Dober dan. Lepo pozdravljeni vsi prisotni, vse članice in člane odbora, vabljene in ostale prisotne pozdravljam.

Pričenjam 11. sejo Odbora za kulturo. Obveščam vas, da opravičil za današnjo sejo nisem prejela, na seji pa kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo: mag. Rastislav Vrečko nadomešča dr. Martina Premka in poslanec Anton Šturbej nadomešča poslanko Anjo Bah Žibert.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNI RABI SLOVENŠČINE.

Državni zbor je na 16. redni seji, 1. februarja 2024 odločil, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in sicer, predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino, mnenje Nacionalnega sveta za kulturo, predlog Zveze društev slepih in slabovidnih za amandmaje k predlogu zakona, vloženi amandmaji poslanskih skupin Svoboda, Socialni demokrati in Levica. Vložen amandma Poslanske skupine SDS in stališče Ministrstva za kulturo v zvezi z mnenjem in predlaganimi amandmaji Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, šport in mladino. Vabljeni na sejo so bili: Ministrstvo za kulturo, Državni svet, Zakonodajno-pravna služba in Nacionalni svet za kulturo. Dodatno so bili vabljeni Trgovinska zbornica Slovenije in Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije.

Dober dan. Kar naprej. Izvolite.

Rok za vlaganje amandmajev k predlogu zakona je bil 8. 3. 2024, amandmaje so vložile Poslanske skupine Svoboda, Socialni demokrati in Levica in Poslanska skupina Slovenska demokratska stranka. Odbor bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. člena Poslovnika Državnega zbora.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bodo bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo ministrici za kulturo, dr. Asti Vrečko, prosim.

Hvala lepa za besedo. Pozdravljeni vsi poslanci, poslanke in seveda ostali vabljeni in sodelujoči na seji.

V veselje mi je, da smo danes ponovno skupaj, in da lahko predstavim spremembe Zakona o javni rabi slovenščine. To je pravzaprav prva taka večja zakonodajna sprememba po več kot 20. letih in zaradi tega mi je zelo v ponos tudi, da smo skupaj, in da ste vi poslanke in poslanci podprli soglasno naš predlog zakona v prvem branju. Želim si, da bo tudi danes razprava konstruktivna in verjamem tudi, da bomo ta zakon podprli.

Pri samem predlogu zakona smo predvsem upoštevali dejstvo, da so številne digitalne družbe in storitve se preselile v digitalno okolje. Prebivalci in prebivalke Slovenije dostopamo do njih prek različnih komunikacijskih kanalov, ampak žal slovenščina na njih še ni vedno v celoti podprta. Zakaj? Eden izmed razlogov, tukaj smo tudi, da smo opredelili ponovno javno rabo jezika, ki zajema tudi nove komunikacijske navade in jezikovna okolja, saj le tako lahko poskrbimo za ustrezno zaščito tudi v digitalnem okolju in na ta način se izognemo različnim dvoumnostim ali pa mnenjem, kjer pač do sedaj po obstoječem zakonu to ni bilo mogoče upoštevati.

Sama razprava na seji v Državnem zboru v prvem branju je pokazala, da smo lahko enotni kadar gre za resnično pomembna vprašanja te družbe in gotovo je slovenski jezik eden izmed njih. In prizadevanje za enakopravno zastopanje slovenščine tudi v digitalnem okolju bo seveda zahtevalo še veliko neke volje, kjer tudi vemo, da vsa zakonodaja, žal, ni tista slovenska, ki to regulira, ampak da imamo pri pretočnih vsebinah seveda tudi evropsko zakonodajo, ki ji Slovenija sledi. Tako da tukaj pa vendarle, če smo enotni, če se jasno postavimo kot država in če in kadar damo svetu jasno sporočilo, da je slovenščina kot enakopraven jezik Evropske unije pomembna in si zasluži imeti svoje mesto, mislim, da bomo tudi na dolgi rok absolutno uspešni.

