Spoštovane kolegice in kolegi! Začenjam 40. nujno sejo Odbora za finance. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da danes kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: Uroš Brežan nadomešča Bojana Čebelo, Miha Lamut nadomešča Tineta Novaka, mag. Miroslav Gregorič nadomešča Moniko Pekošak in mag. Nataša Avšič Bogovič nadomešča Lenarta Žavbija.

Besedo predajam predsednici Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor mag. Nataši Avšič Bogovič, ki bo v nadaljevanju tudi vodila skupno sejo.

Spoštovane kolegice in kolegi! Začenjam 40. nujno sejo Odbora za finance. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da danes kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: Uroš Brežan nadomešča Bojana Čebelo, Miha Lamut nadomešča Tineta Novaka, mag. Miroslav Gregorič nadomešča Moniko Pekošak in mag. Nataša Avšič Bogovič nadomešča Lenarta Žavbija.

Besedo predajam predsednici Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor mag. Nataši Avšič Bogovič, ki bo v nadaljevanju tudi vodila skupno sejo.

Hvala za besedo.

Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani vsi ostali prisotni! Začenjam 45. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in tudi sama vse lepo pozdravljam na današnji seji.

Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: Soniboj Knežak, ki nadomešča Predraga Bakovića, Uroš Brežan, ki nadomešča Aleša Rezarja, Rado Gladek, ki nadomešča Danijela Krivca, Suzana Lep Šimenko nadomešča Jožefa Jelena in Tamara Vonta, ki nadomešča Tomaža Laha.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odborov. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red skupne seje: 1. Ustaviti preplačila infrastrukturnih projektov. Ker do začetka seje odborov nisva prejeli predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – USTAVITI PREPLAČILA INFRASTRUKTURNIH PROJEKTOV.

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je 5. 3. 2024 na Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor ter Odbor za finance naslovila zahtevo za sklic nujne seje dveh odborov z navedeno točko dnevnega reda.

Kot gradivo k tej točki ste prejeli: zahtevo Poslanske skupine SDS za sklic nujne seje odborov s predlogom sklepa z dne 5. 3. 2024 ter predlog spremembe sklepa Poslanske skupine SDS z dne 14. 3. 2024.

Na sejo so vabljeni: predlagatelj, Poslanska skupina SDS, v imenu predlagatelja Franc Rosec, dr. Robert Golob, predsednik Vlade, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za finance, Karmen Praprotnik, v.d. direktorja Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, Anton Žagar, predsednik Uprave Železniškega gradbenega podjetja Ljubljana, d.d., Iztok Černoša, direktor VOC Celje, d.o.o., Marjan Dikaučič, VOC Celje, d.o.o., Dušan Mes, generalni direktor Slovenskih železnic, d.o.o., Marko Mavrin, DRI, d.o.o., Edmond Škerbec, SŽ projektivno podjetje, d.o.o., Jure Raspor, Tiring, d.o.o., Špela Štern, Elea, d.o.o., Jurij Kač, generalni direktor DRI upravljanje investicij, d.o.o., generalni direktor, Janez Škrabec, direktor Riko, industrijski gradbeni inženiring in leasing, d.o.o., in Valter Leban, predsednik uprave Kolektor, d.d.

Prehajamo na obravnavo navedene zadeve. Besedo dajem najprej predstavniku predlagatelja Francu Roscu, če želi podati dopolnilno obrazložitev k zahtevi. Želite? Ja, izvolite besedo.

Hvala za besedo, predsedujoča.

Gradivo, ki ga imamo vsi pred sabo, bo mogoče malo bolj strnjeno, ker vidimo, da je kar veliko vabljenih, pa mogoče bo bolje od njih slišati, ker nas zanima, zakaj so te cene šle nekam v višavo.

Pa naj naredim malo uvoda. Namreč, mi sedaj pri vseh teh zadevah, karkoli se pogovarjamo v našem Državnem zboru, pridemo do nesreče, ki se je zgodila lani, se pravi, do obsežnih poplav, kakršnih Slovenija še ni doživela. In vemo, da se je del sredstev tudi usmerilo z Ministrstva za infrastrukturo za sanacijo teh zadev. Istočasno pa je prišlo do premestitve nekih projektov v neko prihodnost. Zdaj to ljudje na področjih, kjer je prišlo do zamaknitve projektov, nekako razumejo, ker sočustvujejo z ljudmi, ki so jih prizadele poplave, ker pač na to ne moreš vplivati in je treba tem ljudem čim prej pomagati. Je pa tu malo zaskrbljenosti pri teh istih ljudeh, ko v medijih razberejo, da določeni projekti presegajo predvidena sredstva, pa ne malo, ampak bi rekel daleč. In zaradi tega se potem dejansko pojavlja tudi vprašanje, ker glede na te številke, ki se pojavljajo v medijih, oziroma ponudbe, ki prihajajo, se pojavlja upravičen dvom oziroma vprašanje, ali bo prišlo še do nadaljnjega krčenja določenih investicij, ki so še v programih, ali ne. To je res upravičeno vprašanje in se sprašujejo ljudje, ali ni možno vse te razpise obnov železniških postaj bolj smotrno peljati, bolj racionalizirati, gospodarno ravnati, da s tem denarjem, ki je na razpolago, naredimo čim več. In to, mislim, da imajo ljudje, naši državljani, volivke in volivci prav, ko to vprašanje postavljajo. Mi smo predstavniki ljudstva in moramo postaviti to vprašanje tudi Državnemu zboru, da od odgovornih dobimo tudi neke odgovore, ki bodo; ali bodo zadovoljili naše državljane, to bomo videli potem na koncu današnje obravnave.

Če se dotaknemo srži. Tu gre za tri železniške postaje, dobro, en projekt je že, to je Nova Gorica. Potem je železniška postaja Ljubljana, tu vemo, da je prišlo do razveljavitve razpisa in da je objavljen nov razpis. Je pa zdaj, če gledamo, da je bil razpis oddan lansko leto novembra in ponoven razpis marca, je pa vrednost predvidenih sredstev narasla za 40 milijonov. Se pravi, če so imeli nekje še novembra 2023 predvidenih sredstev 136,6 milijona, je zdaj predvidena vrednost – zdaj sem malce zaokrožil – 173,3 milijona. Se pravi, to so razpoložljiva sredstva oziroma ocena vrednosti tega projekta.

