Lepo pozdravljeni še enkrat vsi skupaj in seveda predstavniki ministrstva in urada.

Pričenjam 39. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da so zadržani: gospod Breznik. Nadomeščajo pa Moniko Pekovšak - Lucija Tacer, Lenart Žavbi - Miha Lamut in pa Suzana Lep Šimenko - Anton Šturbej.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Dodatno imamo še, namesto gospoda Jerneja Vrtovca je prisoten Janez Cigler Kralj in pa namesto Tineta Novaka - mag. Darko Krajnc.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA INFORMACIJO O IZVAJANJU NAČRTA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST.

Vlada je informacijo o izvajanju načrta za okrevanje in odpornost Odboru za finance posredovala 5. 3. 2024 na podlagi sklepa odbora, sprejetega na 8. seji dne 24. 3. 2023, s katerim je odbor Vladi predlagal, da mu o realizaciji načrta za okrevanje in odpornost četrtletno poroča.

K tej točki so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Urada Republike Slovenije za okrevanje in odpornost.

Želi besedo predstavnica Ministrstva za finance? Izvolite, državna sekretarka, mag. Saša Jazbec.

Spoštovane poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni in hvala lepa za besedo.

Začnem lahko s spodbudnimi rezultati oziroma z dobrimi novicami, prizadevanja tako vlade kot sodelavcev na ministrstvih in pa na Uradu za okrevanje in odpornost ter vseh drugih deležnikov ki sodelujejo v procesu izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost so obrodila sadove, tako da smo, če se izrazim malo poetično ciljno črto leta 2023 smo prečkali z uspešno zgodbo. Kot nedvomno veste, je Slovenija prejela izplačilo drugega zahtevka za plačilo v vrednosti 536 milijonov evrov. Pogoj za to je bil, da smo izpolnili vseh 44 mejnikov in ciljev tega zahtevka po mnenju komisije, tako da je pač, kot rečeno, konec leta ta denar prišel v državo. Se pravi, vsota aprilskega priliva, to je bil prvi zahtevek, ki smo ga dali za NOO, potem smo dobili decembra predplačilo za poglavje REPowerEU in pa, kot rečeno, s tem drugim zahtevkom smo zdaj vse skupaj, ko seštejemo še s tem pred plačilom, ko je prišlo čisto na začetku izvajanja, je Slovenija dobila iz tega instrumenta 841 milijonov evrov, kar je slaba tretjina vseh evropskih sredstev iz tega naslova in Slovenijo postavlja ob bok uspešnejših držav članic. Leto 2023 je bilo na en način prelomno leto v procesu tega načrta za okrevanje in odpornost, ker smo dejansko pospešili izvajanje vseh tistih mejnikov in ciljev, ki smo jih podedovali, ki so bili zamujeni in smo oddali potem ta drugi zahtevek za izplačilo v tem visokem znesku, tako da, kot se pa nedvomno spomnite, ker je bilo veliko razprave in tudi seje v Državnem zboru na to temo, je morala vlada pa tudi spremeniti načrt za okrevanje in odpornost, torej ga uskladiti z novo realnostjo, z novimi dodeljenimi sredstvi. Tako da lani, ko smo mislili, da smo, da smo ta proces že uspešno zaključili, so potem prišle poleti, takrat ko je bil rok za spremembo tega načrta za okrevanje in odpornost, so prišle še poplave, in so v bistvu takrat potem zahtevale še en dodaten razmislek glede načrtovanih naložb in takrat smo, takrat se je Vlada odločila, da bo v okviru tega načrta zaprosila še za ena dodatna posojila, glavnina katerih bo usmerjena v nadgradnjo železniške infrastrukture, nekaj pa tudi v popoplavno obnovo. Tako da, dovolite tale en malo krajši pogled v preteklost, ker se mi zdi, da je bilo opravljeno ogromno delo, da smo pač te stvari pripeljali tam, kjer smo.

Seveda pa je zadeva zapeljana tako, ta načrt je zapeljan, tako ima rok trajanja do sredine leta 2026, se pravi, dinamika je neizprosna, ni prostora, ni časa za proslavljanje, ampak je treba gledati naprej. Pred nami je še veliko dela, zato je pač treba, kot rečeno, gledati naprej. Lahko rečemo, da je ta šestletni instrument Evropske komisije v polnem teku in da zdaj, ko smo na sredini tega obdobja, od 2021 do 2026, smo vstopili v najbolj intenzivno, torej tako reformno kot naložbeno najbolj intenzivno obdobje, v izvajanju so projekti na večini načrtovanih naložb, nekateri vidnejši projekti so že zaključeni, tule so predvsem torej železniški projekti, po uspešno zaključenih delih na postajah Grosuplje, Domžale so se začela zdaj dela tudi v Novi Gorici in pa preobrazba te osrednje železniške postaje v Ljubljani. Med drugimi projekti, ki bi jih želela omeniti, ki so se začeli izvajati, statut projekta Univerze v Ljubljani, in sicer, nova veterinarska fakulteta in pa kampus medicinske fakultete. Podpisana je pa tudi že pogodba z izvajalcem del za dograditev klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Gre za velike projekte. Veliki projekti so veliki izzivi. Jaz sem prepričana, da bodo pristojni naredili vse za to, da bodo projekti izvedeni kakovostno in tudi v predvidenem roku, ker rok zastavica pade, če se tako izrazim, avgusta 2026. Za lažjo predstavo izpostavljam tudi nekaj že izpolnjenih reformnih mejnikov, recimo Zakon o oskrbi z električno energijo, Zakon o spodbujanju investicij, potem načrt razvoja širokopasovnih omrežij in pa strategije razvoja kapitalskega trga. Zdaj vi ste dobili poročilo, ki ga je obravnavala Vlada na seji prejšnji teden, in sicer tu, v tem poročilu pa gledamo predvsem tudi naprej. Se pravi, nekateri mejniki in cilji na teh naslednjih obrokih so po oceni ministrstev tudi že izpolnjeni. Gre za cilje, mejnike, ki so imeli rok v zadnjem kvartalu preteklega leta oziroma ki jim poteče rok konec junija 2024. Po številkah so to 4., 5., 6. obrok nepovratnih sredstev in pa 2. in 3. obrok posojil. Njihova skupna vrednost je dobrih 766 milijonov bruto, skupaj 36 mejnikov in ciljev, med njimi recimo, kaj je treba zdaj doseči, da bi pač prišli do tega, so začetek veljavnosti prepovedi uporabe fosilnih goriv za ogrevanje novih stavb, potem recimo dokončan izbor naložbenih projektov za ozelenitev izobraževalne infrastrukture, potem Operativna družba za upravljanje javnega potniškega prometa, oddaja naročila za gradnjo infekcijske klinike in pa začetek veljavnosti Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije.

