17. redna seja

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor

12. 3. 2024

Transkript seje

Miran Gajšek

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni, spoštovani, spoštovane poslanke in poslanci.

Zdaj skladno z Zakonom o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v rudniku urana Žirovski vrh, to je zakon RŽV s kratico, mora RŽV vsako leto izdelati operativni plan aktivnosti. Vlada Republike Slovenije je dne 22. februarja sprejela operativni plan aktivnosti. Aktivnosti in cilji v operativnem planu so pa štirje: tekoče upravljanje, so pa štiri: tekoče upravljanje končno urejenih in saniranih rudniških objektov, administrativni postopki, drugič, za trajno prenehanje obratovanja, tretjič, plačilo nadomestila zaradi omejene rabe prostora v občini Gorenja vas Poljane in četrtič likvidacija podjetja. Za leto 2024 je ocena potrebnih sredstev 640 tisoč evrov za namen upravljanja objektov, monitoring, nadzor, vzdrževanje odlagališča jalovine Boršt ter nadomestilo za omejeno rabo prostora v občini Gorenja vas. V letu 2024 je v skladu z operativnim planom aktivnosti glavni cilj zaključiti administrativne postopke in pridobiti pravnomočna dovoljenja za zaprtje odlagališča Boršt. Temu sledi prenos odlagališča v upravljanje na ARAO agencijo ter likvidacija podjetja, predvidoma do konca letošnjega leta.

Zdaj, kaj je še pomembno poudariti? Da je Vlada decembra 2022 sprejela sklep, ki je predvidel zaprtje rudnika Žirovski Vrh do konca leta 2023. To se ni zgodilo zaradi težav pri pridobivanju služnostnih pravic za uporabo zemljišč, na katerih se nahajajo objekti za dolgoročni razvoj, odlagališče Boršt in so v zasebni lasti, kar je, bom rekel, nekako sistemski problem v Republiki Sloveniji. Posodobitev varnostnega poročila in drugi administrativni postopki so se zavlekli, sedaj smo pa na Ministrstvu za naravne vire in prostor pospešili te aktivnosti.

Toliko za enkrat. Smo pa pripravljeni tudi odgovoriti na kakšna vprašanja, če bodo. Hvala lepa.

Hiacinta Klemenčič

Dober dan še v mojem imenu!

Veliko ne bi dodala, kot to, da bi pohvalila operativno sodelovanje nove ekipe na novo ustanovljenem ministrstvu, pa proaktivno sodelovanje z upravo za jedrsko varnost. Sicer pa aktivnosti tečejo v skladu s programom, ki ga je Vlada februarja potrdila.

Hvala.

Predsedujoča, hvala za besedo.

Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj se je seznanila z operativnim planom aktivnosti in v okviru tega izpostavila nekaj vprašanj. Med drugim se je komisija spraševala o dejavnikih, ki so vplivali na dosedanja večletna časovna zamikanja dokončnega zaprtja rudnika in likvidacije javnega podjetja za zapiranje rudnika urana ter s tem povezano realnostjo zastavljenih ciljev za letošnje leto.

Glede na navedbe pripravljavca operativnega plana aktivnosti o potrebnem sprejemu rebalansa proračuna je komisijo tudi zanimalo, ali so proračunska sredstva za letošnje aktivnosti javnega podjetja za zapiranje rudnika urana že zagotovljena ali ne? Na navedena vprašanja je komisija prejela ustrezna pojasnila predstavnika Ministrstva za naravne vire in prostor.

Hvala lepa.

Ja, hvala lepa, gospa predsednica.

Hvala tudi državnemu sekretarju in direktorici za uvodna pojasnila.

Torej, rudnik urana Žirovski vrh smo začeli zapirati sredi 90. let. Leta 2002, ko sem, ko so mene odstranili iz uprave za jedrsko varnost, je bil postopek zapiranja Boršta, sanacije Boršta in pa Jazbeca v teku in uprava ni hotela izdati dovoljenja na osnovi tedanjih predlogov. No, kasneje so dobili dovoljenja in so naredili. Že par let se prestavlja končno zapiranje. In zdaj, kolikor vidim, je glavna ovira, ki je ostala, je odlagališče hidro metalurške lovine Boršt.