Če se dotaknemo postaje Jesenice. Tu predvsem bode, da ponudbe, ki so prišle, temeljito odstopajo od predvidene vrednosti. Je pa zanimiva sama zgodovina projektne vrednoti oziroma ocena projektne vrednosti te sanacije na Jesenicah. Namreč, vseskozi narašča in narašča, ne vemo pa niti vseh razlogov za to naraščanje. Ali je to vpliv nekih cen, ampak vemo, da imamo enoštevilčno inflacijo v naši državi, povečanje cen je pa večje kot enomestno število. Se pravi, da gre za neko dvomestno število oziroma čez 20 % povečanje cen. Zdaj, zakaj so ti dogodki oziroma zakaj do tega prihaja, je veliko vprašanje. Ko malo pogledaš, kolikor imaš dostopne podatke, pa se malo ozreš po svetu, vidiš, da z nekimi sredstvi oziroma celo nižjimi, kot je predvidena vrednost za Jesenice, naredijo v Pragi – pa mislim, da je v Pragi večja postaja kot na Jesenicah, vsaj tisti, ki gremo v Planico, vemo, da Jesenice niso neka velika postaja, ne bom rekel, da ni pomembna. Ampak v Pragi ali pa kje drugje v Evropi naredijo z manj sredstvi bolj zahtevne projekte in več. Se pravi, bistveno vprašanje, ki se pojavlja: zakaj mi toliko presegamo predvidena sredstva, ki so na projektu. Tu se postavlja tudi neko tako, bi rekel, kar zanimivo vprašanje. Namreč, vsak projekt, ki se pripravlja, bi moral imeti zadaj tudi neko oceno tveganj, kakšna tveganja se na tem projektu pričakujejo, ali so to časovne zamude ali je možnost, da ne dobimo nobene ponudbe oziroma premalo ponudb oziroma da pridemo do nekih ponudb, ki presegajo naša sredstva. In to bi bilo zelo dobro, če bi nekdo – pa vem, da vsega ne moremo videti, ker to so pač le neke poslovne skrivnosti oziroma neko varovanje podatkov. Ampak mislim, da odgovorni, ki se ukvarjajo s temi projekti oziroma ko projektirajo, saj menim, da imajo ta tveganja, tveganja obdelana, da jih prepoznajo in da tudi napišejo, na kakšen način bodo ta tveganja obvladovali, se pravi ali je to visoka cena, pomanjkanje ponudbe oziroma da sploh ponudbe dobiš. In to je tisto, kar bi moralo biti vodilo. In pa da, se pravi, da ti tudi predvidiš, če boš imel sredstva, ki jih imaš na razpolago, presegel, kakšni ukrepi bodo nadaljnji, ali bomo šli v razdelitev ponudb ali bomo, ali bomo pogledali projekt ali je prebogato zastavljen. Vemo, da varnost je tisti osnovni pogoj, ki pri teh rekonstrukcijah železnic mora biti na prvem mestu, ampak tu govorimo, kar se tiče železniške infrastrukture, kar se tiče pa obnove postaj, tam pa varnost, mislim, da nima takšnega pomena, tam mora biti pa zadovoljeno vsem tem standardom. Glede same te postaje v Jesenicah vemo, da neko kulturno dediščino pač mora biti zagotovljena tem standardom, ampak fokus je na, fokus je na, bi rekel na železniškem prometu, da ta, da ta promet čim manj, bi rekel, bom, bi rekel, da ga čim manj omejujemo oziroma imamo čim manjše vplive med gradnjo in da je to, ta zadeva izpeljana po sodobnih standardih, da gremo tudi malo naprej. Namreč mi vemo, da Evropska unija oziroma pač države, ki imajo boljšo razvito železniško omrežje, in tudi sama unija predvideva, bi rekel, te kompozicije vlakovne daljše od 700 metrov, se pravi 750 metrov za lokomotivo oziroma 730 metrov brez lokomotive; zdaj naša infrastruktura omogoča nekje 550 metrov, nekje pa še to ne. In če je to noter zajeto v Jesenice, bomo pač ta tir naredili, da bo možno priklop oziroma odklop te kompozicije 730 metrov brez lokomotive, to ni nič spornega, saj moramo malo naprej gledati. Se pa pojavlja vprašanje, zakaj bi neko postajo, železniško postajo obnavlja ta konzorcij, ker mislim, da za to obnovo pa lahko dobimo mogoče več ponudnikov, ki bo nižja cena. Se pravi, po mojem bi bilo smotrno čisto te projekte gledati malo tisto, kar je strateško, kar se tiče prometa pa varnosti pa standardov, pa tisto kar, bi rekel, sodi zraven, tisti priveski, ki pa nimajo takšnega vpliva samo varnost pa pretočnost prometa, ampak bolj na neko ugodnost potnikov, tisti, ki so. In, in tu so tisti fokus in usmeritve, ki bi morali biti pri teh projektih malce zastavljeni. Ministrica saj boste imeli kmalu besedo, boste lahko povedali, ker pač nas zanima zelo veliko vprašanj. Tudi mislim, da se je potem kolega Zvone Černač dotaknil, namreč vse skupaj je pa zadnjič bilo z postavitev ustnega vprašanja. Sam predsednik Vlade je rekel, da bo tudi on zahteval odgovore na ta odstopanja od teh cen. Upam, da neko poročilo oziroma je oziroma če bo, ko bo na Vladi, da ga bomo tudi poslanci lahko videli, kakšno bo to poročilo in pa predvsem kakšne bodo usmeritve oziroma nadaljnje naloge in težnja. Namreč vsi vemo, da imamo za proračun za leto 2024, imamo dve milijardi minusa, če bomo delali projekte, da se bomo na novo zadolževali ali bomo projekte krčili, ker pač ni, nismo država, ki bi imela neomejeno proračun, ampak imamo sredstva kakršna imamo in pač s temi sredstvi je potrebno delati čim bolj smotrno, optimalno. In tudi, saj to smo tudi vsi obljubili volivkam in volivcem, da bomo delali za njih dobro. Da je za njih dobro, pa ni, naredimo nek projekt, ki je prebogat, ostali projekti, ki smo tudi pomembni za njih, pa potem ne dočakajo neke luči oziroma so predstavljeni v neko daljno prihodnost, ker pač rečejo, saj mogoče mi teh projektov sploh ne bomo dočakali. In če samo še za zaključek. Namreč te eskalacije cen pa odstopanja se bodo slej ko prej prenesla tudi, bi rekel, na cestno infrastrukturo. In mene je prav strah pa tudi, ko gledam, ker prihajam iz dela, kjer se dela tista tretja razvojna os; čeprav po zagotovilih predsednika Vlade je vse po časovnici, tam, ko greš pa tisto gradbišče gledaš, ne vem, če greš časovnico, ker tam aktivnosti so bolj, bolj, bolj umirjene, tam bolj tečejo maraton ne pa nekaj tek na krajše razdalje / nerazumljivo/, se bo malo pospešila zadeva.

