Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Začenjam 24. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti poslanec Aleksander Reberšek. Na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili pa sodelujejo poslanec Miha Lamut namesto poslanke Sare Žibrat, poslanka Jelka Godec namesto poslanca Zvonka Černača in poslanka doktorica Mirjam Bon Klanjšček namesto Tereze Novak.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: točka 1 Predlog zakona o soodločanju delavcev pri čezmejnih združitvah, čezmejnih delitvah in čezmejnih preoblikovanjih kapitalskih družb. In pod točko dve razno. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO - PREDLOG ZAKONA O SOODLOČANJU DELAVCEV PRI ČEZMEJNIH ZDRUŽITVAH, ČEZMEJNIH DELITVAH IN ČEZMEJNIH PREOBLIKOVANJIH KAPITALSKIH DRUŽB.

Gradivo je objavljeno na spletni strani Državnega zbora.

K tej točki so bili vabljeni Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zakonodajno-pravna služba in Državni svet.

Začenjam drugo obravnavo Predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predstavniku predlagatelja, Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in zanj državnemu sekretarju, Igorju Feketija.

Izvolite.

Hvala za besedo. Pozdravljeni!

S predlogom zakona o soodločanju delavcev pri čezmejnih združitvah, čezmejnih delitvah in čezmejnih preoblikovanjih kapitalskih družb se v slovenski pravni red prenašajo trije členi mobilnostne direktive, ki se nanašajo na soodločanje delavcev v organih vodenja ali v organih nadzora kapitalske družbe, ki nastaja s čezmejno združitvijo, delitvijo ali preoblikovanjem. Glavni namen je v tem, da se delavcem v vseh primerih čezmejnih operacij kar najbolj zagotovijo že pridobljene pravice do soodločanja. Po vsebini gre pravzaprav za novelo zakona o soodločanju delavcev pri čezmejnih združitvah kapitalskih družb iz leta 2008, ki pa zaradi določb mobilnostne direktive, ki v tolikšni meri spreminja in dopolnjuje veljavna pravila o evropskem pravu družb glede soodločanja pri čezmejnih operacijah, zahteva sprejem novega zakona in s tem prenehanje veljavnosti prejšnjega.

Mobilnostna direktiva v štirih točkah spreminja dosedanjo ureditev soodločanja pri čezmejnih združitvah kapitalskih družb, dodatno pa ureja vprašanja soodločanja še pri dveh drugih čezmejnih operacijah, in sicer pri čezmejnih delitvah in čezmejnih preoblikovanjih. In s tem je bilo treba spremeniti tudi naslov zakona in vnesti spremembe v in dopolnitve obstoječe člene Zakona o soodločanju delavcev pri čezmejnih združitvah kapitalskih družb.

Soodločanje delavcev po tem zakonu, upoštevaje direktivo, pomeni vpliv sveta delavcev ali drugih predstavnikov delavcev na zadeve družbe s pravico do izvolitve ali imenovanja posameznih članov organov vodenja ali nadzora v družbi ali pravico, da priporočijo imenovanje ali nasprotujejo imenovanju posamezne ali vseh članov organov vodenja ali nadzora v družbi. V skladu z osnovnim načelom predloga zakona se za soodločanje delavcev v zvezi s čezmejnimi operacijami primarno uporablja zakonodaja države, v kateri ima Kapitalska družba, ki je nastala s čezmejno združitvijo, delitvijo ali preoblikovanje kapitalskih družb, svoj registriran sedež. Od navedenega se bo odstopalo zgolj v treh zakonsko izrecno določenih primerih, v katerih se bodo uporabile zakonske določbe.

Torej, predlog zakona v prvi vrsti delavce in poslovodstva družb zavezuje k sklenitvi sporazuma o soodločanju delavcev. V primeru, da navedeni sporazum ni dosežen pa predlog zakona določa neka minimalna pravila glede ureditve soodločanja v kapitalski družbi, ki je nastala s čezmejno združitvijo, delitvijo ali preoblikovanjem kolikor tako kot nalaga mobilnostna direktiva.