Vlada načrtuje, zdaj, če pogledamo, res tako veliko sliko, da bi letos v Bruselj posredovali dva zahtevka za izplačilo, enega zdaj spomladi, se pravi, pred poletjem, da dobimo zagotovo izplačilo še do konca letošnjega leta, drugega pa jeseni. Se pravi, sestava in točna časovnica bosta dejansko odvisni od uspešnosti izpolnjevanja mejnikov in ciljev na teh omenjenih obrokih. Leto 2024 je pomembno z vidika večjih reform k izpolnitvi katerih smo se kot država zavezali. To so tako pokojninska, ki je že zdaj v teh letošnjih etape, torej te reforme so v mejnikih, zdravstvena in plačna reforma. Tako da jaz bi rada povedala, da, kot vedno rečem, da načrt za okrevanje in odpornost ima nekako dve življenji. Ena je ta stran reform, ki so pogoj, da dobimo denar. Druga je pa ta naložbeni del, ki pač delno poteka neodvisno zato, ker je treba pač časovno vse končati do leta 2026. Tako da s tem denarjem, ki je zdaj na razpolago in s tem zahtevkom, ki naj bi ga letos poslali pred poletjem in dejansko letos še dobili denar, mi ocenjujemo, da bomo brez težav v bistvu lahko financirali izvajanje tudi naložbenega dela. Če bi tega ne bilo smo tudi že pojasnili, da imamo vzpostavljene mehanizme, da bi lahko pač tudi iz državnega proračuna zalagali zato, da pač ta naložbeni del poteka nemoteno.

Tako da jaz bi v uvodu poudarila samo še to, da ta načrt skrbno spremljamo še naprej. Zdaj so tudi te, bomo rekli, nove ekipe, so utečene, razumejo, kako postopek poteka, so na vezi z našim koordinacijskim organom, smo v stalni na vezi z Evropsko komisijo. Evropska komisija bi sploh zdaj pred volitvami rada te vsebine še malo pospešila, tako da nas spodbuja, da čim prej seveda opravimo te svoje naloge, da čim prej oddamo zahtevke, da pač čim prej dobimo denar in tako naprej. Tako, da vsega tega se zavedamo, delamo na tem. Vlada torej kvartalno je s temi poročili seznanjena in o njih razpravlja. Na ravni državnih sekretarjev, imamo te sestanke, kjer se usklajujemo, kjer ocenjujemo porabo, realnost nekih investicij, prav poimensko, kako poteka, kaj poteka. Tako da bi nekako rada vam povedala, da se s tem načrtom za okrevanje in odpornost intenzivno ukvarjamo na vladni strani. Kot pa smo povedali nazadnje, ko smo bili tukaj, je to naloga, ki jo moramo opraviti skupaj. Določeni mejniki, ki so seveda povezani tudi z deležniki, ki niso na vladni strani, tudi Državni zbor, tako da je politična pripravljenost in odprtost tukaj ključna za naš skupni uspeh. In jaz želim verjeti, da bo v naši državi uspela torej tudi ta transformacija, če temu tako rečem. Za kakšna konkretna vprašanja, ki pa so se vam porodila, ko ste pogledali to poročilo, smo vam pa s sodelavcem na voljo. Toliko za uvod. Hvala lepa.

Hvala lepa. Želi mogoče še besedo predstavnik Urada za okrevanje in odpornost, mag. Josip Mihalic, da pojasnim, da ste prisotni tudi tukaj, in da se lahko tudi vam postavljajo vprašanja.

Odpiram razpravo o obravnavanem gradivu. Želi kdo besedo? Kaj gospod Rado Gladek, izvolite.

Spoštovana predsednica, hvala lepa za besedo. Spoštovana državna sekretarka s kolegom, prav lepo pozdravljena.

Ja, vi ste, vi ste začeli zelo optimistično, ampak ko to poročilo na 12. straneh skušaš malo bolj podrobno razdelati, si v prvi vrsti presenečen, ker je poročilo za, govorimo o skupni vrednosti 2,6 milijard, ki naj bi jih Slovenija do leta 2026 na tak ali drugačen način dobila in porabila, to poročilo ne da čisto jasne slike. Zdaj, jaz sem sicer v osnovi zagovornik manj je več, ampak vseeno bi pa pričakoval pri postavkah, ki so malo bolj problematične ali pa kritične, mogoče malo bolj detajlno razlaga, pa upam, da bomo čez to razpravo to razlago dobili.