Zdaj mi smo tudi na koncu koncev predlagali sklep, da se vse ti razpisi, tudi ta ponovni razpis zavrnejo oziroma odložijo in da se naredi, dejansko še enkrat projektira oziroma se pregleda same, same projekte oziroma bom, najboljše da ta sklep preberem: "Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor ter Odbor za finance od Ministrstva za infrastrukturo oziroma Vlade Republike Slovenije pričakujeta razveljavitev oziroma zaključek razpisa za izbiro izvajalcev za prenovo železniške postaje Jesenice brez izbire, ker ponudba znatno presega ocenjeno vrednost prenove, in preklic novega razpisa za prenovo železniške postaje Ljubljana. Pred ponovitvijo razpisa je potrebno opraviti revizijo projektne in razpisne dokumentacije za oba projekta s ciljem optimizacije oziroma znižanja vrednosti". Toliko zaenkrat. Jaz mislim, da tudi ta sklep, ki smo ga predlagali, da ni nekaj v nasprotju, kar bi bilo tudi v koaliciji mogoče kaj spornega, ker mislim, če težimo k neki optimizaciji in porabi sredstev pa smotrnosti pa da lahko za isto količino denarja naredimo več, je to samo dobrodošlo. Toliko za uvod pa mislim, da bodo potem še kolegi po tem, ko bodo vabljeni, predali predstavitve. Hvala.

Hvala za besedo, predsedujoča.

Gradivo, ki ga imamo vsi pred sabo, bo mogoče malo bolj strnjeno, ker vidimo, da je kar veliko vabljenih, pa mogoče bo bolje od njih slišati, ker nas zanima, zakaj so te cene šle nekam v višavo.

Pa naj naredim malo uvoda. Namreč, mi sedaj pri vseh teh zadevah, karkoli se pogovarjamo v našem Državnem zboru, pridemo do nesreče, ki se je zgodila lani, se pravi, do obsežnih poplav, kakršnih Slovenija še ni doživela. In vemo, da se je del sredstev tudi usmerilo z Ministrstva za infrastrukturo za sanacijo teh zadev. Istočasno pa je prišlo do premestitve nekih projektov v neko prihodnost. Zdaj to ljudje na področjih, kjer je prišlo do zamaknitve projektov, nekako razumejo, ker sočustvujejo z ljudmi, ki so jih prizadele poplave, ker pač na to ne moreš vplivati in je treba tem ljudem čim prej pomagati. Je pa tu malo zaskrbljenosti pri teh istih ljudeh, ko v medijih razberejo, da določeni projekti presegajo predvidena sredstva, pa ne malo, ampak bi rekel daleč. In zaradi tega se potem dejansko pojavlja tudi vprašanje, ker glede na te številke, ki se pojavljajo v medijih, oziroma ponudbe, ki prihajajo, se pojavlja upravičen dvom oziroma vprašanje, ali bo prišlo še do nadaljnjega krčenja določenih investicij, ki so še v programih, ali ne. To je res upravičeno vprašanje in se sprašujejo ljudje, ali ni možno vse te razpise obnov železniških postaj bolj smotrno peljati, bolj racionalizirati, gospodarno ravnati, da s tem denarjem, ki je na razpolago, naredimo čim več. In to, mislim, da imajo ljudje, naši državljani, volivke in volivci prav, ko to vprašanje postavljajo. Mi smo predstavniki ljudstva in moramo postaviti to vprašanje tudi Državnemu zboru, da od odgovornih dobimo tudi neke odgovore, ki bodo; ali bodo zadovoljili naše državljane, to bomo videli potem na koncu današnje obravnave.

Če se dotaknemo srži. Tu gre za tri železniške postaje, dobro, en projekt je že, to je Nova Gorica. Potem je železniška postaja Ljubljana, tu vemo, da je prišlo do razveljavitve razpisa in da je objavljen nov razpis. Je pa zdaj, če gledamo, da je bil razpis oddan lansko leto novembra in ponoven razpis marca, je pa vrednost predvidenih sredstev narasla za 40 milijonov. Se pravi, če so imeli nekje še novembra 2023 predvidenih sredstev 136,6 milijona, je zdaj predvidena vrednost – zdaj sem malce zaokrožil – 173,3 milijona. Se pravi, to so razpoložljiva sredstva oziroma ocena vrednosti tega projekta.

