Dober dan in lepo pozdravljeni. Pričenjam 11. redno sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Lepo najprej pozdravljam članice in člane te komisije, tudi nadomestne člane, ki so danes z nami, seveda pa še posebej toplo pozdravljam vabljene na današnjo sejo. Nekateri upam, da se nam bodo v nadaljevanju še pridružili.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti oziroma na seji kot nadomestni člani komisije s pooblastili sodelujejo: namesto gospe Alenke Helbl je z nami gospa Anja Bah Žibert, namesto gospoda Mihe Lamuta gospod Tomaž Lah in namesto Aleksandra Prosena Kralja gospod Darko Krajnc. Vse lepo pozdravljam na seji komisije.

Prehajamo torej na določitev dnevnega reda seje.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red, in sicer prva in edina točka dnevnega reda - stanje na področju energetske revščine in vse težji položaj energetsko revnih gospodinjstev v Republiki Sloveniji. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo torej na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA.

Kot že rečeno, bomo spregovorili o zelo pomembni temi, torej o tako imenovani energetski revščini, kakšno je stanje pri nas, kajti vemo, da je vse težji položaj energetsko revnih gospodinjstev v Republiki Sloveniji.

Na sejo sem vabila: Vlado Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za solidarno prihodnost, Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, Rdeči križ Slovenije, slovensko Karitas, Inštitut Jožef Štefan, Center za energetsko učinkovitost, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljudsko iniciativo Velenje ter Agencijo za energijo. Od vabljenih so se opravičili Ministrstvo za finance, ampak tokrat na sedanji seji so pa vsaj povedali, da bo stališče podalo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v imenu tudi Ministrstva za finance. Upam, da boste lahko tudi v nadaljevanju odgovorili na nekatera vprašanja, ki so vezana tudi na finančne zadeve, kajti veste, da večina stvari je vezanih na finance, tako da bo zagotovo kakšno vprašanje tudi za vas se izpostavilo tekom razprave. Opravičilo se je tudi Ministrstvo za naravne vire in prostor.

S sklicem seje ste prejeli naslednje gradivo, in sicer: gradivo z dne 4. marec 2024, potem dve gradivi Ljudske iniciative Velenje z dne 5. marec 2024 oziroma gradivo in pa zahtevo, potem pa ste danes še prejeli predlog ljudske iniciative v predal UDIS. Pričenjam s ... Predlog sklepov z dne 19. marec, se opravičujem, pa ste tudi danes prejeli na klop; imamo dva sklepa, o katerih bom več povedala v nadaljevanju.

Pričenjam torej z obravnavo te točke dnevnega reda in najprej naj samo na kratko opozorim, zakaj sem se odločila, da skličem današnjo sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, potem bom pa seveda dala, tako kot je po Poslovniku, najprej besedo vabljenim. Prosila bi vas, da svoje razprave omejite na do 5 minut. Potem pa bom seveda odprla razpravo poslank in poslancev. V kolikor se bo pač pokazalo, da mora kdo še dodatno kaj pojasniti, lahko dam vabljenim besedo čisto na koncu za dodatno pojasnilo zelo na kratko.