Mogoče bi tu za uvodno predstavitev zaključil, pa sem kasneje na voljo za morebitna dodatna pojasnila. Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, doktorici Andreji Kurent, izvolite.

Pozdravljeni! Hvala lepa za besedo.

Torej, skladno z nalogami, ki jih Zakonodajno-pravni službi daje Zakon o Državnem zboru in Poslovnik Državnega zbora smo pripravili pisno mnenje glede tega predloga zakona. Mnenje ste prejeli pred dvema tednoma, zato ga ne bi podrobno predstavila.

V svoji predstavitvi bi se koncentrirala samo na nekatere poudarke iz našega mnenja. Naj pa takoj povem, da amandmaji, deset amandmajev in dva predloga za amandmaje rešujejo v bistvu samo naše manjše pripombe, manj zahtevne pripombe in še to ne čisto vseh.

Kot je povedal že državni sekretar je predlagatelj pač pripravil nov predlog zakona zaradi razlogov, kot jih je navedel, kar pa pomeni, da je Zakonodajno-pravna služba morala proučiti celotni predlog zakona, se pravi tako določbe, ki so že v veljavnem zakonu, kot iz tega predloga zakona in smo na vse dali pripombe. Hkrati pa to pomeni, da bi moral predlog zakona skladno s Poslovnikom vsebovati tudi obrazložitve vseh členov, ne pa le navesti, da gre za prevzem oziroma prepis veljavne določbe.

Če se predlog zakona podrobno pogleda, se ugotovi, da je zelo težko razumljiv, da je nejasen, da ima precej nedoločnosti in nedoslednosti. In s tega vidika se zastavlja vprašanje skladnosti z 2. členom Ustave.

Kot je državni sekretar tudi že povedal, je ta mobilnostna direktiva že večinoma prenesena v slovenski pravni red. To pomeni ali v zakone ali v drug predpis in bi zato po našem mnenju in opozorilu predlagatelj moral ponovno skrbno preveriti katere določbe so že prenesene, katere pa naj bi se prenesle s tem predlogom zakona, ker se predlagatelj v bistvu samo na določbe drugih zakonov, ki vsebujejo predmetno direktivo, zgolj sklicuje. Ti zakoni so Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o evropskih svetih delavcev. Obrazložitev govori še o Zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju Evropske delniške družbe. Statusno pa seveda ta vprašanja ureja tudi ZGD. To pomeni, da bo ta direktiva urejena v štirih zakonih, kar pomeni nepreglednost pravnega reda. Mi smo sugerirali, da bi se to uredilo v enem zakonu, po možnosti, da bi se uredilo kot posebnost v Zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju.

V zvezi s to zakonodajo smo opozorili, da razmerje predloga zakona do veljavne pravne ureditve ni popolnoma jasen, predvsem je to zato, ker ni določenih sklicev na te zakone in zato ni jasno po katerem postopku se bo sploh šlo, ali so si te ureditve v nasprotju ali se podvajajo in tako naprej. V našem mnenju smo obširno navedli relevantno vsebino teh zakonov. In v bistvu iz tega pregleda ni jasno katere določbe katerega zakona naj bi se poleg obravnavanega predloga zakona uporabljale.

V zvezi z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju smo posebej izpostavili, da je ta ureditev nekako trajne narave. Iz predloga zakona pa sploh ni jasno ali je tudi ta predlagana ureditev trajne narave ali pa bo veljala samo za trenutek čezmejne združitve, delitve ali preoblikovanja kapitalskih družb.

Posebej smo se poglobili tudi na Zakon o gospodarskih družbah, ki ureja statusno ureditev in pravilno prevzema direktivo, saj direktiva ne govori, da velja za vse kapitalske družbe, ampak samo za ene. In tako naj se ne bi uporabljali za družbe v likvidaciji, za družbe za katere se uporabljajo postopki in ukrepi za reševanje na podlagi zakona, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank ter za čezmejne združitve v katerih je udeležena družba s ciljem kolektivnih naložb s strani javnosti zagotovljenega kapitala. To v tem predlogu zakona manjka. Temveč določba jasno pravi, da se nanaša na vse kapitalske družbe s sedežem v Republiki Sloveniji in potem še podružnice in tako naprej.