Če se dotaknemo postaje Jesenice. Tu predvsem bode, da ponudbe, ki so prišle, temeljito odstopajo od predvidene vrednosti. Je pa zanimiva sama zgodovina projektne vrednoti oziroma ocena projektne vrednosti te sanacije na Jesenicah. Namreč, vseskozi narašča in narašča, ne vemo pa niti vseh razlogov za to naraščanje. Ali je to vpliv nekih cen, ampak vemo, da imamo enoštevilčno inflacijo v naši državi, povečanje cen je pa večje kot enomestno število. Se pravi, da gre za neko dvomestno število oziroma čez 20 % povečanje cen. Zdaj, zakaj so ti dogodki oziroma zakaj do tega prihaja, je veliko vprašanje. Ko malo pogledaš, kolikor imaš dostopne podatke, pa se malo ozreš po svetu, vidiš, da z nekimi sredstvi oziroma celo nižjimi, kot je predvidena vrednost za Jesenice, naredijo v Pragi – pa mislim, da je v Pragi večja postaja kot na Jesenicah, vsaj tisti, ki gremo v Planico, vemo, da Jesenice niso neka velika postaja, ne bom rekel, da ni pomembna. Ampak v Pragi ali pa kje drugje v Evropi naredijo z manj sredstvi bolj zahtevne projekte in več. Se pravi, bistveno vprašanje, ki se pojavlja: zakaj mi toliko presegamo predvidena sredstva, ki so na projektu. Tu se postavlja tudi neko tako, bi rekel, kar zanimivo vprašanje. Namreč, vsak projekt, ki se pripravlja, bi moral imeti zadaj tudi neko oceno tveganj, kakšna tveganja se na tem projektu pričakujejo, ali so to časovne zamude ali je možnost, da ne dobimo nobene ponudbe oziroma premalo ponudb oziroma da pridemo do nekih ponudb, ki presegajo naša sredstva. In to bi bilo zelo dobro, če bi nekdo – pa vem, da vsega ne moremo videti, ker to so pač le neke poslovne skrivnosti oziroma neko varovanje podatkov. Ampak mislim, da odgovorni, ki se ukvarjajo s temi projekti oziroma ko projektirajo, saj menim, da imajo ta tveganja, tveganja obdelana, da jih prepoznajo in da tudi napišejo, na kakšen način bodo ta tveganja obvladovali, se pravi ali je to visoka cena, pomanjkanje ponudbe oziroma da sploh ponudbe dobiš. In to je tisto, kar bi moralo biti vodilo. In pa da, se pravi, da ti tudi predvidiš, če boš imel sredstva, ki jih imaš na razpolago, presegel, kakšni ukrepi bodo nadaljnji, ali bomo šli v razdelitev ponudb ali bomo, ali bomo pogledali projekt ali je prebogato zastavljen. Vemo, da varnost je tisti osnovni pogoj, ki pri teh rekonstrukcijah železnic mora biti na prvem mestu, ampak tu govorimo, kar se tiče železniške infrastrukture, kar se tiče pa obnove postaj, tam pa varnost, mislim, da nima takšnega pomena, tam mora biti pa zadovoljeno vsem tem standardom. Glede same te postaje v Jesenicah vemo, da neko kulturno dediščino pač mora biti zagotovljena tem standardom, ampak fokus je na, fokus je na, bi rekel na železniškem prometu, da ta, da ta promet čim manj, bi rekel, bom, bi rekel, da ga čim manj omejujemo oziroma imamo čim manjše vplive med gradnjo in da je to, ta zadeva izpeljana po sodobnih standardih, da gremo tudi malo naprej. Namreč mi vemo, da Evropska unija oziroma pač države, ki imajo boljšo razvito železniško omrežje, in tudi sama unija predvideva, bi rekel, te kompozicije vlakovne daljše od 700 metrov, se pravi 750 metrov za lokomotivo oziroma 730 metrov brez lokomotive; zdaj naša infrastruktura omogoča nekje 550 metrov, nekje pa še to ne. In če je to noter zajeto v Jesenice, bomo pač ta tir naredili, da bo možno priklop oziroma odklop te kompozicije 730 metrov brez lokomotive, to ni nič spornega, saj moramo malo naprej gledati. Se pa pojavlja vprašanje, zakaj bi neko postajo, železniško postajo obnavlja ta konzorcij, ker mislim, da za to obnovo pa lahko dobimo mogoče več ponudnikov, ki bo nižja cena. Se pravi, po mojem bi bilo smotrno čisto te projekte gledati malo tisto, kar je strateško, kar se tiče prometa pa varnosti pa standardov, pa tisto kar, bi rekel, sodi zraven, tisti priveski, ki pa nimajo takšnega vpliva samo varnost pa pretočnost prometa, ampak bolj na neko ugodnost potnikov, tisti, ki so. In, in tu so tisti fokus in usmeritve, ki bi morali biti pri teh projektih malce zastavljeni. Ministrica saj boste imeli kmalu besedo, boste lahko povedali, ker pač nas zanima zelo veliko vprašanj. Tudi mislim, da se je potem kolega Zvone Černač dotaknil, namreč vse skupaj je pa zadnjič bilo z postavitev ustnega vprašanja. Sam predsednik Vlade je rekel, da bo tudi on zahteval odgovore na ta odstopanja od teh cen. Upam, da neko poročilo oziroma je oziroma če bo, ko bo na Vladi, da ga bomo tudi poslanci lahko videli, kakšno bo to poročilo in pa predvsem kakšne bodo usmeritve oziroma nadaljnje naloge in težnja. Namreč vsi vemo, da imamo za proračun za leto 2024, imamo dve milijardi minusa, če bomo delali projekte, da se bomo na novo zadolževali ali bomo projekte krčili, ker pač ni, nismo država, ki bi imela neomejeno proračun, ampak imamo sredstva kakršna imamo in pač s temi sredstvi je potrebno delati čim bolj smotrno, optimalno. In tudi, saj to smo tudi vsi obljubili volivkam in volivcem, da bomo delali za njih dobro. Da je za njih dobro, pa ni, naredimo nek projekt, ki je prebogat, ostali projekti, ki smo tudi pomembni za njih, pa potem ne dočakajo neke luči oziroma so predstavljeni v neko daljno prihodnost, ker pač rečejo, saj mogoče mi teh projektov sploh ne bomo dočakali. In če samo še za zaključek. Namreč te eskalacije cen pa odstopanja se bodo slej ko prej prenesla tudi, bi rekel, na cestno infrastrukturo. In mene je prav strah pa tudi, ko gledam, ker prihajam iz dela, kjer se dela tista tretja razvojna os; čeprav po zagotovilih predsednika Vlade je vse po časovnici, tam, ko greš pa tisto gradbišče gledaš, ne vem, če greš časovnico, ker tam aktivnosti so bolj, bolj, bolj umirjene, tam bolj tečejo maraton ne pa nekaj tek na krajše razdalje / nerazumljivo/, se bo malo pospešila zadeva.

