39. redna seja

Odbor za zadeve Evropske unije

3. 4. 2019
podatki objavljeni: 3. 4. 2019

Transkript

Spoštovani kolegice in kolegi!  Začenjam 39. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.  Obveščam vas, da je zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: dr. Franc Trček in gospod Zmago Jelinčič Plemeniti. Na seji kot nadometni člani odbora s pooblastili sodelujejo: namesto poslanca dr. Milana Brgleza je z nami gospod Samo Bevk in namesto poslanke gospe mag. Meire Hot je z nami gospod Matjaž Nemec. Vse navzoče lepo pozdravljam! Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta.  Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO, LUKSEMBURG, 15. 4. 2019.  Gradivo k tej točko dnevnega reda smo prejeli od vlade 11. 4. 2019 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.  Prosim državno sekretarko, mag. Tanjo Strniša, da nam predstavi izhodišča. Izvolite.
Tanja Strniša
Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik, poslanke in poslanci, najprej vsem lep pozdrav! Tokrat bo Svet za kmetijstvo in ribištvo obravnaval naslednje teme: nadaljeval bo razpravo o reformi skupne kmetijske politike, potem se bo seznanil z razmerami na kmetijskih trgih, še posebej v luči brexita, potem ena točka je bila umaknjena z dnevnega reda, čeprav je v izhodiščih in sicer dolgoročna strategija EU za podnebne spremembe, čist planet za vse, nadaljnja točka je poročilo projektne skupine za afriško podeželje in potem sta še dve točki v okviru točk razno, ki se nanašata na poročilo iz dveh konferenc.  Če se ustavim najprej pri stalni temi zadnjih svetov, ki se nanašajo na usklajevanja v svetu glede skupne kmetijske politike po letu 2021. Tokrat boi razprava usmerjena v zeleno arhitekturo, kar pomeni to, kaj bo kmetijska politika, kaj bo kmetijstvo naredilo na področju varovanja in izboljšave stanja okolja.  Ponovno povem, da mora vsaka država v strateškem načrtu za skupno kmetijsko politiko po 2021 posebej opredeliti kakšno strategijo bo imela na področju varovanja in doseganja boljših ciljev na področju okolja in te svoje ukrepe tudi ustrezno obrazložiti. Ukrepi zelene arhitekture se nanašajo na zaostreno pogojenost, se pravi te pogoje izpolnjevanja standardov za plačila na površino in glavo živali, potem posebno eko-shemo v prvem stebru, ki je nova, nov ukrep, potem na okoljsko podnebne zaveze v drugem stebru in še na posebne ukrepe, lahko so še drugi ukrepi usmerjeni v okolju ozirom zaželeno je in sicer ob prvem stebru, posebej sektorskih načrtov, v drugem stebru pa investicije, podpora za prenos znanja, sodelovanje in podporo inovacije. Država mora vsaj 30 odstotkov ovojnice za drugi steber, se pravi to, kar je zdaj program razvoja podeželja, nameniti za okolje in lahko za okoljske ukrepe še dodaten denar prerazporedi iz prvega stebra v drugi steber.  Kakšno je stališče na tem področju smo tukaj že večkrat predstavili, ponovim samo še enkrat, da seveda se Slovenija zaveda in tudi podpira bolj ambiciozne cilje, želi pa več fleksibilnosti in ponastavitev in da se v določenih primernih lahko država bolj prilagodi svojim posebnim potrebam in zlasti pri Sloveniji je pomembno naslednje: eno je, da menimo, da je treba področja ohranjanja trajnega travinja zadržati na ravni države in posameznih kmetij, potem da je treba sedanjo predlagano prepoved oranja okoljsko občutljivega travinja na celotni naturi ohraniti tako, kot je zdaj, da je treba natančno določiti tisto območje, kjer bi to preoravanje dejansko povzročilo škodo, skratka ta ukrep omejiti, ker imamo poč izjemno visoko delež nature in bi tak ukrep, tak kot ga predlaga komisija, bil lahko celo kontraproduktiven, ker bi dosegali nasproten namen, namreč taka huda omejitev bi lahko vodila v izgubo biodiverzitete zaradi opuščanja kmetijstva, potem omenimo to, da je treba podobno, kot je v sedanji perspektivi najmanjše kmetije izločiti iz določenih obveznosti, kontrol in sankcij in hkrati tudi druge obveznosti prilagoditi glede na velikost v razrede kmetij, ker je seveda to povezano tudi s tveganji, ki jih take kmetije ali pa kmetijske prakse povzročajo za okolje.  