Zdaj bi začel s tem povečanjem, se pravi, dogovor Vlade z Evropsko komisijo glede povečanja sredstev, možnosti zadolževanja. Tudi vi ste zdaj v uvodni predstavitvi rekli, da naj bi šlo nekaj za trajnost, za trajnostno mobilnost, nekaj pa za popoplavno obnovo. Zdaj, kolega Hoivik, je že na Odboru za zadeve Evropske unije v petek postavil vprašanje ravno glede tega, zato ker iz poročila, ki smo ga tam obravnavali oziroma tudi iz gradiva s strani Evropske komisije izhaja, da naj bi večino teh sredstev praktično šlo za tako imenovano trajnostno mobilnost. In zdaj v luči trenutne situacije, ko je kar nekaj težav, kar se tiče popoplavne obnove v smislu zagotavljanja nastanitev itn. za ljudi, ki bi morali iskati neko rešitev kje bodo živeli v bodoče, je to vprašljivo, po drugi strani pa tudi, kot ste parkrat omenili, sredstva naj bi šla za razne prenove določenih infrastrukturnih objektov, za katera pa slišimo, da se, da se vrednosti teh, teh projektov nenormalno povišujejo, to bomo sicer, to bo tema ene druge seje, ampak kljub temu, bojazen je, da bomo mi sredstva, ki jih bomo mogli vrniti oziroma za katere se bomo pač morali zakreditirati, po domače rečeno, mogoče malo napačno porabili oz. v nepravo, v nepravo stvar stvar vložili. To je zdaj prvi pomislek.

Zdaj, kolega Hoivik je na Odboru za zadeve Evropske unije tudi v dogovoru z državno sekretarko zahteval pisni odgovor, pa mislim, vsaj po mojih informacijah, da ga zaenkrat še ni dobil. Ga je. Se opravičujem, te informacije nimam.

Zdaj pa, če gremo malo po samem poročilu. Zdaj na strani 4, imamo prikaz realizacije sredstev. Zdaj vi ste, vi ste kot sem že že povedal precej optimistični kar se celotne, celotne zgodbe tiče, ampak kljub vsemu pa določene postavke ali pa realizacije določenih ministrov malo bodejo v oči. Če je skupna realizacija za leto 2023, 52 %, pa bode v oči realizacija, recimo, Ministrstva za digitalno preobrazbo samo 7 %, Ministrstvo za obrambo nič, Ministrstvo za zunanje zadeve pa 6 %. Zdaj v oči mislim kar se tiče Ministrstva za okolje in prostor oziroma, saj je v razlagi napisano, tukaj je zdaj težko jasno sliko ven dobimo, ker je pač zadeva razdeljena še med ostala ministrstva oziroma sredstva se porabljajo tudi v obliki drugih programov. Ampak vseeno, mogoče malo pojasnila oziroma zakaj določena ministrstva so pri svojih aktivnostih tako, bom rekel, neoperativna očitno, da stvari praktično oziroma programi praktično niso realizirani.

Potem, če gremo naprej, na 5. strani imamo prikaz porabe sredstev mehanizma na podlagi podatkov nosilnih organov. Zdaj vemo, da eden najbolj perečih problemov trenutno v državi je zdravstvo, pa pustimo stavke, ampak pač samo funkcioniranje zdravstvenega varstva je precej problematično. In normalno, da ti potem v oči pade dejstvo, da pa smo ravno na tem področju precej v zaostanku, kar se tiče koriščenja oziroma porabe teh sredstev. Tako da saj verjamem, da boste vi najbrž težko odgovore nam zdaj dali, ker je to precej kompleksen problem, ampak kljub temu, tukaj bi očitno morali dati malo več poudarka, pa glede na slišano, videno, kar trenutno lahko opazujemo, je vprašanje, če je tega, če je tega poudarka dovolj oziroma če je interes.

Zdaj, potem imamo na 8. strani imamo pregled obrokov za posredovanje zahtevkov za plačilo iz načrta za nepovratna sredstva. Tukaj, tukaj spet pade v oči recimo sploh ta šesta 6. točka oziroma šesti obrok, po katerem naj bi v drugem kvartalu, ki se bo začel čez slab mesec oziroma čez pol meseca, datum oddaje zahtevka pa naj bi bil septembra tega leta. Se pravi tukaj imamo 16 mejnikov. Izpolnjenih mejnikov ni pa nimamo še nobenega. Okej, ni še ta drugi kvartal ampak bi pričakoval, da neki nastavki bodo, pa bodo pa že vidni, ampak iz tega poročila temu ni tako. Pa tudi pri 4. obroku imamo v tem poročilu, da smo od petih mejnikov, smo izpolnili štiri. Tako da mogoče tukaj, tukaj je malo več informacij zakaj je temu tako.

Zdaj pa, če gremo, če gremo še, bi rekel, malo globlje, čisto na te operativne zadeve, na strani 9 mejniki, cilji za nepovratna sredstva, kot ste sami omenili, je eden od zelo pomembnih mejnikov ali pa faktorjev pokojninska reforma. Zdaj vi tukaj predvidevate, da naj bi v 5. mesecu 2024 dobili na mizo neko, neko, neko reformo oziroma neko osnovo, ki naj bi jo, potem do konca leta realizirali. Kot sem rekel smo v sredini marca. Tukaj piše, da je to v usklajevanju z Ekonomsko-socialnim svetom oziroma s partnerji. Zaenkrat kakšnih informacij prav posebnih okrog tega ni. Na kakšen način ste tako optimistični, da bomo mi to tako pomembno reformo, ki jo bodo ocenjevali v končni fazi tudi na Evropski komisiji, uspešno speljali do konca tega leta?

Potem, če gremo naprej, par vprašanj, recimo pod preglednice 10, pregled stanja, doseganja mejnikov, ciljev, imamo recimo pod točko 5 Dodatne hrbtenične optične povezave s hitrostjo sto gigabitov. To naj bi bilo realizirano. Jaz vem, da niste pač iz tega področja ampak vseeno mogoče kakšno informacijo kaj smo realizirali oziroma kaj je tukaj zajeto.