Zdaj mi smo tudi na koncu koncev predlagali sklep, da se vse ti razpisi, tudi ta ponovni razpis zavrnejo oziroma odložijo in da se naredi, dejansko še enkrat projektira oziroma se pregleda same, same projekte oziroma bom, najboljše da ta sklep preberem: "Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor ter Odbor za finance od Ministrstva za infrastrukturo oziroma Vlade Republike Slovenije pričakujeta razveljavitev oziroma zaključek razpisa za izbiro izvajalcev za prenovo železniške postaje Jesenice brez izbire, ker ponudba znatno presega ocenjeno vrednost prenove, in preklic novega razpisa za prenovo železniške postaje Ljubljana. Pred ponovitvijo razpisa je potrebno opraviti revizijo projektne in razpisne dokumentacije za oba projekta s ciljem optimizacije oziroma znižanja vrednosti". Toliko zaenkrat. Jaz mislim, da tudi ta sklep, ki smo ga predlagali, da ni nekaj v nasprotju, kar bi bilo tudi v koaliciji mogoče kaj spornega, ker mislim, če težimo k neki optimizaciji in porabi sredstev pa smotrnosti pa da lahko za isto količino denarja naredimo več, je to samo dobrodošlo. Toliko za uvod pa mislim, da bodo potem še kolegi po tem, ko bodo vabljeni, predali predstavitve. Hvala.

Hvala.

Besedo zdaj dajem predstavnici Ministrstva za infrastrukturo, ministrici mag. Alenki Bratušek. Izvolite besedo.

Najlepša hvala spoštovani predsednici. spoštovane poslanke, poslanci.

Na začetku bom rekla, da se zahvaljujem in zahvaljujemo za možnost, da bomo lahko pojasnili, kako se določeni infrastrukturni projekti načrtujejo od začetka do podpisa pogodbe za izvedbo in potem, potem seveda tudi naprej. Takoj naj jasno povem, da noben minister, ne jaz ne moj predhodnik ne tisti, ki bo prišel za mano, ne računamo vrednosti projektov, ne določamo cen, ampak imamo za to strokovnjake. Zato nas je danes tukaj v tej sobi nekoliko več, ker vam bodo tisti, ki so pripravljali osnovni dokument, če mu rečem DIP, ki je prvi korak, dokument identifikacije investicijskega projekta do investicijskega programa, ki je zadnji korak pred podpisom pogodbe, vam bodo in vam morajo znati razložiti praktično do zadnjega evra, kako in zakaj so se stvari spreminjale. Tako da, bom rekla, mogoče že naslov v sklicu ni najbolj korekten, ko govorite o podražitvah. Lahko se pogovarjamo o spremembi vrednosti projekta, podražitve pač nastanejo takrat, ko podpišemo pogodbo in se določene stvari z aneksi povišajo. En tak, bom rekla, tipičen projekt, na katerega nihče v Sloveniji ne sme biti ponosen, je TEŠ 6 - tam pa so bile podražitve - pa verjamem, da ga predlagatelji zelo dobro poznajo. Tam je bila pogodba podpisana za 600 milijonov evrov, projekt se je končal z milijardo 400, da ne govorim, koliko smo vračali, plačali in tako naprej. To je projekt, kjer se, kjer je tipično izpostavljeno, kako se stvari dražijo. Kot sem rekla, z nami so projektanti za te tri ključne velike železniške projekte in pomembne železniške projekte. Te osnovne dokumente, DIP-e, ki jih vi navajate kot izhodiščne vrednosti, v zadnjem času, v zadnjih letih za Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo pripravlja podjetje DRI, zato je z nami tudi gospod, ali pa še mogoče jih je več, ki bo jasno razložil, sem prepričana, sem prepričana, ker jaz sem spraševala enako kot sprašujete vi in vam bo razložil, kaj so tiste osnovne razlike. Tako da jaz se v posamezne projekte ne bom spuščala, nekaj osnovnih podatkov bom pa vseeno povedala. In še ena stvar, ki vam bo tudi potem prikazana: ni samo Slovenija tista, kjer se projekti na žalost dražijo železniški; je primer Nemčije, ne vem, če so uspeli najti še primer Avstrije. Nam je to všeč? Ne, ni nam všeč, ampak očitno ta investicijski bum, če mu lahko tako rečem, po celi Evropi v železniško infrastrukturo pač ima posledice tudi v višjih cenah. Ampak kot rečeno, vse bomo šli skozi.

Ustavila se bom pri postaji Jesenice, kjer bom par datumov nanizala. DIP, se pravi ta osnovni dokument, da v projekt gremo, dokument, kjer je bilo začrtano, kako na široko bomo to postajo obnavljali, je bil sprejet oktobra 2021. Oktober 2021. Tega ni naredila ta Vlada, ampak, spoštovani predlagatelji, vi ste projekt začrtali tako kot je začrtan. Pa se ne opredeljujem do tega ali je to prav ali je bil narobe začrtan, samo to vam povem. Vpis, to je naslednja faza v projektni dokumentaciji, je bil sprejet maja 2022 - še vedno vaša Vlada. A veste, za koliko se je vrednost v tem dokumentu za postajo Jesenice dvignila? Za 41 %! Za 41 %. In zdaj vi od mene, vi ste to potrjevali, od mene bi pa radi odgovore zakaj. Isti ljudje, ki sedijo tukaj, delajo zdaj, bom rekla, za nas, so takrat delali za vas in vam bodo razložili, kaj se je pod vašo vlado spremenilo, da se je projekt podražil. In prav je, da te stvari razložimo. Tako, da do zadnjega evra, da ne rečem centa, je za davkoplačevalski denar treba znati povedati, kam gre, za kaj gre in seveda mora biti porabljen upravičeno in gospodarno.