Smo pripravili tudi neke amandmaje na Ministrstvu za kulturo, potrdila jih je tudi Vlada, poslanke in poslanci so jih vložili. Hvala lepa. Gre sicer za manjše tehnične popravke, tako da predlagamo seveda in vas prosimo za njihovo potrditev.

Bi še pa omenila za konec morda to, da so predlogi zakona, predlogi za zaščito slovenščine usklajeni tudi z uredbami in direktivami Evropske unije, v njih pa smo tudi popravili in prenovili nekatere določbe o inšpekcijskem nadzoru in pa kazenske določbe, kar je seveda tudi zelo pomembno iz vidika nadzora in pa iz vidika izvajanja, izvajanja zakona. Na ta način verjamem, da bomo slovenščino kot naš jezik pripravili na vse izzive 21. stoletja h katerim s katerimi se zdaj sooča. Kot rečeno, tukaj pa je še širša slika, politična volja, da bomo tudi lahko spremenili stvari na tistih delih in pri tistih tehnoloških podjetjih, ki jih seveda ta zakonodaja ne zavezuje, ampak je pa to jasen signal, da smo na to kot država pripravljeni in verjamem, da bomo tudi enotno uspešni. Hvala lepa.

Hvala ministrici.

Preden nadaljujemo, imam še eno obvestilo: poslanka doktor Mirjam Bon Klanjšček nadomešča poslanko Saro Žibrat.

Sedaj pa predajam besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Špeli Maček Guštin.

Hvala za besedo. Torej, naša služba je predlog zakona preučila z vidika svojih pristojnosti in po preučitvi smo pripravili mnenje v katerem smo opozorili na nejasnosti glede novo določene definicije javne rabe slovenščine, pa na nejasnost pojma digitalno okolje predvsem v povezavi z drugimi izrazi, ki jih je mogoče razumeti kot sinonime, ampak niso enotno uporabljeni.

Kot vprašljivo smo izpostavili identičnost izraza storitev informacijske družbe, ki ga medsebojno usklajeno določajo nekateri drugi veljavni zakoni, a v drugačnem pomenu od tega, ki je obravnavan v predlogu zakona, kar je treba ustrezno pojasniti.

Potem pri novem 15.a členu je treba ureditev dopolniti glede izraza medijske storitve, predvsem pa je nejasen namen in pravna narava posebnega seznama kategorij oziroma modelov elektronskih naprav ter obveznost glede izbire slovenščine in uporabe slovenskega črkopisa velja za vse elektronske naprave iz 1. odstavka novega 15.a člena, in to ves čas oziroma takoj, ko pridejo na trg, seznam pa naj bi se posodabljal na tri leta.

Potem. Opozorili smo tudi na nomotehnične pomanjkljivosti v besedilu členov, ki terjajo popravke tudi v kazenskih določbah in prehodni ureditvi. Toliko o našem mnenju. Zdaj imamo vložene amandmaje. Amandmaji koalicije, torej koalicijskih poslanskih skupin načeloma odpravljajo naše pomisleke, razen glede vprašanja namena in s tem pravnih učinkov seznama elektronskih naprav iz novega 15.a člena. Pri amandmaju Poslanske skupine SDS pa bi po našem mnenju kazalo besedno zvezo "internacionalizacija slovenščine" uskladiti z obrazložitvijo tega amandmaja, ki je vsebinsko ožja, saj se nanaša na sodelovanje med Republiko Slovenijo in tujimi državami, kjer so sedeži ponudnikov storitve informacijske družbe in posredniških spletnih storitev. Toliko z naše strani. Hvala.

Hvala. Zdaj pa predajam besedo predstavniku Državnega sveta, gospodu Jožetu Školču.