Potem pod 7. točko je zapisano, da smo, da je urejena vzpostavitev neodvisnega organa za spremljanje in obvladovanje kakovosti v zdravstvenem sistemu. Mi imamo Urad za investicije v okviru Vlade, ampak jaz močno dvomim, da to lahko kategoriziramo kot neodvisen organ. In če se spet vrnem na mojo razpravo, pa par stavkov nazaj, zdravstveni sistem, pa bom rekel, tudi ne financiranje, ampak stroški tega zdravstvenega sistema so precej velik problem in ta urad naj bi skrbel za to, ki naj bi bil neodvisen, je pa odprt oziroma ustanovljen v okviru Vlade, tako da tukaj vi najbrž tretirate, da je, da je s tem ta točka pač izpolnjena. Meni je to malo nenavadno.

Potem začetek veljavnosti podzakonskih aktov Zakona o dolgotrajni oskrbi. Rok naj bi bil ta mesec, v komentarju je pa zapisano: Od skupno 15 podzakonskih aktov je 8 sprejetih, 7 jih je pa v postopku usklajevanja. Tako da, to je najbrž zelo nerealističen, nerealistična želja, da se bo to dejansko v tem času, v tem času zgodilo, tako da mogoče par informacij oziroma vaš, vaš komentar na to. Potem imamo točka na naslednji strani, se pravi na strani 10, točka 4, število začetih projektov na to spada pod Ministrstvo za gospodarstvo, tukaj je res nejasno kaj je tukaj mišljeno. Bi prosil malo bolj podrobno razlago. No, že prej sem, že prej sem spraševal, ko je navedeno, da se naj bi neka hrbtenična optična povezava nadgradila oziroma naj bi bil to realizirano, po drugi strani pa tudi tukaj beremo, da se pa naj bi izobraževalni zavodi dodatno opremili z boljšimi oziroma s povezavami nad 1 gigabajt na sekundo. Tako tudi tukaj mogoče malo komentarja, kateri zavodi oziroma kako je bilo to realizirano. Potem začetek veljavnosti zakona o vzpostavitvi krizne sheme skrajšanega delovnega časa. Tukaj bi tudi prosil malo, malo komentarja, o čem govorimo. No, potem imate pa pod točko 10, začetek veljavnosti zakona, ki bo urejal sistem plač v javnem sektorju. Še ena precej boleča tema, ki bo po moje kar veliko napora zahtevala, da se bo dejansko ta reforma izpeljala. Zaenkrat, kot sem že pri drugih stvareh navedel, kakšnih posebnih informacij v katero smer naj bi to šlo oziroma kako naj bi se to urejalo, nimamo. Imamo informacijo, da naj bi, za, da naj bi nas ta reforma v naslednjih petih letih stala 1,3 milijarde, s tem, da že zdaj vemo, da smo recimo samo v lanskem letu, glih pred kratkim sem bral en članek, zaradi dviga plač v javnem sektorju porabili dodatnih 500 milijonov, tako da to so enormne, enormne številke. Tako, da vprašanje kako bomo, mislim pa napovedi, napovedi so tudi, da je vprašanje, če bo teh 1,3 milijarde dejansko dovolj za vse zahteve, ki se pač pojavljajo kar se tiče s strani delojemalcev oziroma njihovih sindikalnih predstavnikov. Tako da, kaj če te reforme ne bo, ki je kot ena od pomembnih pogojev. Potem, no pol se še enkrat pojavlja ta Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, tako da to sem že, mislim da že izpostavil. No tukaj je tudi mogoče malo kontradiktorno, saj iskreno povedano, zdaj v tem trenutku niti točno ne vem kje smo, kar se tiče tega Energetskega zakona, tukaj pod točko 6 imamo izdani ukrepi o sofinanciranju za podporo okolju prijazni pridelavi lesa. Tukaj imamo kar burne debate, saj veste, kolega Reberšek se zavzema za ta naravni vir, tako da, tukaj po eni strani spodbujamo, po drugi strani naj bi v zakonu, ne vem, mogoče, mogoče bo kaj drugače, ampak naj bi, naj bi te stvari malo omejili. Tako da, to so zdaj zaenkrat glavna moja vprašanja. No, pa če še potem na koncu, mogoče samo komentar oddaje naročil za investicije v protipoplavno varnost. Začel sem oziroma eden od sprememb tega načrta je bil ravno to dodatno zadolževanje za odpravo posledic oziroma urejanje protipoplavne varnosti. No, pa me zanima, tukaj je pač samo komentar, da je to v teku. V medijih sicer lahko zasledimo, da se neke stvari odvijajo, ampak mogoče malo bolj konkretna pojasnitev, kje smo, kar se tiče dejansko urejanja posledic po poplavah in urejanja stvari, ki nam bodo v prihodnosti zagotovila, vsaj približno zagotovila, da se kaj takega, v takem obsegu ne bi več, ne bi več ponovilo. Toliko za enkrat. Hvala.

Hvala lepa. Jaz bi mogoče še gospoda Janeza Ciglerja Kralja, pa potem… Ali bi želela odgovarjati prej…/oglašanje iz klopi/ okej, v redu, izvolite državna sekretarka.

Hvala lepa za ta vprašanja. Mogoče res, bom jaz zdaj za začetek povedala te splošne stvari oziroma na ta konkretna vprašanja. Seveda imate prav, da za vsako tole hrbtenične optične povezave vam ne bom mogla dati odgovorov. Tako, da če vas bo dejansko po koncu seje kaj ekstra zanimalo predlagam, mislim boste še enkrat vprašal pa vam bomo pisno odgovorili.