Zdaj pa, da ne bo dvoma, da se to dogaja samo v zadnjem, zadnjih letih, vam bom nanizala še nekaj projektov. Bom začela z Vlado 2012, ko je bil minister gospod Černač pa so se enormno spreminjale vrednosti - jaz ne govorim o podražitvah. Projekt, nakup in vgradnja opreme za Center za upravljanje in vodenje prometa DRSC v Dragomlju. Vrednost tega projekta od DIP do IP, če zdaj uporabljam okrajšave, se je povečala za štirikrat. Štirikrat, 381 % če sem bolj natančna. Glavna cesta G1-6 in regionalne ceste R2 na območju Ilirske Bistrice za dvakrat - 225 %. Prvi IP je bil potrjen 14. 2. 2013, ta zadnji 15. 2. 2013. Novelacija investicijskega programa za poglabljanje vplovnega kanala v Bazen 1 koprskega tovornega pristanišča in odlaganje izkopanega materiala se je vrednost povečala za petkrat - 471 %. Izvennivojsko križanje, projekt potrjen 6. 6. 2012, projekt za izvennivojsko križanje glavne in regionalne železniške proge z glavno cesto Šentjur - Mestinje v Grobelnem za dvakrat - 200 % - IP potrjen 24. 9. 2012. In novelacija za kolesarsko povezavo Rogaška Slatina - Podčetrtek - Bistrica ob Sotli šestkrat, za 637 %. Pa leta 2012 ni bilo, bom rekla, je bila kriza, ni bilo projektov na trgu ne vem koliko, ni bilo inflacije, kar vse boste v nadaljevanju slišali. Lahko to tudi v nadaljevanju seveda ponovim, če bo dvom.

Zdaj se bom pa dotaknila še zadnje vaše vlade, preden je gospod Golob prevzel vajeti v svoje roke, pa še tukaj naštela par stvari. Investicijski projekt za avtocesto, se pravi širitev, Koseze-Kozarje, 8. 12. 2021 se je vrednost povišala za dvakrat, 238 %. Rekonstrukcija železniške postaje Domžale za dvakrat, enako 238 %. Investicijski program za izgradnjo avtocestnega priključka Dragomer za trikrat, 329 % - potrjen 15. 4. 2022. Projekt za obvoznico Železniki za dvakrat, 221 %, potrjen 25. 11. 2020. In, bom rekla zdaj, zmagovalec vseh teh dvigov je projekt Bovec-Kobarid, to je cesta, ki se je, potrjen 11. 1. 2021, ki se je podražil od DIP do IP, verjeli ali ne, za dvajsetkrat - 2318 %. Vse to se je dogajalo v vaših vladah. Pa ne, sploh ne polemiziram z vami ali so razlogi za to ali niso razlogi za to, ampak vi pravite, da jih ni. Vi pravite, da razlogov za to, da se DIP do IP-jev spreminjajo, ni in da moramo ukrepati, da se stvari izboljšajo. Strinjam se in bomo stvari izboljšali, samo najprej je treba pomesti pred svojim pragom pa pošteno povedati, kaj in kako gre narobe. Ljudje, ki delajo te dokumente, vam bodo pa zdaj povedali, zakaj se stvari dogajajo in odvijajo tako kot se odvijajo očitno že več kot zadnjih 10, jaz sem šla 12 let, lahko bi pa še gledali, pa se na žalost zgodba verjetno ponavlja.

Najlepša hvala spoštovani predsednici. spoštovane poslanke, poslanci.

Na začetku bom rekla, da se zahvaljujem in zahvaljujemo za možnost, da bomo lahko pojasnili, kako se določeni infrastrukturni projekti načrtujejo od začetka do podpisa pogodbe za izvedbo in potem, potem seveda tudi naprej. Takoj naj jasno povem, da noben minister, ne jaz ne moj predhodnik ne tisti, ki bo prišel za mano, ne računamo vrednosti projektov, ne določamo cen, ampak imamo za to strokovnjake. Zato nas je danes tukaj v tej sobi nekoliko več, ker vam bodo tisti, ki so pripravljali osnovni dokument, če mu rečem DIP, ki je prvi korak, dokument identifikacije investicijskega projekta do investicijskega programa, ki je zadnji korak pred podpisom pogodbe, vam bodo in vam morajo znati razložiti praktično do zadnjega evra, kako in zakaj so se stvari spreminjale. Tako da, bom rekla, mogoče že naslov v sklicu ni najbolj korekten, ko govorite o podražitvah. Lahko se pogovarjamo o spremembi vrednosti projekta, podražitve pač nastanejo takrat, ko podpišemo pogodbo in se določene stvari z aneksi povišajo. En tak, bom rekla, tipičen projekt, na katerega nihče v Sloveniji ne sme biti ponosen, je TEŠ 6 - tam pa so bile podražitve - pa verjamem, da ga predlagatelji zelo dobro poznajo. Tam je bila pogodba podpisana za 600 milijonov evrov, projekt se je končal z milijardo 400, da ne govorim, koliko smo vračali, plačali in tako naprej. To je projekt, kjer se, kjer je tipično izpostavljeno, kako se stvari dražijo. Kot sem rekla, z nami so projektanti za te tri ključne velike železniške projekte in pomembne železniške projekte. Te osnovne dokumente, DIP-e, ki jih vi navajate kot izhodiščne vrednosti, v zadnjem času, v zadnjih letih za Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo pripravlja podjetje DRI, zato je z nami tudi gospod, ali pa še mogoče jih je več, ki bo jasno razložil, sem prepričana, sem prepričana, ker jaz sem spraševala enako kot sprašujete vi in vam bo razložil, kaj so tiste osnovne razlike. Tako da jaz se v posamezne projekte ne bom spuščala, nekaj osnovnih podatkov bom pa vseeno povedala. In še ena stvar, ki vam bo tudi potem prikazana: ni samo Slovenija tista, kjer se projekti na žalost dražijo železniški; je primer Nemčije, ne vem, če so uspeli najti še primer Avstrije. Nam je to všeč? Ne, ni nam všeč, ampak očitno ta investicijski bum, če mu lahko tako rečem, po celi Evropi v železniško infrastrukturo pač ima posledice tudi v višjih cenah. Ampak kot rečeno, vse bomo šli skozi.