Tukaj pa vidim ene par stvari, na katere bi rad opozoril. Prvo, zapisano je, da je treba na odlagališču odstranjevati japonski dresnik, to je invazivna rastlina, ki, ne vem, ampak verjetno lahko prebije zaporedne paralelne plasti, ki so namenjene na Borštu za to, da se zmanjša ali onemogoči izhajanje radona. Zato bi jaz priporočal, da se tega dresnika resno lotite, da ne bodo njegove korenine povzročale škode na sendvič prekrivkah.

Drugo. Vidim, da imate, glede zaradi premikov podlage, je treba sanirati razpoke na odvodnjevalnih kanalih. To so kanali na površini, če pride do, mislim, če se ti kanali rušijo, pomeni, da je to premikanje terena kar zaznavno ali pa kar precejšnje, ne? Poleg tega pa pravite, da je treba stalno nadzorovati drenažni boršt, ki je pa pod zemljo, ki je pod ali pa nekje v sredi plazu. No tu imam pa, da ne bo podlaga tekla, da ne bo, da ne bo voda tekla v podlago. Zdaj ugotavljate, da se zaradi premikov v tem drenažnem vodu, rovu, na podu in stenah pojavljajo razpoke, in kar sem bil presenečen, je, da jih mašite z glino. Glina ni kaj posebej trajno in majhen, več vode pa jo bo odplavilo. V tistih časih, ko sem se še jaz direktno ukvarjal s tem, se je zgodilo to, da se je dno tega rova, rov je narejen kot črka U, z jeklenimi rudarskimi oporami, potem je bila dana gor armaturna mreža in ometena, ofrajhana z betonom, kar je mini, mini, minimalni standard za kakršenkoli rov. Tla so bila pa ravna, skratka ni bila narejena cev, ki bi zdržala velike pritiske, ampak je bil narejen en U, in ta tla so se že takrat dvignila takole in počila in so takrat, že leta, pred letom 2002 so to sanirali. Vidim, da se še zmeraj pojavljajo razpoke, ki jih mašite z glino. To je zame zelo vprašljivo in sigurno to ni trajno.

Moje vprašanje je, in za to sanacijo predvidevate 9 tisoč 600 evrov. 9 tisoč 600 evrov pri vseh teh debatah, ki jih imamo zdaj o gradnjah, pa glede na to, da jaz sem tudi..., gradim v lastni režiji. 9 tisoč 600 evrov ni nič. To je praktično nič. Za 9 tisoč 600 evrov boste lahko res samo z glino mašili tiste luknje. Moje vprašanje pa je zdaj. Ali ste kdaj razmišljali o tem, da bi se ta podzemski rov, ki je namenjen temu, da proba stabilizirati to odlagališče Boršt? Ali ste kdaj razmišljali o tem, da bi ga podaljšali, in da bi na koncu naredili v obliki črke T, da bi s tem zajeli več zalednih voda? To je to. Druge drugih pripomb na material nimam. Želim vam uspešno delo in res upam, res upam, da je to zadnji krak, da obravnavamo na tem odboru operativni plan aktivnosti Rudnika urana Žirovski vrh.

Pa še to, čisto malo tehnično vprašanje. Vidim, da predvidevate predajo arhiva Zgodovinskemu arhivu Ljubljana in pa Geološkemu zavodu Slovenije. To je ena. In drugič, prenos originalne dokumentacije in dokumentacije na ARAO. Moje vprašanje je. Zakaj, ampak to je, mislim, mislim, da je to enostavno vprašanje, ampak čisto tako iz radovednosti, zakaj predaja arhiva Zgodovinskemu arhivu Ljubljana, zakaj ne državnemu arhivu? Kaj ima Ljubljana z rudnikom urana Žirovski vrh? Hvala lepa.

Miran Gajšek

Tisto, kar vemo, lahko povemo. Jaz bi se zahvalil doktor Gregoriču za ta vprašanja. Zdaj, konkretna vprašanja glede recimo japonskega dresnika, ne glede na to, da to zveni, bom rekel, tako kot neka rastlina, to je res. Japonski dresnik je invazivna rastlina in definitivno se mora iztrebiti na način, da ne raste več, ker drugače lahko to prebije še kaj hujšega, lahko, to vemo iz izkušenj.