Tako da, jaz bom začela s tem, ko ste tudi vi začeli, vaš kolega je v petek spraševal mojo kolegico in seveda smo iz MF že pripravili odgovor in ga na Odbor za zadeve EU že naslovili, je prav ta pot, da ne gre direktno, ampak gre po tej poti. Tako da mogoče, če do vašega kolega poslanca še ni prišlo, ampak v bistvu odgovor smo poslali in tudi, da ne bo tako skrivnostno, kaj v tem odgovoru piše. Lani poleti je bilo treba spremeniti NOO, to je bila edina sprememba, ki je bila dovoljena v vsem tem času in sicer iz več razlogov. Eden je bil, ker je bilo dodano poglavje RePowerEU, se pravi 5. poglavje novi mejniki, novi cilji in novih 122 milijonov nepovratnih sredstev. Drugi naslov je bil Znižanje, zaradi boljše razvitosti Slovenije se nam je ovojnica tega načrta znižala za 286 milijonov nepovratnih sredstev in smo morali pač najti tiste projekte, za katere smo ocenjevali lani poleti, da imajo največje tveganje. Se pravi, to je bil tisti glavni dejavnik, kako smo določene projekte izločili. Tisti, ki so imeli največje tveganje, da bi ne bili dokončani v roku, ki je predviden za načrt za okrevanje in odpornost. In pa, kot rečeno, potem, ko so se zgodile poplave, smo še enkrat pogledali, kaj ja, kaj ne. Kot rečeno, nepovratna sredstva niso bila več na voljo, ker z vidika financiranja so nepovratna sredstva bistveno drugačna, kakor so pač posojila, ker država se lahko zadolži tudi sama. Tako da je bil tudi tu bistven element kaj je in kaj ni izvedljivo v tem kratkem času. Tako da, ko smo se odločali, bi zdaj rada povedala, da ta, čeprav smo se odločili za dodatna posojila, niso bile zdaj poplave tisti izključen, torej namen zaradi za katerega bi se lahko ta posojila uporabila. In v bistvu tam smo imeli na tej popoplavni oziroma na tem področju zmanjševanja poplavne ogroženosti je bilo en kup izzivov. Prvotni NOO je imel 30 milijonov sredstev na nepovratnem delu, 280 milijonov pa na povratnem delu tako da potem zaradi te alokacije, ki se je znižala, kot sem že omenila, so kolegi na pristojnem resorju se odločili da znižajo, ker očitno enega projekta ki je bil financiran z 10 milijoni nepovratnih sredstev so precenili, da ga ne bodo pravi čas končali so ga za to izločili in vmes je pa potem v bistvu vmesni predlog tega ministrstva je pa vključeval potem znižanje sredstev na povratnem delu, ampak potem ko so se zgodile poplave, ko je Evropska komisija izkazala eno fleksibilnost, se pravi, da bo lahko določene rešitve na tem področju gledala, kot rečejo bolj fleksibilno, se pravi, da bo lahko drugače brala tole NBS - Nature-based solutions, se pravi možnost spremembe upravičenega območja investicije. Zato je potem takrat bila tista končna odločitev, da se je šlo v nek dodaten delež tudi za popoplavno varnost, ampak kot rečeno, ne ekskluzivno, zmanjševanje poplavne ogroženosti, da sem natančna. Ker so pa bili dejansko, ker je pa pač eden od ciljev NOO tudi zeleno, ker je ta zelena komponenta poudarjena, ker veste, da je moralo biti znotraj NOO vsaj 20 % sredstev za digitalno, pa vsaj 40 za zeleno, se je pa takrat vlada odločila, da bo dodatna posojila namenila tudi za zelene projekte, se pravi, za krepitev trajnostne mobilnosti - pa bo, ne vem, še kolega potem magari kaj več vam povedal na to temo - in takrat smo tudi jasno komunicirali, da gredo, se pravi, kakšna je bila celotna sprememba NOO, koliko je bilo namenjeno za zmanjšanje poplavne ogroženosti, koliko za trajnostno mobilnost in en manjši del je pa šel tudi za energetsko sanacijo.

Zdaj, sem tako, vidim, da ste zelo natančno dejansko pogledali tole naše poročilo. Mi smo tudi sedeli, kot rečeno, z vsemi resorji in smo šli skozi te njihove vsebine tako da, zdaj če bi vas zanimalo, ne vem, Ministrstvo za zunanje zadeve, ko ste rekel, da nima še nič. Ministrstvo za zunanje zadeve je dobilo en zelo majhen del pogače, da temu rečem in imajo namen pripraviti digitalno rešitev za, torej načrtovanje in dodeljevanje mednarodnega razvojnega sodelovanja in v bistvu, se pravi, ko bodo dali javno naročilo, ko bodo pač to digitalizirali bo pač tisto njihovo, bo pač ta njihov del tega, teh sredstev bo porabljen, pač očitno še niso čisto tam. In tudi tale, ko ste omenjal pač eni, eni so hitreje, ene so počasneje, eni resorji so se, tukaj se dejansko vidi, kako hitro so se eni resorji zganili, ker so eni se lahko takoj zganili, ker niso imeli nobenih predpogojev, recimo, Ministrstvo za gospodarstvo, je lahko šlo takoj v neke določene razpise, in če so bili razpisi dejansko razpisani že v letu 2022, so bila potem v letu 2023 lahko, so bile lahko že v letu 2022 podpisane pogodbe in dejansko potem v letu 2023 tudi že porabljena sredstva. Ali pa ene vsebine so bile take, da so financirale, torej, da rečem, stanovanja, ki so bila že v teku, in potem, ko so bile sprejete, ko so bili sprejeti ti dokumenti, ko so bile pač podpisane pogodbe, je dejansko prišlo do realizacije. To je bil recimo case, to je bil recimo primer za stanovanja, ki so se gradila in je prišlo do te realizacije in enako je bilo tudi na teh železniških povezavah. Tako da mi ravno zato spremljamo v tej tabeli na strani 4, tudi po nosilnih resorjih in jih pač posadimo tam skupaj, da gledamo, da si povemo kateri projekti so v igri, kako stojijo, kje so tveganja, da se pač ta realizacija spremlja. Ampak kot rečeno, resorji imajo različne tudi tipe teh investicij, tiste ki so, kot rečeno, da rečem, zdaj pa upam, da me ne boste narobe razumeli, najlažje je pač pripraviti en razpis za ene namene. Se podjetja prijavijo in dobijo isti hip, ko so pa pač zadaj gradnje in ta ozelenitev recimo te izobraževalne infrastrukture ali pa gradnja stanovanj, ali pa teh, ne vem, zdaj polnilnic, električnih ali pa sončnih, teh panelov, je pa pač, so pa malo daljši procesi, tako da pač se zavedamo, da bo pač dejansko ne glede na to, da si vedno želimo, da bi bila poraba evropskih perspektiv čim bolj enakomerna med leti, je krivulja dejansko obrnjena, tako da so počasni začetki in da se veliko skoncentrira na koncu.