Mi smo opozorili, da je obseg veljavnosti zakona treba pojasniti in v tem zakonodajnem postopku določiti. Že prej pa sem omenila na temeljni element, to je ta časovni element ali gre to za trajno ali začasno rešitev. V zvezi z ZGD bi opozorila še, da zakoni uporabljajo različna poimenovanja in to temeljnih subjektov. Tudi v tem predlogu zakona je to kar precej nejasno. ZGD kot statusni zakon je seveda edini zakon, ki določa, katere so kapitalske družbe, zato mislim, da v predlogu amandmaja ponovno navaja, da je to v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe je popolnoma odveč.

Končno pa še nomotehnični vidik, ki ga ta predlog zakona zelo krši, bom rekla, predvsem krši pravila, ki so določena v nomotehničnih smernicah, te je izdala Služba Vlade za zakonodajo. Te smernice naj bi poznal in uporablja vsak predlagatelj, oz. pisec besedila zakona. V našem mnenju smo naredili večinoma samo sklic na robno številko teh nomotehničnih smernic, saj je v njih dana obširna utemeljitev. Izpostavila bi samo 2 zadevi. Na primer mi smo opozorili, da gre res za preveliko obremenjevanje besedila, ker se trikrat navaja čezmejna združitev, čezmejna delitev, čezmejno preoblikovanje in to res ta stavčna veza gre čez v bistvu 2 vrstici zakonskega predloga. To res nima smisla. V zvezi s kapitalskim družbam smo mi opozorili, da je to temeljni subjekt in bi bilo treba ga jasno zapisati, oz. okrajšavo zanj narediti. Zakaj? Zato, ker se v nadaljnjem besedilu členov se pojavlja enkrat Kapitalska družba, enkrat pa izraz družba in prihaja do nejasnosti, oz. je treba malo bolj naštudirati za kaj gre.

Pripomb k posameznim členom niti ne bi ponavljala, saj kot sem že rekla, večinoma niso upoštevane, pomembne so pa zato, ker gre kljub temu, da gre za prenos treh členov direktive, da gre za t. i. tehnični zakon, je vseeno zakon in zakon sprejme zakonodajalec, predvsem pa po naši oceni je pa nevarno tudi, da se bodo nekateri morebitni bodoči zakoni sklicevali na te določbe tega, tega zakona in jih bodo predpisovali kot je tudi v tem primeru. Toliko zaenkrat.

Hvala lepa.

Hvala lepa!

Preden nadaljujemo, še eno obvestilo: poslanka dr. Tatjana Greif nadomešča poslanca dr. Mateja Tašner Vatovca.

Sedaj pa besedo dajem še predstavniku Državnega sveta, državnemu svetniku Danijelu Kastelicu. Izvolite.

Hvala za besedo.

Spoštovani predsednik, poslanke in poslanci, državni sekretar z ekipo, vsi ostali prisotni, lep pozdrav!

Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog obravnavala na 23. seji 7. marca. Predlogu zakona smo sicer izrekli podporo, a hkrati opozarjamo, da se je v zvezi z njim umanjkal klasični dialog, kar glede na tematiko, ki se je dotika, nikakor ni primerno: socialni dialog, to mislim ESS. Vsekakor se zavedamo zaveze do Evropske unije in s tem nujnosti prenosa evropske zakonodaje v nacionalni pravni red, a smo se hkrati spraševali o dejanski uporabi predloženega zakona. Po pojasnilu pristojnega ministrstva namreč trenutno v Sloveniji nima sedeža nobena kapitalska družba, za katero bi prišla v poštev uporaba predloženih zakonskih določb. Razpravljali smo tudi o splošni hiperprodukciji zakonskih predlogov in se spraševali ali bi bilo nemalo možno vprašanj, ki se jih dotika ta predlog zakona rešiti kar znotraj že obstoječega Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Obenem smo se tudi spraševali, ali ne bi bilo smiselno kakšen od procedur, ki so trenutno zapisane v zakonu, na primer glede načina glasovanja posebnega pogajalskega telesa reševati v okviru podzakonskih aktov. S tem bi dobili tudi možnost, da se postopke podrobneje opredeli, saj na primer iz zakona ne izhaja jasno, kaj se zgodi v primeru parnega števila udeležencev pogajalskega telesa in posledično potrebe po prevladujočem glasu za sprejem končne odločitve. Dobili smo sicer pojasnilo pristojnega ministrstva, da naj zakonske določbe služijo zgolj kot okvir na to pa bi se posamezne elemente soodločanja delavcev podrobneje določilo znotraj posameznega sporazuma o soodločanju delavcev, a se nam vseeno zdi navedena ureditev pomanjkljiva. V zvezi z možnimi načini sodelovanja delavcev pri upravljanju, obveščanja, posvetovanju in odločanju pa komisija ocenjuje, da bi se v primeru čezmejnih operacij moralo več pozornosti nameniti posvetovanju z delavci in ne zgolj njihovemu obveščanju o dogajanju v povezavi s čezmejnimi združitvami, delitvami in preoblikovanji družb. V posredni povezavi s predlogom zakona smo izpostavili tudi potrebo po prenovi veljavne ureditve področja samoupravljanja delavcev, to je Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, saj je na ravni podjetij, ki deluje izključno v Sloveniji, zaznati upad navedenega sodelovanja. Okrepitev pravic delavcev pri soodločanju v okviru podjetij, ki delujejo na nacionalni ravni po naši oceni lahko služi tudi kot dobra podlaga in zgled za implementacijo pravic delavcev pri soodločanju tudi v primeru podjetij, ki delujejo čezmejno, k čemur stremi predlog zakona, ki ga obravnavate danes. Kot že rečeno je naša komisija v okviru glasovanj predlog zakona podprla. Hvala za vašo pozornost.

Hvala lepa.

Izčrpali smo uvodne obrazložitve in stališča vabljenih.

Prehajamo na obravnavo členov. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica, prejeli pa ste tudi predloge za amandmaje odbora, prav tako poslanskih skupin koalicije. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po zaključeni razpravi bomo glasovali o amandmajih, nato pa še o vseh členih skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Torej prehajamo na razpravo članic in članov odbora. Kdo želi razpravljati? (Da.)

Poslanka Alenka Helbl, izvolite, imate besedo.

Hvala za besedo, lep pozdrav vsem gostom!