Zdaj, kar se tiče samega odlagališča Boršt. Hvala lepa za te pripombe, se pravi glede kanalov, glede drenaže, glede tega, na kakšen način se sanirajo razpoke, ker se morajo sanirati, in tudi glede podzemnega rova. In v smislu poskusa zajetja več zalednih voda, to pomeni, da več zalednih voda, kot jih ta podzemni rov zajame, bolj je celotno odlagališče stabilno. To vem kot tehnik ali pa kot inženir tudi. In tudi glede pripombe glede vsote 9 tisoč 600 evrov za sanacijo. Zdaj jaz lahko rečem samo to, da glede na dejstvo, da smo se na Ministrstvu za naravne vire in prostor skupaj z rudnikom resno lotili tega, bomo tudi zelo resno vzeli, vzeli, vzeli vaše pripombe.

Glede tega, zakaj Zgodovinski arhiv Ljubljana ne pa Državni arhiv tu v Grubarjevi palači, pa res ne vem, se bomo pa pozanimali, pa vam tudi sporočili.

Zdaj, če bi še direktorica mogoče kaj dopolnila.

Hiacinta Klemenčič

Hvala za besedo.

Glede japonskega dresnika, stvar mi resno jemljemo in dejansko tudi mehansko odstranjujemo vred s koreninami. Je pa problem na državni ravni zaradi tega, ker ostali ne poskrbijo za redno odstranjevanje in se ta invazivna rastlina... Ne vem, če greste po Poljanski dolini, od Žirov do Škofje Loke, je tako, kot da bi imeli plantaže dvometrskih nasadov dresnika. In se ne razmnožuje samo s koreninami, ampak tudi s semeni in v bistvu se vedno znova zaseje. Tako da tisto, kar smo ga dobili, ki ga je izvajalec del pripeljal gor skupaj z materialom, se pravi s humusom za prekrivko, tistega smo odstranili, ampak je problem, ker v okolici ni odstranjen in se na površini, ki je košena, na novo zasaja.

Kar se tiče razpok, teh 9 tisoč 600 evrov vključuje materialne stroške, stroški dela so pa planirani še vedno noter v tabeli, ki vsebuje stroške dela, se pravi, da samo delo pa ni vključeno tukaj v to številko.

Kar se pa tiče arhiva, je pa Zgodovinski arhiv zapolnjen in ima prostorsko stisko in je bilo že z dokumentacijo od jame in od odlagališča Jazbec dogovorjeno, da smo ga predali v enoto Zgodovinskega arhiva v Škofji Loki, tako da se dejansko v Škofji Loki shranjuje. Kar je pa recimo arhiva od geodetske službe, zemljevidov, načrtov, map, pa Geološki zavod poskenira in potem vrne na ARAO. Gredo pa, bi rekla, vsi ostali, od pogodb do kadrovskega arhiva, ki jih je recimo, ne vem, treba trajno hraniti, podatke o plačah pa tako, ki niso predmet, ki bi jih Zgodovinski arhiv opredelil kot arhivsko gradivo. Tako da hvala lepa.