In iz tu ven zdaj, ko gledamo nazaj sicer to niste vprašali ampak bi pa želela vseeno povedati, je bila pač ta odločitev, da se je dejansko načrt za okrevanje in odpornost gledalo kot en podaljšek kohezije, kjer pač spet ni bilo neke jasne prioritete, ampak je bilo pač vse vse vse na vseh področjih da so pač da je vsak nekaj dobil se je pač tudi zdaj izkazalo za neprimerno, in da so bistveno bolj uspešne države, ki so se dejansko skoncentrirale, to povedo ministri za finance, pač vsak mesec ene države so se skoncentrirale na par področij in so tista področja dejansko potem zapeljala in imajo, tiste so pač najbolj uspešne pri črpanju, pri črpanju tega, tega mehanizma.

V bistvu ste mogoče še, ste že na začetku ste tudi tole zdravstvo omenili. Zdravstvo ne spada neposredno niti pod digitalno niti pod zeleno. Zdravstvo ima svojo tisto četrto komponento, a ne. Tako da tudi to smo v bistvu že pojasnjevali, da je bila en rehabilitacijski center, da je bil v bistvu načrtovan v tistem originalnem načrtu, na zemljišču, ki sploh še ni, ki ni jasno lastništvo, in zato je v bistvu prav prišla prav ta možnost spremembe načrta, da smo pač take stvari, ki so enostavno se izkazale po dveh letih za absolutno nerealne, da smo jih lahko umaknili iz načrta za okrevanje in odpornost, da nam ne blokirajo taki nerealni zahtevki potem še ostalih zahtevkov, tako da, kar se tiče zdravstva in denarja, ki je bil že v originalnem načrtu tukaj namenjen, bom rekla, da iz tega razloga znižanja ovojnice in nerealnih, nerealnega načrtovanja, da je bilo zato potem to umaknjeno.

Kar se tiče zagotavljanja denarja za zdravstvo, sem prepričana, da zelo dobro veste, da obstaja Zakon o nujnih investicijah v zdravstvu, po katerih je v letih od 2021 do 2030 za zdravstvo približno po 200 milijonov treba zagotoviti za investicije v zdravstvu, se pravi, za zdravstveno infrastrukturo, tako da v bistvu si je ta država, da tako rečem na ta način že sama zadala, da je prioriteta tudi pri zakonskem načrtovanju proračunov, da so te, torej te vsebine, da tako rečem.

Potem mimo tega ne, ne morem, ker ste rekel, da ne razumete, to je 86 število začetih projektov. Ja, to je, tako je bil postavljen, tako je bil postavljen načrt za okrevanje in odpornost, takrat je bilo pač treba postaviti preko te, zahtevke razdeliti med letih in postaviti različne mejnike, in ko smo se prvič srečali s temi mejniki, smo tudi mi, jih veliko nismo razumeli, kaj je bilo mišljeno in smo jih potem vseeno v fazi razčiščevanja in spremembe načrta za okrevanje in odpornost, smo jih naredili, da rečem, da smo razumeli vsi, tisti, ki morajo zdaj to izvajati in tisti, ki so bili na drugi strani, kaj je potrebno sploh narediti. Tako da, bi pa tukaj poudarila, da imajo ene določene reforme ali pa investicije, kot ste ugotovili tudi sami, imajo več etap in je zato tudi, recimo pokojninska reforma je ena od njih, tri mejnike ima ista pokojninska reforma. Ena je, kdaj se jo da, kdaj se da izhodišča v obravnavo socialnim partnerjem, in to je ta prvi mejnik. Potem drugi mejnik za to isto reformo je, kdaj je ta, torej kdaj je zakon, ki naslavlja to vsebino sprejet na Vladi, to je potem v naslednjem zahtevku. In pa še tretji mejnik za to isto reformo je, kdaj je potem reforma dejansko sprejeta v Državnem zboru in vprašali ste, zakaj smo optimistični, da bo to, da se bo to zgodilo. To ste vprašali pri pokojninski reformi. Optimistični smo pa zato, ker je v bistvu prva izhodišča je ministrstvo, pristojno Ministrstvo za delo socialnim partnerjem že posredovalo. To so bila sicer ministrstva, torej to so bila sicer izhodišča pristojnega resorja, tako da mi jih zdaj vseeno na ravni Vlade ta izhodišča še vedno pregledujemo, zato ker, veste, reforme, ki so navedene v načrtu, ni samo navedeno, da je treba sprejeti eno reformo, ampak je v bistvu tudi cilj, ki naj bi ga ta reforma dosegla, je naveden. In konkretno, če smo pri pokojninski reformi, naj bi naslavljala tako na eni strani dostojnost pokojnin in na drugi strani vzdržnost pokojninskega sistema, in zato želimo da so ta izhodišča ki grejo ven taka, ki dejansko naslavljajo ti dve obe vprašanji. Zakaj pa optimizem? Zato, ker verjamem, da se zavedamo tako na tej strani, kot na drugi strani, in tudi deležniki, ki bodo še sodelovali ali pa že sodelujejo pri razpravah o tej reformi, da se zavedamo, da pač naš pokojninski sistem potrebuje spremembo zato, ker je kot tak, v bistvu ni vzdržen na dolgi rok. Samo za občutek, ko smo se osamosvojili, je bilo v tej državi 200 tisoč ljudi starih nad 65 let. Zdaj jih je 440 tisoč in čez 20 let nas bo 650 tisoč. In to so številke, ki jih je treba pač nasloviti.

