampak to je, mislim, mislim, da je to enostavno vprašanje, ampak čisto tako iz radovednosti, zakaj predaja arhiva Zgodovinskemu arhivu Ljubljana, zakaj ne državnemu arhivu? Kaj ima Ljubljana z rudnikom urana Žirovski vrh? Hvala lepa.

Hvala kolega. Želi še kdo razpravljati, preden gremo na odgovore ne, potem pa lepo prosim predstavnike Ministrstva za naravne vire in prostor. Kdo bi dal pojasnilo? Bomo kar dali, ja... Državni sekretar, izvolite.

Tisto, kar vemo, lahko povemo. Jaz bi se zahvalil doktor Gregoriču za ta vprašanja. Zdaj, konkretna vprašanja glede recimo japonskega dresnika, ne glede na to, da to zveni, bom rekel, tako kot neka rastlina, to je res. Japonski dresnik je invazivna rastlina in definitivno se mora iztrebiti na način, da ne raste več, ker drugače lahko to prebije še kaj hujšega, lahko, to vemo iz izkušenj.

Zdaj, kar se tiče samega odlagališča Boršt. Hvala lepa za te pripombe, se pravi glede kanalov, glede drenaže, glede tega, na kakšen način se sanirajo razpoke, ker se morajo sanirati, in tudi glede podzemnega rova. In v smislu poskusa zajetja več zalednih voda, to pomeni, da več zalednih voda, kot jih ta podzemni rov zajame, bolj je celotno odlagališče stabilno. To vem kot tehnik ali pa kot inženir tudi. In tudi glede pripombe glede vsote 9 tisoč 600 evrov za sanacijo. Zdaj jaz lahko rečem samo to, da glede na dejstvo, da smo se na Ministrstvu za naravne vire in prostor skupaj z rudnikom resno lotili tega, bomo tudi zelo resno vzeli, vzeli, vzeli vaše pripombe.

Glede tega, zakaj Zgodovinski arhiv Ljubljana ne pa Državni arhiv tu v Grubarjevi palači, pa res ne vem, se bomo pa pozanimali, pa vam tudi sporočili.

Zdaj, če bi še direktorica mogoče kaj dopolnila.