Miran Gajšek

Hvala lepa. Še enkrat, lep pozdrav. Resolucija o programu varstva in razvoja Parka Škocjanske jame, 95 strani ima, jaz sem jo prebral, verjamem da vi tudi, je pravzaprav en zelo pomemben dokument in jaz bi prebral ta prvi stavek vizije. Javni zavod Park Škocjanske jame bo v prihodnosti vzorčni primer varovanja in upravljanja Škocjanskih jam kot širšega zavarovanega območja po državni zakonodaji ter svetovne naravne dediščine in podzemnega mokrišča po mednarodnih konvencijah. Kot vsi vemo, je to del Unescove dediščine, je nekaj na kar smo lahko v naši državi res ponosni. Gre tudi za zelo dober primer ravnovesja med pogoji varstva okolja in med nekim razvojem, vsaj za tiste, ki ste bili v preteklosti tam, se splača obiskati. Zdaj pa na kratko. Predloženi predlog resolucije predstavlja programski akt, ki pač mora biti oziroma načrt upravljanja zavarovanega območja, s katerim se določi razvojne usmeritve, način izvajanja varstva, rabe in upravljanja zavarovanega območja ter podrobnejše usmeritve za varstvo naravnih vrednot na zavarovanem območju ob upoštevanju potreb razvoja lokalnega prebivalstva. Program varstva in razvoja na podlagi Zakona o Regijskem parku Škocjanske jame po svoji vsebini zadošča v načrtu upravljanja kot ga določa Zakon o ohranjanju narave. Se pravi temeljni zakon o ohranjanju narave oziroma ima določene vsebine določene v specialnem aktu, kot je Zakon o ohranjanju narave, ki je splošni akt. In določa vsebino načrtov upravljanja tudi v vseh preostalih zavarovanih območjih, se pravi, to je razmerje med specialnim aktom, ki je Zakon o regijskem parku in splošnim aktom, Zakon o ohranjanju narave na en, bom rekel, zelo optimalen način. V skladu z Zakonom o Regijskem parku Škocjanske jame sprejme program varstva in razvoja za 5 let Državni zbor na predlog Vlade, to je to kar zakaj smo danes tukaj, in program varstva in razvoja temelji na analizah stanja, ki jih je pripravil upravljavec zavarovanega območja, jih ne naštevam, ki jih je veliko in na dokumentih, ki jih strokovne podlage pripravijo strokovne službe, ter drugih javno dostopnih podatkih. Ključni del dokumenta je poglavje z dolgoročnimi upravljavskimi cilji, ki jih z njenim sprejetjem, predvsem pa z izvajanjem in tudi z monitoringom želimo doseči ter naloge, s katerimi se ti cilji dosegajo. Cilji in naloge za doseganje pa temeljijo na že zagotovljenih virih.

Glede amandmajev ste že sami povedali, te stvari so bile dopolnjene oziroma popravljene predvsem kratice, ki so večen problem, ta uporaba kratic, to vam povem tudi iz lastnih izkušenj, tako da predlagamo, da to resolucijo tudi sprejmete. Hvala lepa.

Helena Rus

Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je predlog resolucije preučila z vidika svojih nalog in pripravila pisno mnenje. Amandmaji koalicijskih poslanskih skupin upoštevajo večino naših pripomb. Hvala.

Hvala za besedo. Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 25. seji 11. 3. 2024 obravnavala predlog resolucije in jo podprla. Ob tem je tudi pozitivno ocenila dosedanje delo javnega zavoda Park Škocjanske jame, ki si v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom prizadeva ohraniti izjemne naravne danosti in bogato in bogato kulturno dediščino Škocjanskih jam ter s številnimi aktivnostmi in širi zavest o pomenu njihovega varovanja doma in po svetu.

Hvala lepa.

Hvala lepa, predsednica. Lep pozdrav, kolegice in kolegi, pa ekipa z ministrstva in iz Parka Škocjanske jame. Pri prejšnji točki sem se zadržal, da ne bova razpravljavca dva bivša, eden izpred nekaj desetletij pa nekdo izpred nekaj mesecev, me pa tudi na tem mestu veseli, da je operativni program zapiranja oz. aktivnosti za Rudnik Žirovski vrh na tej točki kot je in verjamem, da bo ekipa tako v Rudniku Žirovski vrh kot na ministrstvu ta plan tudi izvedla tako kot je predviden.