Potem ste spraševali še o drugih, v bistvu konkretnih zadevah. Recimo, dotaknili ste se te javne agencije za zdravstvo. Dejstvo je, da je v, da je organ v sestavi Ministrstva za zdravstvo, da je zdaj organ, ki se imenuje Urad za investicije, kakovost in nadzor v zdravstvu. Tako da to je bil tudi eden od mejnikov, da se vzpostavi poseben organ. Zdaj v okviru zdravstvene reforme se pripravlja tudi rešitev na področju kakovosti v zdravstvu in ravno zdaj dejansko poteka razprava, kako postaviti to ali je ta urad že dovolj, ali je dovolj samostojen ali bi lahko opravljal te naloge, ker v imenu zdaj to ima ali je dejansko potrebna dodatna, da rečem, ali pa nova agencija, ki bi potem se štelo, da opravlja, ne ki bi se štelo, ki bi opravljala te naloge, da bi se štelo, da je potem ta mejnik tudi izpolnjen.

Glede dolgotrajne oskrbe, zakon je sprejet. Zakon določa pravice. V letošnjem letu je vstopila prva pravica, to je oskrbovalec družinskega člana, v katerega se je spremenil družinski pomočnik, tako da je treba, ker bodo pač ostale štiri pravice, bodo pa nastopale postopno z leti in seveda je treba te dodatne pravice je treba s podzakonskimi akti uravnavati oziroma določati, definirati. Zato pač pristojni resor pripravlja pravilnike. Takrat, ko smo to pripravljali jih je bilo 9, zdaj jih je 12 od 15 sprejetih. Pravilnik je v bistvu, bom rekla, relativno preprost z vidika sprejemanja, zato, ker potem, ko je usklajen, ga v bistvu predpiše minister. Tako, da za pravilnik kot tak, ker gre za izvedbeni akt nečesa, kar je že določeno v zakonih, je to v bistvu narejeno bistveno hitreje, kakor traja, recimo, en sam zakonodajni postopek. Tako da zato je optimizem prisoten tudi na tem področju.

Potem ste spraševali glede krizne sheme delovnega časa. Tudi o tem smo veliko razpravljali. Tudi s komisijo. Oni želijo, komisija želi oziroma v ta načrt je ta krizna shema delovnega časa prišla zato, ker je nekako, bom rekla, komisija želela, da ko se zgodi, če se zgodi ena taka naslednja zgodba, katastrofa, kot je bila korona, da bi obstajal en mehanizem, ena pravna podlaga za nek avtomatizem teh kriznih shem delovnega časa. Tako, da pristojno ministrstvo se ukvarja s to vsebino. Zdaj je nek avtomatizem za vsakršne izredne razmere se bomo verjetno strinjali, da je zelo težko predvideti, ampak dejstvo je, in to smo se naučili, da je cilj, ki je želel biti dosežen, ko se je nekaj zapisalo v načrt za okrevanje in odpornost, da je lahko doseči ta cilj po različnih poteh. Tako, da tukaj, kot rečeno, vemo kaj se želi, kaj je cilj, kako bomo do tega prišli, pa pač zdaj pristojni resor išče odgovore.

Jaz bi se v bistvu zdaj, kar se tiče začetka pa velike slike, tukaj ustavila. Bi predlagala še, da moja kolega pokomentirata svoji področji, ki ste ju izpostavili. Če sem kaj pozabila, ker ste res veliko stvari izpostavil, vas prosim, da pač še enkrat vprašate, če ne pa lahko še pač v nadaljnji razpravi odgovorim. Hvala.

Hvala lepa. Gospod Rajh, izvolite, državni sekretar.

Lep pozdrav vsem skupaj. Torej, osnovna funkcija Ministrstva za infrastrukturo je gradnja in obnove prometne infrastrukture. In v sklopu načrta za obnovo in okrevanje smo mi prepoznali možnost za vlaganje v infrastrukturo, ki krepi podnebno odpornost, to je seveda železniško infrastrukturo. Realizirali smo za več kot 209 milijonov evrov investicij. V letu 2023 je bila realizacija glede na napoved kar 137 %, torej 37 % višja od napovedane. V znesku to pomeni nekaj več kot 34 milijonov evrov. Dela smo uspeli zaključiti na štirih projektih za povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture. Vsi Gorenjci, ki se seveda vozite torej med Kranjem in Jesenicami ali pa mogoče tudi na izlet na Bled, kjer je v teku gradnja blejske obvoznice, seveda ste videli, da je zaključen odsek nadgradnje glavne železniške proge med Kranjem in Jesenicami. Prav tako je zaključena nadgradnja proge na odseku med Ljubljano in Brezovico. Zaključeni sta prav tako v nadgradnji dveh železniških postaj Grosuplje in Domžale. Skupaj je bilo torej že zaključenih nekaj manj kot 40 kilometrov železniških prog in dve postaji. V zaključni fazi pa je prav tako nadgradnja proge med Brezovico, Preserjem in Borovnico v skupni dolžini nekaj manj kot 10 kilometrov proge.