Glede razmer na trgu pa mogoče povem, da v izhodiščih, ko smo pripravljali izhodišča še ni bilo znano, da bo komisija verjetno predstavila ukrepe v primeru brexita brez dogovora. Zdaj v tem času je seveda situacija tudi drugačna, ker se je ta datum brexita odložil, še vseeno pa mogoče vsaj par besed: Brexit brez dogovora bi pomenil, da bi po tem, da bi po datumu izstopa bile, bi imela seveda Velika Britanija status tretje države, kar pomeni, da bi bil prepovedan vstop mnogim za blago in živali, za pač blago, ki ne bi izpolnjevalo fitosanitarnih in sanitarnih pravil. Ampak to pomeni v bistvu, da bi se moralo brati, medsebojno priznati in odobriti sicer ta pretok, ki zdaj poteka seveda brez ovir, ne bo stekel. Komisija je tudi ta teden povedala, da je pripravljena na to situacijo, ki bi pomenila na drugi strani tudi uvedbo tarif, se pravi carin tako kot velja v okviru držav WTO oziroma Velika Britanija že objavlja te carinske stopnje za Evropo.  Nastala bi podobna situacija kot je bila takrat mogoče primerljiva, ko smo doživeli embargo s strani Ruske federacije in komisija je tudi podobne ukrepe pripravila, se pravi intervencijske ukrepe na trgu, gre namreč zato, da bi se to precej poznalo. Velika Britanija - kar 75 % vsega uvoza agroživilskih proizvodov v Veliko Britanijo prihaja iz EU. Slovenija ima tukaj sicer menjavo majhno, na ravni 2 % - izvozimo 2 % vsega izvoza v Veliko Britanijo, uvozimo pa 1 % iz Velike Britanije vsega izvoza. Ampak slovensko kmetijstvo bi seveda posredne učinke čutilo pri brexitu, tako da v našem stališču bomo pač seveda bomo izjavili predvsem zaskrbljenost zaradi takega izstopa, če bi bil brez dogovora, na kmetijskem področju je to problem, in seveda pozvali komisijo, da pripravi vse ustrezne ukrepe in seveda obvešča države članice. Glede projektne skupine za afriško podeželje smo tudi že na tem odboru obravnavali, povem samo še, da so bila v poročilu - je bilo izdanih 6 priporočil, ki se nanašajo tudi na kmetijstvo, bolj posebej bo pa to vprašanje obravnavalo na konferenci med Afriško unijo in Evropsko unijo, ki bo 21. 6. v Rimu - ministrska konferenca. Kar se pa tiče točk razno, bo pa poročanje v dveh konferencah, kot sem uvodoma rekla. Prva se nanaša na raziskave in kmetijstvo, ta je potekala v Bukarešti aprila in se je je udeležila tudi Slovenija na strokovni ravni in bila namenjena temu, kako bolj široko vključevati kmetijstvo v biogospodarstvo in krožno gospodarstvo. Druga konferenca je pa potekala ta teden v torek in sicer se je nanašala na digitalizacijo, to je bil tretji digitalni dan v Bruslju. Za Slovenijo, obsegala je več področij za Slovenijo, se je te konference udeležila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Pivčeva. In sprejeta je bila deklaracija oziroma tri deklaracije za tri različna področja. Ena se nanaša tudi na digitalizacijo kmetijstva in podeželja v kateri so se zavezali za krepitev podpor za raziskave za vzpostavitev inovacijskih struktur, ustvarjanje Evropskega podatkovnega prostora za pametne agroživilske aplikacije in za povečanje učinka. Slovenija je seveda pristopila k podpisu te deklaracije. In menimo, da je prihodnost kmetijstva in konkurenčnost tega sektorja precej odvisna od digitalizacije oziroma, da to lahko pospeši konkurenčnost tega sektorja, zato pa seveda rabimo dober sistem izobraževanja, javno službo, kmetijskega svetovanja, raziskovalne inštitucije, seveda pa je treba poskrbeti in tukaj je tudi vloga država poleg tistih področij, tudi za dostopnost tehnoloških rešitev in predvsem dostopnost do internetnih omrežij na celotnem ozemlju, tudi na tistih podeželskih območij kjer ni komercialnega interesa. Za vse to imamo tudi ustrezne ukrepe v programu razvoja podeželja.  Hvala.