Torej jaz sem se odločila, da, oziroma jaz že pač vrsto let kot poslanka tudi sicer spremljam, kaj se dogaja na področju tako imenovane energetske revščine. Vemo, da je to pojem, ki pred leti ni bil tako zelo v tem prostoru zaobjet, danes pa se že bistveno več o tem govori. Zdaj številke ljudi, ki živijo pod pragom revščine se večajo, veliko je še vedno brezposelnih; več o tem zagotovo bo lahko pojasnil tudi predstavnik Karitasa, ker vem, da se tudi na terenu soočajo z izjemno zahtevnimi zgodbami posameznikov, tako kot se tudi mi na komisiji soočamo z njimi, torej s hudimi socialnimi stiskami. Medtem pa se seveda mnoge družine soočajo tudi s tako imenovano energetsko revščino zlasti po tem, ko so cene energentov zrasle, bomo rekli, ali pa dobesedno poletele v nebo. Še posebej v zadnjih dveh letih smo priča velikim podražitvam energentov. Rast cen energije torej prehiteva rast dohodkov. Vedno več je, kot rečeno, energetsko revnih gospodinjstev, energetska revščina prizadene prav gospodinjstva z najnižjimi ali pa z zelo nizkimi dohodki, ta pa se že tudi sicer soočajo s torej težjim finančnim položajem, z materialnimi stiskami, zaradi tega potem posledično tudi še s socialno izključenostjo. Zdaj, kolikšno je število energetsko revnih gospodinjstev v Republiki Sloveniji? Te podatke vsako leto izračuna Statistični urad Republike Slovenije, in sicer na podlagi določitve praga tveganja revščine. Izračun naredijo vsako leto do 28. februarja za preteklo leto in prav zaradi tega sem se tudi odločila, da to sejo skličemo v mesecu marcu; zaradi tega, ker lahko imamo najbolj, najbolj zadnje podatke, najnovejše podatke v zvezi s tem in za katere želim, da jih tukaj tudi predstavijo pristojni na ministrstvih tako, da imamo lahko celovito sliko energetsko revnih gospodinjstev. Obenem pa želim, da se danes tudi pove strategija za reševanje energetske revščine za prihodnja leta. Jaz si zelo želim, da na današnji seji slišimo cilje za zmanjšanje energetske revščine, da predstavnik ministrstva to pove. Vem, da obstajajo že različne strategije na tem področju, tako da mislim, da to ne bi smela biti nikakršna težava. Zanima me tudi, kakšen je finančni obseg za izvedbo teh ukrepov za zmanjšanje energetske revščine. Želim tudi, da se navede kratkoročne in dolgoročne rešitve v zvezi s tem. Zdaj tukaj moram povedati, da do 15. Marca vsako leto morajo pristojni poslati podatke in informacijo o izvajanju teh ukrepov. Tudi zaradi tega je današnja seja po tem roku, zato da lahko še bolj efektivno pogledamo na te številke. Torej želim, da tudi pristojni v tem delu predstavite te ukrepe, ki ste jih posredovali do 15. marca pristojnim. Zdaj, zanima me tudi to, kakšne so načrtovane na področju socialne, stanovanjske in pokojninske politike rešitve za dolgoročno zajezitev energetske revščine, torej tudi zadnji podatki glede energetske revščine, ki so nazadnje bili preverjeni v februarju - do 28. februarja ste morali dobiti te podatke. In seveda jaz osebno, ko gledam na te stvari, vidim, da je treba na tem področju med seboj povezati več sektorjev, in sicer energetski, socialni, okoljski in zdravstveni sektor. Energetski predvsem zaradi tega, ker je seveda potrebno odgovoriti na vprašanje, kako bomo prišli na nek način do nižjih cen energentov, kje so torej rešitve glede socialnega - pa mi je žal, da tukaj ni Ministrstva za solidarno prihodnost, ki bi danes moralo to povedati, pa se niso niti opravičili; to se mi zdi res nesprejemljivo, nesprejemljivo ravnanje. Torej kako v tem trenutku pomagati na nek način najranljivejšim in socialno izključenim v tem delu, ko govorimo o energetski revščini. Okoljski, vemo, kako doseči izboljšanje na področju energetsko varčnejših hiš, zato smo danes tudi vabili Eko sklad. Veste, da je Eko sklad tisti, ki je 1. decembra 2023 objavil nov javni poziv za energetsko prenovo stanovanjskih stavb tudi za najbolj ranljive, ranljiva gospodinjstva, da si za izvedbo ukrepov, ki izboljšujejo energetsko učinkovitost njihovih stavb, zmanjšajo stroške za energente in izboljšajo bivanjske pogoje. Zdaj, kolikor je meni znano, lahko na podlagi tega javnega poziva za energetsko revna gospodinjstva je možno pridobiti spodbudo v višini do 18 tisoč evrov oziroma do 12 tisoč evrov za toplotno izolacijo streh, fasad, vgradnjo energetsko učinkovitih oken, za menjavo starih kurilnih naprav z novimi na lesno biomaso ter za druge energetsko varčne rešitve. Zdaj, rok za to je bil 5. januar 2024. Zdaj, če je kdo z nami iz Eko sklada, bo lahko tudi pojasnil, koliko ljudi se je prijavilo na ta javni poziv in kaj s tem v zvezi opažajo.