Ja, jaz sem prebrala vse to, kar pač je, pa moram reči, da bom, kar na začetku že povedala, da je bilo pač to branje tega zakona in tudi navsezadnje, kar je povedala predstavnica torej Zakonodajno-pravne službe je zakon nerazumljiv pravzaprav še nikoli, tudi neuporabljeno, če rečem tako in da se postavlja torej vprašanje je tudi po mnenju Zakonodajno-pravne službe, kot so zapisali pod točko dve, vprašanje skladnosti z ustavo. Imam kar nekaj vprašanj. Namreč, glede na to, da tudi amandmaji v bistvu ne rešujejo vseh pripomb in zakaj. Torej sprašujem tudi zakaj ne, kako boste to rešili? Namreč, s tem predlogom se v bistvu zakona se torej v slovenski pravni red prenaša ta direktiva glede čezmejnih preoblikovanj združitev in delitev in s tem predlogom se širi pravice delavcev pri čezmejnih združitvah, čezmejnih preoblikovanji kapitalskih družb in v bistvu te določbe predloga zakona ne sledijo zgolj neposrednim zahtevam implementacije te direktive. In da se postavlja kar nekaj vprašanj. Namreč, mogoče bo, boste povedali malo preprosteje, tako da bo jasno. Torej, zakaj se je Vlada odločila za nov zakon in te vsebine v bistvu ni uredila z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju? Če smo že pri tem, potem tudi v katerih delih zakon torej širi pravice glede na t. i. mobilnostno direktivo? Predvsem glede podrobnosti izvajanja z zakonom določenih postopkov glede pogajalskega telesa se uredijo s sporazumu piše. Kako to je mislim da tudi Zakonodajno-pravna služba kako se to ureja in kdaj v katerih primerih kako torej to smo že tudi slišali pri mnenju Zakonodajno-pravne službe? Predvsem se seveda postavlja vprašanje nejasnosti razmerij med Zakonom o gospodarskih družbah tem Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju, da tukaj je veliko pravnih nejasnosti? Zdaj v bistvu imamo kar nekaj pripomb in me tudi zanima pravzaprav kakšni so bili odzivi gospodarstva glede torej na ta predlog zakona. Morda se še s tem tudi nihče ni prav posebej ukvarjal, ker je pač to nekaj na novo, in da bo morda potem prihajalo, ko bo prišlo do teh zadev v praksi veliko vprašanj, veliko nejasnosti. Predvsem pa me moti, predvsem pa me zelo moti ta nepreglednost pravnega reda, torej to vprašanje, kot zapiše ZPS, zato sploh ni jasno katere določbe katerega zakona naj bi se poleg obravnavanega zakona uporabljale. Pa tudi ne ali predlagatelj meni, da bi se za obveščanje in posvetovanje, torej o nadnacionalnih zadevah ali tudi drugih, moral skleniti poseben dogovor ali gre za isto pogajalsko telo in isti dogovor oziroma sporazum? Predlog tega zakona torej v tem smislu določenih določb ne vsebuje, niti se do tega ne opredeli. Obrazložitev, ki navaja le, da so direktive, katerih uporaba se zahteva vključene v ZDR-1, ZSDU in ZESD-1, torej v 4. členu predloga zakona. Opozarjajo še, da je predlog zakona mestoma težko razumljiv in da tudi primerjava njegovih določb lahko nakazuje na njihovo kontradiktornost. Jasnost in določnost ureditve zahteva že 2. člen Ustave, ki opredeljuje načelo pravne države. In zelo težko, zelo težko se je odločati o tako, tudi, ne vem za pomembnih zadevah, če ni jasno, če ni skladno, pa nekaj potrjevati in z nečim soglašati, če bo potem en kup vprašanj, en kup nejasnosti, en kup težav, ki jih bo pač ta zakon prinesel. Zato prosim torej državnega sekretarja, da odgovori na moja vprašanja. Torej, ponovno sprašujem, čemu takšni predlogi zakonov, ki ne vzdržijo pravne presoje pa tudi ne neke logične in zdrave pameti. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Bi še kdo razpravljal? Potem dajem besedo državnemu sekretarju, da odgovori.

Hvala za besedo.

Torej, glede vprašanja zakaj se to ureja v ločenem zakonu je v bistvu odgovor, ta določen zakon je že obstajal od leta 2008, imenoval se je Zakon o soodločanju delavcev pri čezmejnih združitvah kapitalskih družb. Ta zakon je zdaj bil, kot rečeno, razširjen še z dvema operacijama, torej s čezmejnimi delitvami in čezmejnimi preoblikovanji. Ne gre za to, da bi torej spisali še en dodaten zakon, ampak je en obstoječ dejansko prenehal veljati in ga je nadomestil ta, ki je dodal še tri vidike oziroma tri člene iz mobilnostne direktive. Takšno je bilo tudi mnenje naših strokovnih služb, zato nismo šli v rešitev, da bi dodajali to k neki drugi zakonodaji, ampak smo, kot rečeno, vzeli obstoječ zakon, ki že od leta 2008 velja in ga ustrezno dopolnili.

Kar zadeva razločnost zakona oziroma. razumljivost, sem dobil občutek, da se je to naslavljalo z amandmaji. Če je glede tega treba še kaj storiti, seveda lahko tudi to storimo, ampak moj občutek je bil tudi, recimo tisto, kar je bilo izpostavljeno, da se ponekod pojavlja družba, drugod kapitalska družba, da je tu eden od amandmajev, recimo ta k 2. členu, da se to poenoti. In mislim, da je to tudi bistvo tega.

Glede hiperprodukcije zakonov, torej ne nastaja dodaten zakon, ampak se že obstoječi spreminja.

Glede odzivov gospodarstva jih dejansko ni bilo, ker se, kakor smo že slišali, ta zakon trenutno pa že lep čas ne nanaša na nobeno gospodarsko družbo. To seveda ne pomeni, da se morda nekoč v prihodnosti ne bo. To je približno to. Hvala.