Ustavila se bom pri postaji Jesenice, kjer bom par datumov nanizala. DIP, se pravi ta osnovni dokument, da v projekt gremo, dokument, kjer je bilo začrtano, kako na široko bomo to postajo obnavljali, je bil sprejet oktobra 2021. Oktober 2021. Tega ni naredila ta Vlada, ampak, spoštovani predlagatelji, vi ste projekt začrtali tako kot je začrtan. Pa se ne opredeljujem do tega ali je to prav ali je bil narobe začrtan, samo to vam povem. Vpis, to je naslednja faza v projektni dokumentaciji, je bil sprejet maja 2022 - še vedno vaša Vlada. A veste, za koliko se je vrednost v tem dokumentu za postajo Jesenice dvignila? Za 41 %! Za 41 %. In zdaj vi od mene, vi ste to potrjevali, od mene bi pa radi odgovore zakaj. Isti ljudje, ki sedijo tukaj, delajo zdaj, bom rekla, za nas, so takrat delali za vas in vam bodo razložili, kaj se je pod vašo vlado spremenilo, da se je projekt podražil. In prav je, da te stvari razložimo. Tako, da do zadnjega evra, da ne rečem centa, je za davkoplačevalski denar treba znati povedati, kam gre, za kaj gre in seveda mora biti porabljen upravičeno in gospodarno.

Zdaj pa, da ne bo dvoma, da se to dogaja samo v zadnjem, zadnjih letih, vam bom nanizala še nekaj projektov. Bom začela z Vlado 2012, ko je bil minister gospod Černač pa so se enormno spreminjale vrednosti - jaz ne govorim o podražitvah. Projekt, nakup in vgradnja opreme za Center za upravljanje in vodenje prometa DRSC v Dragomlju. Vrednost tega projekta od DIP do IP, če zdaj uporabljam okrajšave, se je povečala za štirikrat. Štirikrat, 381 % če sem bolj natančna. Glavna cesta G1-6 in regionalne ceste R2 na območju Ilirske Bistrice za dvakrat - 225 %. Prvi IP je bil potrjen 14. 2. 2013, ta zadnji 15. 2. 2013. Novelacija investicijskega programa za poglabljanje vplovnega kanala v Bazen 1 koprskega tovornega pristanišča in odlaganje izkopanega materiala se je vrednost povečala za petkrat - 471 %. Izvennivojsko križanje, projekt potrjen 6. 6. 2012, projekt za izvennivojsko križanje glavne in regionalne železniške proge z glavno cesto Šentjur - Mestinje v Grobelnem za dvakrat - 200 % - IP potrjen 24. 9. 2012. In novelacija za kolesarsko povezavo Rogaška Slatina - Podčetrtek - Bistrica ob Sotli šestkrat, za 637 %. Pa leta 2012 ni bilo, bom rekla, je bila kriza, ni bilo projektov na trgu ne vem koliko, ni bilo inflacije, kar vse boste v nadaljevanju slišali. Lahko to tudi v nadaljevanju seveda ponovim, če bo dvom.

Zdaj se bom pa dotaknila še zadnje vaše vlade, preden je gospod Golob prevzel vajeti v svoje roke, pa še tukaj naštela par stvari. Investicijski projekt za avtocesto, se pravi širitev, Koseze-Kozarje, 8. 12. 2021 se je vrednost povišala za dvakrat, 238 %. Rekonstrukcija železniške postaje Domžale za dvakrat, enako 238 %. Investicijski program za izgradnjo avtocestnega priključka Dragomer za trikrat, 329 % - potrjen 15. 4. 2022. Projekt za obvoznico Železniki za dvakrat, 221 %, potrjen 25. 11. 2020. In, bom rekla zdaj, zmagovalec vseh teh dvigov je projekt Bovec-Kobarid, to je cesta, ki se je, potrjen 11. 1. 2021, ki se je podražil od DIP do IP, verjeli ali ne, za dvajsetkrat - 2318 %. Vse to se je dogajalo v vaših vladah. Pa ne, sploh ne polemiziram z vami ali so razlogi za to ali niso razlogi za to, ampak vi pravite, da jih ni. Vi pravite, da razlogov za to, da se DIP do IP-jev spreminjajo, ni in da moramo ukrepati, da se stvari izboljšajo. Strinjam se in bomo stvari izboljšali, samo najprej je treba pomesti pred svojim pragom pa pošteno povedati, kaj in kako gre narobe. Ljudje, ki delajo te dokumente, vam bodo pa zdaj povedali, zakaj se stvari dogajajo in odvijajo tako kot se odvijajo očitno že več kot zadnjih 10, jaz sem šla 12 let, lahko bi pa še gledali, pa se na žalost zgodba verjetno ponavlja.

lepa, ministrica.

Besedo zdaj dajem predstavniku Ministrstva za finance, ministru Klemnu Boštjančiču. Izvolite besedo.

Hvala. Spoštovani predsedujoči, spoštovani poslanci, vsi ostali prisotni.