Hvala lepa. Torej naša komisija je tudi pozorno obravnavala predlagane spremembe zakona in jih seveda v načelu podpira. Tudi pri nas se je pojavilo to vprašanje, ali je dovolj razumljiv in natančen pojem javne rabe slovenščine. Zdaj ne vem kako ste to razrešili s temi dopolnili ali pač ne. Bistveno se nam zdi, da se dosega nekaj ciljev in med drugim tudi to, da se zagotavlja podporo v slovenščini, ki bo za proizvajalce teh različnih naprav odslej, če prav razumemo, obvezna. Zdi se nam tudi zelo dobro, da se te spremembe zakona fokusirajo na to področje, kjer pred dobrimi 20. leti ni bilo mogoče zaznati težav, ki bi jih lahko digitalizacija prinesla rabi slovenščine, in v tem smislu je to, bom rekel, narejeno v pravem ali pa v zadnjem, zadnjem momentu. Naše delo je ponavadi organizirano tako, da dobijo priložnost tudi drugi, ki želijo posredovati mnenja glede zakonodaje. Naša komisija je vedno odprta za različne pobude in tu smo se soočili z dvema sklopoma pobud, dosti pomembnimi. En sklop je prišel iz od slavistov, ki delujejo v okviru Akademije znanosti in umetnosti, oni upravičeno opozarjajo, da bi bilo potrebno v tem zakonu še kaj drugega urediti, seveda pa zakon ni bil tako odprt, da bi bilo mogoče te njihove pripombe umestiti, se pa naši komisiji zdi smiselno, da jih pogledate vi, pa mogoče tudi Ministrstvo za kulturo kot ključen nosilec za priprave sprememb zakonodaje druge druga druge. Pripombe so prišle s strani invalidskih organizacij. Predvsem se nam zdijo pomembne in v tem trenutku tudi rešljive pripombe, ki jih podaja Zveza društev slepih, tako da je naša komisija povzela njihove pobude, oblikovala amandmaje in jih vam priporoča, če jih želite, da jih povzamete kot svoje in vključite v tekst zakona. Ta del je odprt in bi ga bilo smiselno urediti, da ne bi prihajalo do nepotrebnih nesporazumov. Tako predlagamo, da se odpravi neka dvoumnost, ki jo prinaša dikcija, da je potrebno paziti tudi na ta segment, ko slovenščino zaznavamo na otip. Mi delimo mnenje z društvom slepih, da bi bilo smiselno tu res zapisati tudi brajico, kot pač tisto obliko, ki je prepoznana in ki jo tudi, bom rekel, že štejemo za nek normativ pri rabi slovenščine pri slepih. Razlika med otipom in brajico je seveda pomembna. Otip je lahko relief, medtem ko je brajica de facto jezikovna vrsta, ki jo pač različni že uporabljajo in se uporablja in po potrebi na sodiščih. Uporabljajo jo kot celo medicinski pripomoček za odpravo teh pomanjkljivosti. Da ne naštevam. Vse te stvari smo vam izdatno dokumentirali in ravno tako menimo, da tam, kjer se zagotavlja sredstva za podporo razvoja slovenščine v digitalnem okolju, kar je bistvena novost tega zakona, da se zagotovi tudi sredstva za to, da se lahko razvija te storitve in platforme, ki zagotavljajo dostopnost jezika za slepe. To se sicer teoretično reče, da je to možno že s to dikcijo. Ampak iz tega, kar se vidi iz zadnjih let, se kaže, da pač ne glede na opozorila teh možnosti ni bilo. Če obstaja, če bi to bilo del zakonodaje, potem ne bi bilo dvoma, da obstaja tudi zakonodajna podlaga za te vrste razpise. Če ilustriram drugače, pred leti je z nekimi sredstvi nastal tako imenovani e-bralec, kjer so razvijalci imeli obvezo, da zagotavljajo delovanje še tri leta po izvedenem projektu. Ta e-bralec se je popolnoma prijel, ne samo za branje nekih tekstov, ampak tudi kot pomoč pri napovedih v javnem prostoru, recimo na avtobusnih postajah, železniških, tudi v banki. In seveda te tehnologije oziroma rešitve je glede na to, da prihajajo na trg vedno novi in novi telefoni z drugimi rešitvami, je to tudi potrebno, posodablja. Tako da zdaj ta e-bralec na najsodobnejših teh aparatih več ne deluje in nemogoče je, kot veste, pričakovati, da bi, ne vem, ne bomo sedaj imenovali teh različnih velikih podjetij, ki te naprave pač ne proizvajajo in konstruirajo, da oni to rešujejo. V tem smislu je takrat, ko zagotavljamo sredstva za razvoj slovenščine v digitalnem okolju, potrebno zagotoviti tudi sredstva za razvoj rešitev, ki omogočajo slepim in slabovidnim boljši kontakt z različnimi sporočili.