Verjetno vas seveda zanimajo tudi vlaganja v železniško infrastrukturo, torej nadgradnjo železniške postaje Ljubljana in Nova Gorica. Na območju železniške postaje Ljubljana je seveda v izvedbi rekonstrukcija viadukta, torej nad Dunajsko cesto v Ljubljani, ta je v polnem teku. Tudi ta rekonstrukcija v samem mestu ni povzročila nekih posebnih prometnih zastojev kot je bilo pričakovano. Zaradi preseženih ponudb, na tem odseku, torej, sta pa bili ponovno razpisana dva, torej razpisa za sklop B in C nadgradnje železniške postaje. Pač tu si seveda mi želimo, da bodo ponudbe nižje, kot smo jih dobili. V teku pa so tudi prav tako dela za nadgradnjo železniške postaje Nova Gorica.

Na regionalnih progah seveda pričakujemo oziroma načrtujemo nadgradnjo Koroške in Bohinjske proge. Pač mi želimo seveda vse investicije zaključiti in izvesti v sklopu načrtovanih vrednosti. Glede na to temo, ki je seveda aktualna, bo jutri tudi potekala seja matičnega delovnega telesa in ob tej priložnosti vas seveda vabim, da ob 12. sejo pozorno spremljate. Jaz verjamem, da bo debata konstruktivna, zanimiva. Na njej bodo predstavniki stroke, ki bodo dali ustrezna pojasnila tako poslancem, kot širši slovenski javnosti. Hvala lepa.

Hvala lepa. Mogoče še državna sekretarka iz Ministrstva za javno upravo, gospa Mojca Ramšak Pešec, izvolite.

Hvala lepa. Lep pozdrav! Ja v razpravi je bilo izpostavljeno nekako pomislek oziroma dvom o tem ali bo mejnik v zvezi s prenovo plačnega sistema oziroma uveljavitve novega plačnega sistema dosežen. Tu v gradivu je sicer navedeno tveganje. Ta tveganja glede na rezultat poteka dogovor s socialnimi partnerji, dejansko obstajajo že od vsega začetka, glede na to, da je ta plačni sistem, ki ga je potrebno dogovoriti s socialnimi partnerji.

V zvezi z za dosego tega mejnika v bistvu potekajo dve vrsti aktivnosti. Ena malo bolj pred očmi javnosti, to so ta pogajanja. Tudi vse te stavkovne aktivnosti, ki potekajo, za katere je pa potrebno reči, da v bistvu vse te stavkovne aktivnosti nekako imajo cilj enak. Se pravi, doseči spremembo vrednotenja delovnih mest, odpravo nesorazmerij med plačami, ki so se v tem času pojavila. Se pravi nekako podpirajo oziroma poskušajo intenzivirati pogajanja, ki potekajo. Se pravi pogajanja potekajo, seveda je povsod popolnoma normalno, ob tako velikem in kompleksnem sistemu in tako velikem udeležencu, da pride obdobno tudi do zastojev, da pride do razhajanj, da pride do občutkov na eni ali drugi strani, da so se pojavili neki trenutki, kjer je pogajanja so zastala. Ampak lahko vam zagotovim, da tako vladna kot tudi sindikalna stran ima res iskrene in resne namene, da pripeljemo ta pogajanja do konca in tudi istočasno, da se uveljavi reforma. Jutri so ponovno pogajanja. V tem tednu oziroma v zadnjih 14 dneh so intenzivno potekala pogajanja po posameznih stebrih, se pravi po posameznih delih javnega sektorja glede nabora delovnih mest, spremembe nabora delovnih mest in njihovega vrednotenja. Jutri imamo centralna pogajanja kjer bomo pa ta skupna vprašanja rešili v tem načinu uveljavitve, obdobja uveljavitve in ta vprašanja, ki so pa skupna, potem za prehod oz. uveljavitev izpogajanih zadev. Kot sem rekla, tudi te stavkovne aktivnosti, ki potekajo dejansko pomenijo nek pritisk, nek push, da ta pogajanja, da naj se intenzivirajo oz. čim prej zaključijo.

Druga aktivnost, ki pa zaenkrat še ne poteka, in jaz upam, sem skorajda prepričana, da ne bo toliko problematizirana v javnosti, je pa samo pisanje nove zakonske podlage za spremembo oziroma nov plačni sistem. Tu potekajo aktivnosti od lanskega poletja zelo intenzivno, in sicer dogovorjeno s socialnimi partnerji na ravni delovne skupine, strokovne delovne skupine, kjer so predstavniki sindikatov in predstavniki Vlade in usklajujejo besedilo novega zakona. Tu je ostalo odprtih še nekaj vprašanj, resda pomembnih vprašanj, in ta delovna skupina bo v zelo kratkem času končala s svojim delom. Se že dogovarjajo glede teh določb o uveljavitvi sistema in potem bomo ta odprta vprašanja razčiščevali pa na teh centralnih pogajanjih, kjer so pač vsi sindikati in vladna stran skupaj, ne samo, ker v tej delovni skupini vsi sindikati niso imenovali svojega predstavnika. Tako, da aktivnosti ne glede na to, da se neko obdobje zastale, potekajo vse v smeri, da dejansko pride do dogovora, tako o spremembi plačnega sistema kot o novem naboru, spremenjenem naboru delovnih mest v javnem sektorju in o njihovem spremenjenem vrednotenju, s ciljem odprave nesorazmerij pri vrednotenju delovnih mest.

Rada bi še to rekla, da se verjetno vsi zavedamo kompleksnosti in zahtevnosti tega procesa, ne samo o številu udeležencev, strukture delovnih mest. Ker če se spomnimo, ko je ta sistem bil vzpostavljen, je v bistvu zakon bil sprejet leta 2002, potem samo volitve bile leta 2008, se pravi, nekako šest let so tudi potekala ta pogajanja. Mi seveda smo si postavili bistveno krajšo časovnico in res delamo vse in imamo namen, da to tudi dosežemo in da s 1. 1. 2025 začnemo z implementacijo novega spremenjenega plačnega sistema in tudi z začetkom implementacije novo dogovorjenih vrednotenj delovnih mest. Hvala lepa.