Hvala lepa mag. Tanji Strniša.  Zdaj pa odpiram razpravo. Ugotavljam, da se je za razpravo prijavila poslanka Nataša Sukič. Izvolite, imate besedo.
Najlepša hvala za besedo, predsedujoči.  Spoštovani gostje in kolegi! Poglejte, če mi natančno pogledamo te zadeve, ki naj bi jih vi zagovarjali na zasedanju Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo vidimo, da ne upoštevate tega kar je bilo pred tremi dnevni na nujni seji za infrastrukturo, okolje in prostor izglasovano. To je izglasovala celotna koalicija. Pa vam bom jaz zdaj prebrala sklep, ki je bil izglasovan in ki vključuje tudi amandma, ki ga je Levica vložila že 26. 1. 2017, in je bil tudi ta amandma že takrat sprejet. In sicer, Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor poziva Vlado Republike Slovenije, da do junija 2019, pripravi nova izhodišča za nacionalne cilje zmanjševanja emisij toplogrednih plinov na ravni Evropske unije, pri čemer naj izhaja iz stališča do predloga uredbe Evropskega parlamenta in sveta o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021 do 2030 za trdno energetsko unijo in izpolnitev zavez iz pariškega sporazuma ter spremembi uredbe, itn., da ne naštevam vsega. In vsi zelo dobro vemo o čem govorimo. Zdaj se je pač politična realnost spremenila, imamo novo koalicijo, ki je ponovno sprejela pred tremi dnevi, soglasno je stala za tem sklepom, ki pa vključuje tudi amandma od leta 2017, ga vključuje, in sicer ga bom citirala:  »Republika Slovenija nasprotuje upoštevanju ponorov iz naslova krčitve gozdov, pogozdovanja ter gospodarjenja z njivskimi površinami in travniki, ki se lahko upoštevajo pri izračunu nacionalnih emisij teh toplogrednih izpustov. Slovenija se bo tudi odpovedala predlagani količini, 1,3 megatone CO2 ekvivalenta neto odvzemov iz sektorja rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstva, ki bi jo lahko kot ponor uveljavila v primeru preseganja letnih dodeljenih emisij in si bo prizadevala uresničevati določbe pariškega sporazuma brez upoštevanja ponorov, prizadevala pa si bo tudi, da bi to veljalo za vse ostale države članice.« Skratka, poglejte, pred tremi dnevi smo imeli tukaj nujno sejo. Zadeva je resna. Globalno segrevanje ozračja ni nek konstrukt ali neka teorija zarote, ampak je realnost. Če naj slikovito ponazorim, mi smo uspeli tako zelo po industrializaciji onesnažiti ta planet, da če bi se ta trenutek človeštvo izginilo, bi samo oceani za preobrat potrebovali tisoč let, in da bi prišli na tisto ravnovesje, ki je bilo pred industrializacijo, bi potreboval ta planet 100 tisoč let, da pridemo v neko stanje, ki je bilo pred industrializacijo. Ali pa, če še bolj slikoviti ponazorim, v zadnjih 200 letih, mislim, mi se obnašamo tako, kot da smo 200 let velik vulkan dan in noč bruha emisije v zrak, tako zelo smo ta planet uspeli onesnažiti s toplogrednimi emisijami toplogrednih plinov, konkretno s CO2 zelo konkretno. In sedaj te zadeve so bile že. To, kar vi mislite zagovarjati ta trenutek je v