Zdaj, Park Škocjanske jame je po mojem mnenju lahko eden od svetlih in zelo vzorčnih primerov, kako se upravlja naravna dediščina v Sloveniji. Vemo, da imamo na tem področju kar nekaj izzivov tako v samem Triglavskem narodnem parku kot z vidika upravljanja različnih naravnih vrednot, kjer včasih ne vemo, kdo je tisti, ki bi bil najbolj primeren, ali pa jih upravljamo mogoče iz preveč samo podjetniškega vidika. Park Škocjanske jame pa je javna inštitucija, je javni zavod, kjer na po mojem mnenju optimalen način združujemo tako naravovarstveni vidik kot tudi razvojni in tak način upravljanja je garancija za to, da se že znotraj same inštitucije, znotraj parka vseeno nekako konflikt med varstvom narave in razvojem razreši in na ta način prihaja do po mojem mnenju kvalitetnih odločitev, ki z vidika trajnostnega razvoja so tiste, ki jim bo potrebno in jim je potrebno slediti tudi naprej. Da je park in da so Škocjanske jame svetovna posebnost, svetovna vrednota, je že leta 1986 priznal tudi Unesco z uvrstitvijo na svojo listo. Verjamem, da je danes mogoče tudi priložnost, da naredimo malce reklame za to, da si tisti, ki se te vrednote še niste ogledali, to tudi storite. Verjamem, da boste nad vsem tem, kar lahko tam vidite, navdušeni. Pomembno se mi zdi tudi to, da pri upravljanju takih naravnih vrednot prihajamo pred javnost s strateškimi dokumenti, ki opredeljujejo način samega upravljanja, tudi varstva narave v nekem dolgoročnem časovnem obdobju in s tega vidika se mi zdi, da lahko pripravljavce pohvalimo, da so prišli s kvalitetnim dokumentom, ki bo zagotavljal optimalno upravljanje tudi v prihodnje. Izpostaviti bi želel še eno stvar, ki ni prav pogosta pri upravljanju naravnih vrednot v Sloveniji, in sicer da se je upravljavec odločil, da bo omejil dostop do te naravne dediščine do Škocjanskih jam, zato ker je uvidel, da prihajamo z obiskom, ki je v tistih špicah sezone predvsem poleti že prekomeren, in zato je sprejel odločitev, da, kolikor vem, da je tisti optimalen obisk tisoč 200 obiskovalcev na dan in da se tega drži. Z vidika samega doživetja narave, pa tudi ohranjanja narave, se mi zdi, da je to primeren pristop, ki vem, da mu sledijo še nekateri upravljavci na nekaterih drugih naravnih vrednotah je pa to primer, ki bo, ko se boste na ministrstvu ukvarjali, pa se bomo tudi mi poslanci ukvarjali s podobnimi naravnimi vrednotami, po mojem primer, ki ga je potrebno postaviti za vzor in mu sledi tudi na drugih lokacijah. Nosilna sposobnost narave je verjetno ena od tistih stvari, na katero se je treba pri obisku, doživljanju narave, pri upravljanju naravnih vrednot zelo, zelo močno ozirati in jo upoštevati.

Še en vidik mogoče, ki ga je za izpostaviti tukaj, je, da tudi taka naravna zavarovana območja kot so Škocjanske jame, zavarovana na najvišji možni način, se pravi kot Unescova dediščina, niso imuna na druge pritiske zaradi umeščanja različnih infrastruktur in tu se mi zdi, da se pa moramo kot družba zavedati, da so nekatere vrednote, ki so trajne in bo potrebno iskati rešitve za drugo infrastrukturo; če govorimo o cestah, mogoče o tudi energetski infrastrukturi ali pa o infrastrukturi s katerim sem se tudi sam ukvarjal kot minister, ko je bilo na neposredni bližini Škocjanskih jam predvideno umeščanje zadrževalnika oziroma zajezitev potoka Suhorica, ki bi lahko to naravno vrednoto ogrozila. Seveda s takimi infrastrukturami rešujemo druge probleme, v tem konkretnem primeru vodooskrbo slovenske Istre in kraškega zaledja, vendar je, ko pridemo do naravnih vrednot, zavarovanih z Unescovo dediščino, verjetno gotovo potrebno iskati tudi druge rešitve in jaz sem vesel, da smo jo tudi za vodooskrbo slovenske Istre in kraškega zaledja uspeli najti in verjamem, da bo pot, ki smo jo začrtali na tem področju tudi v naslednjih letih uspešno realizirana, tudi s pomočjo evropskih sredstev in brez ogrožanja take naravne vrednote kot so Škocjanske jame.

Tu bi mogoče jaz zaključil in še enkrat pohvala pripravljavcem resolucije, želim vam uspešno delo naprej, verjamem, da bomo s kolegi poslanci resolucijo skupaj z amandmaji, ki odgovarja na pripombe Zakonodajno-pravne službe tudi potrdili.

Hvala.