To so naši predlogi, ki v ničemer ne posegajo v konstrukcijo zakona, bistveno izboljšujejo razumljivost. Omogočajo odpravo nekih potencialnih nesporazumov in nenazadnje mi ne vidimo razloga, da v tej dilemi med ljudmi, ki so dobronamerno pripravljali zakon s slepimi in slabovidnimi, ne bi verjeli. Pač, slepim in slabovidnim in njihovim asociacijam, ki so pravzaprav zagotovili, da smo do te točke, kjer smo danes, sploh prišli. In zagotovo to izboljšuje njihov položaj in zagotovo izboljšuje tudi rabo slovenščine v tem okolju.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

K predstavitvi stališč sedaj vabim predstavnico oziroma predstavnika Trgovinske zbornice Slovenije. Prosim, da se zaradi magnetograma predstavite.

(Slavko Ažman, Trgovinska zbornica.)

Mi smo bili precej vključeni v pripravo oziroma smo poskušali sodelovati pri javni obravnavi tega zakona, predvsem v delu, kjer se tiče proizvodov, ki pridejo na trg v Republiko Slovenijo in ki morajo zadostovati pač tem kriterijem iz zakona. Predvsem gre za to, za te novejše tehnologije, predvsem govorne tehnologije. Tam smo opozorili pač na to, da je potrebno zagotoviti eno ustrezno prehodno obdobje, to je bilo glavno. Se pravi, poskušali smo. V celoti podpiramo namen zakona. Tudi naši člani si zelo prizadevajo pač pri samih proizvajalcih, da bi v čim širši meri lahko vključili slovenščino v proizvode. Seveda se moramo zavedati, da so določeni razvojni cikli, ki so relativno dolgi, predvsem pri teh bolj zapletenih tehničnih, tehničnih izdelkih in mislim, da smo tudi skupaj v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo in pa za kulturo našli en dober kompromis. In naš apel bi bil pač, da ostanejo v zakonu taka prehodna obdobja, kot so predvidena. Tako da hvala lepa.

Hvala.

Sedaj pa predajam besedo predstavniku Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, gospodu Mateju Žnuderlu. Prosim.

Hvala lepa.

Gospod Školč je že zelo lepo razložil naša stališča, ki smo jih takrat razlagali. Domnevam, da imate pač predlog v amandmajski obliki, zato bi mogoče samo še enkrat podčrtal odgovor, da brajice ni treba vključevati ali pa da ne bi bilo dobro vključevati. Smo že dobili s strani, danes, mislim, da je prišel odgovor, da bi bilo, ne vem, diskriminatorno, če bi pisali brajico kot pisavo, ki bi bila relevantna. Zdaj, jaz se na to ne spoznam, upam pa, da je ta dikcija, ki je že, če se ne bo popravila, res jasna, da je pač potrebno uporabljati edino standardizirano pisavo slepih. Tako da mogoče res ni potrebno, tega ne vem. Mi smo pač mislili, da je mogoče v izogib nejasnosti smotrno zapisati to. Potem smo predlagali, da bi namesto, da država spodbuja, pač financira, sofinancira tako razvoj kot potem tudi vzdrževanje nekaterih oblik tega digitalnega, digitalnih orodij za uporabo slovenskega jezika. Smo pa tudi predlagali, da bi morda se uvedlo pač nadzor nad zapisom vsaj v tipni obliki v kolikor pač je to primerno. Mi namreč že opravljamo nadzor zapisov na zdravilih. In po analogiji smo predlagali, da bi morda tudi za druge proizvode, ki bodo uporabljali to obliko, bili tudi nadzorniki oziroma pač, ali pa naj država nekoga določi v ta namen. Tako da to so bile te tri naše pobude, ne vem, upam, da so pa razlogi nekako dosti pojasnjeni. Hvala lepa.