Ministrstvo za finance z veliko zaskrbljenostjo spremlja skokovito naraščanje stroškov predvsem na infrastrukturnih projektih, ker ima to seveda širok oziroma / nerazumljivo/ širši vpliv na javne finance. Kot vsi dobro veste, z letom 2024 veljajo nazaj fiskalna pravila in podražitve imajo neposreden vpliv na razpoložljivost proračunskih sredstev, ker zmanjšujejo zmožnosti države za financiranje drugih pomembnih nalog. Pravkar prihajam iz pogajanj s sindikati javnega sektorja, kjer sem imel malo podoben govor. Seveda vsaka skupina ali pa, tu ne gre za skupino, gleda nase in seveda sem omenil tudi investicije. Pač državna vreča je omejena; morda se tega vsaka skupina ali pa vsak zase tega nikoli ne želimo zavedati, ampak tako je. Najprej je potrebno dogovor, kaj bomo financirali, kaj so prioritete te države, ampak seveda tovrstno, to, kar se dogaja tudi na teh infrastrukturnih projektih, zmanjšuje prostor za financiranje drugih stvari ali pa dovolj veliko število infrastrukturnih projektov. Jaz v bistvu sem v resnici ful zadovoljen in navdušen nad tako sejo Vlade in na koncu ... Pardon, pardon, Državnega zbora oziroma dveh odborov. In pravzaprav sem vesel, da se tudi opozicija pa koalicija tukaj stepeta, kar upam, da bo od tega kakšen učinek na koncu. Namreč moje mnenje je, da ta problem infrastrukturnih projektov, državnih projektov gradbenih je projekt, ki ga ta država od ustanovitve ni nikoli rešila. Nikoli. Mi ves čas vpijemo, malo kakšne sestanke sklicujemo, se čudimo, vsi projekti rastejo. Mislim, zanima me ali obstaja kakšen projekt, ki se je znižal strošek v gradbeništvu. Beremo o tem, kako so se stroški, kako je ne vem, neka posebnost, neka posebna kamnina je v hribu, ki je ni bila predvidena za to, se je podražilo to za 10, 20, 50 %, nikoli pa se ne zgodi, da je tam v enem hribu neki bolj mehek material pa je bilo cenejše, to ne obstaja. Mislim, ne vem, samo povem. Malo sem se z gradbeništvom tudi v življenju srečal pa kakšno, kakšno stvar glede tega poznam. Skratka jaz mislim, da je to ogromen problem, tako, ki mu posvečamo precej premalo pozornosti kot država, in to absolutno presega katerokoli vlado. Zdaj Ministrstvo za finance absolutno priznava ali pa prepoznava pomen in potrebo po nadaljnjem razvoju države in razvoju infrastrukture, gre namreč za eno od tistih odhodkov, ki absolutno pozitivno vplivajo na gospodarski razvoj blaginjo naše države, večji BDP, ki je v resnici cilj vseh, ker seveda marsikakšen drug odhodek, nujno potreben ali pa obvezen seveda na drugi strani nima večjega vpliva na BDP. Ta ga ima. Iz sprejetih proračunov za zadnji dve leti izhaja, da je Vlada se zelo dobro zaveda vloge infrastrukturnih projektov, kar je samo v letu 2023, za ta namen smo porabili kar 2,2 milijardi evrov, kar je zgodovinsko rekordna vrednost. Seveda se zavedamo tudi vseh kompleksnosti izzivov povezanih z izvajanjem velikih infrastrukturnih projektov, od tistih, ki so vključeni v Načrt za okrevanje in odpornost, drugih, ki se financirajo iz drugih EU virov. Vsi, prav vsi pa so financirani ali so financirani s sredstvi državnega proračuna. Seveda, izvajajo se daljše časovno obdobje, srečujemo se s sprejemljivimi tržnimi pogoji, inflacijskimi pritiski, logističnimi ovirami, motnjami na dobavnih trgih, ampak glej ga zlomka, vedno vplivajo na podražitve, nikoli na kakšno pocenitev. Seveda kljub vsem tveganjem seveda ni nobene dileme, da mora resorno ministrstvo v svojem okviru upravljati s temi tveganji, kamor seveda sodijo tudi ali pa predvsem ta tveganja povezana s podražitvami. Manjkajoča sredstva je treba zagotoviti v okviru obstoječih proračunov, posledica seveda je počasnejše izvajanje projektov ali pa izvajanje manjšega števila projektov, kot je planirano ali pa načrtovano. Absolutno verjamemo, da prekoračitve vrednosti projektov zahtevajo ponoven izračun ekonomike posameznih projektov. Ministrstvo za finance je večkrat izpostavilo nujnost krepitve konkurenčnosti na trgu javnih naročil. Mi smo država, to je širše zdaj od infrastrukturnih projektov, kjer ima v EU največji delež javnih naročil, kjer se prijavi samo en naročnik - mislim, da je okrog 75 odstotkov, na 74 ali pa 76, ne govorim samo o infrastrukturnih projektov, mislim, ta številka je itak fascinantna. Da ne govorim o tremo potrebnosti spremembe Zakona o javnih naročilih, ki je velikokrat krinka za to, da se prijavi samo en naročnik. Ampak, to ni današnja tema, to je tudi za kdaj drugič pa upam, da jo bomo tudi odprli na večih nivojih. Skratka, eden ključnih problemov, za katerega verjamem je izjemno majhno število ponudnikov, ki seveda vodi do višjih cen. Nujno je, da resorji pripravijo projekte na način, ki bo spodbudil tudi tuje ponudnike k vstopu na naš trg. Na projektih Divača, Koper in Karavanški predor se je izkazalo, da so veliki projekti lahko zanimivi tudi za tuje ponudnike. Skratka, verjamemo da je eden od večjih težav sam sistem, ki je, tako kot sem rekel, ki absolutno presega eno vlado, ampak ta sistem javnih naročil, na katerega se na koncu javi eden ali dva, pa se vedno tudi sprašuješ, če ni on drug samo, zato da je malo dajanja vtisa konkurenčnosti.

Tako da še enkrat, da zaključim. Kot minister za finance sem res, res zadovoljen, da je ta tema kljub temu kar je, ne vem, velikokrat imam občutek, da je predvsem za nas najbolj boleča.