nasprotju s tem, kar je bilo sprejeto tako leta 2017 kot je bilo ponovno sprejeto pred tremi dnevi, ko ste gladko gledali mladim v oči. In sedaj ne vem, ali se je ta koalicija zavedala kaj je sprejemala ali je mladim, ne vem, se sprenevedala in jim lagala v obraz ali pa vi kot ministrstvo v sestavi ne upoštevate tega, ker je pač nek odbor relevanten za te stvari pred tremi dnevi jasno povedal s svojimi sklepi. In zato pač v tej situaciji pač tako kot vi predlagate ne bo šlo. Pač imate dve možnosti, ali še enkrat napišete izhodišča, ki bodo upošteval to realnost podnebnih sprememb, o katerih govorim in ki bodo upoštevala politično voljo, takšno, ki je, pač nova politična volja je bila jasno definirana in izražena, ki smo jo to v torek jasno demonstrirali skozi Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor ali pa boste morali v Bruslju tokrat molčati pri tem delu in upoštevati nadaljnja stališča, ki bodo tukaj v državi oblikovana na nacionalni ravni, ker da bi pa vi sedaj zagovarjali to, kar predlagate mimo sklepov Odbora za infrastrukturo in mimo tega, kar je bilo pravzaprav že leta 2017 tudi z amandmajem že sprejeto, to pa ne gre. Takih dvojnih politik pa si ta država pač ne more privoščiti. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospa Sukič. Želi morda še kdo od kolegic oziroma kolegov besedo? / oglašanje iz klopi/ Postopkovno? Jaz bi želel samo vprašati, če lahko Odbor za infrastrukturo nalaga Odboru za kmetijstvo? / medsebojno pogovarjanje/ Ne razumem kaj tukaj… Jaz bi mogoče samo da prestrežemo to, dal besedo mag. Tanji Strniša. Ker, kolikor vem, je ta točka bila z dnevnega reda umaknjena. Gospa Strniša, imate besedo.
Tanja Strniša
Hvala predsednik. V uvodu sem mogoče prehitro povedala, povedala pa sem, da je v izhodiščih, izhodišča za razpravo pri obravnavi te, samo trenutek, da točno napovem, naslov dokumenta Čist plane za vse, strateška dolgoročna vizija za podnebno nevtralno gospodarstvo, velika kmetijstva. Ta točka je umaknjena. Namen je bil, da komisija ta dokument predstavi, je pa bila umaknjena z dnevnega reda. Zato jaz predlagam, da vzamemo na znanje to razpravo. Vlada kot celota pa šele pripravlja izhodišča do tega dokumenta. So v medresorskem usklajevanju. Toliko v pojasnitev. Ker je sedaj ta razprava nerelevantna dokler Vlada ne sprejme stališča. Ker je sedaj ta razprava pravzaprav nerelevantna dokler Vlada ne sprejme tudi stališča. Hvala lepa.
Hvala lepa mag. Tanji Strniša. Upam, da je sedaj pojasnjena tudi ta zadeva. Še vedno nisem razumel glede namiga glede postopkovnega predloga in ga tudi kot takega ne morem upoštevati. V kolikor interesa za razpravo poslancev ni več, potem razpravo zaključujem.  Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, ki bo v Luksemburgu dne 15. 4. 2019 in jih podprl.« Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.  Hvala lepa vsem za prisotnost.  S tem končujem 1. točko dnevnega reda in 39. sejo odbora. Želim vam lep dan in lep vikend! Hvala lepa.