Torej naj samo še to rečem. Na pojav energetske revščine najbolj vplivajo torej dohodki gospodinjstva, cene energentov, ki so seveda odvisne od tega, kaj se dogaja tudi navzven, ne samo navznoter v državi, kakšna je poraba energije. In pa odvisno je od energetske učinkovitosti stanovanj, torej tukaj govorimo o tem, kar sem že prej omenjala in kar je predstavljal Eko sklad. Seveda pa na to vpliva tudi finančna situacija v državi in moramo se tudi zavedati, da visoka podražitev cen energentov zlasti po izbruhu vojne v Ukrajini in pa tudi še drugi vedno bolj nizki dohodki ljudi. Zdaj na to komisijo smo povabili tudi Ljudsko iniciativo Velenje, ki se bori za znižanje cen. Gre za zahtevo za znižanje cen toplotne energije, ki so jo omenjeni predstavniki naslovili na Državni zbor, na Vlado in pa na Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, in obenem ste izrazili tudi pričakovanje, da se nekako te zahteve v skladu z našimi pristojnostmi nekako obravnavajo. Mislim, da sem jaz prva v tem Državnem zboru, ki smo vas nekako uvrstili na točko dnevnega reda. Ko smo pripravljali to sejo je ravno prišlo vaš, vaš, vaš poziv, ki je bil naslovljen kot rečeno tudi že na Vlado in pa na pristojno ministrstvo, in potem sem se odločila, da to speljemo v tem sklopu, tako da boste lahko podali svoja stališča tudi v nadaljevanju. Toliko za uvod.

Sedaj pa dajem besedo najprej Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, z nami je magister Hinko Šolinc. Izvolite. Pa bi tudi prosila, če lahko odgovorite na nekatera ta vprašanja, ki sem jih sedaj izpostavila, lepo prosim. Hvala.

Ja, hvala lepa, gospa predsedujoča, za besedo. Lep pozdrav v mojem imenu in tudi v imenu ministrstva.

Zdaj, kar se tiče energetske revščine, s tem se že dlje časa ukvarjamo, naše ministrstvo oziroma Direktorat za energijo je načeloma pristojen za ukrepe učinkovite rabe energije v stavbah, tudi za tisto, kar se subvencije dodeljujejo preko Eko sklada in se že dlje časa s tem ukvarjamo bolj ali manj intenzivno. Zdaj prva stvar, ki se je zgodila je bila že pred mnogimi leti, ko smo na primer v razpis za energetsko sanacijo večstanovanjskih stavb vključili določbe, da so gospodinjstva, ki prejemajo denarno socialno pomoč, ki ni enkratna denarna socialna pomoč, upravičena do 100 % subvencije pri sanaciji, v bloku pač, vendar morajo pa predložiti to, in teh je, to se več kot deset let izvaja, žal pa je na leto teh, ki predložijo ta dokazila nekaj deset, samo kljub temu, da domnevamo, da jih je bistveno več, iz takih in drugačnih razlogov se za to ne odločajo. To je tudi en poleg tega, da je energetska revščina pač en, eden od izrazov splošne revščine je, ena večjih težav je ta, da ne obstajajo nobene podatkovne baze, država, nobeno ministrstvo ne energetsko, ne operater, distribucijski operater električnega omrežja, ne ministrstvo za delo, kakorkoli se že imenuje, nima baze o razpoložljivih dohodkih na družinskega člana. Obstajajo neki, tudi če se spomnite v preteklih letih in v covidu in v energetski krizi, so bili raznorazni tako imenovani energetski dodatki in tam je bilo pač določeno, gospodinjstva so bila določena na nek način, da se je dalo to iz obstoječih podatkovnih baz dobiti. Relativno lahko je določiti upokojence, ker tam so ti pokojninski razredi, se ve, podatek je državen, ampak že podatka o tem ali dva upokojenca živita skupaj ali upokojenec z nižjim dohodkovnim razredom oziroma pokojninski živi v istem gospodinjstvu kot še drugi družinski člani, ki imajo plačo, ali pa je celo nimajo, teh podatkov pa ni. Tako da, upokojence se da nekako identificirati z malo, z malo, z malo odstopanja, če pač dva živita skupaj, nič hudega, da se določiti. Drugih se pa ne da določiti, razen seveda tistih, ki so dali vloge na centre za socialno delo za posamezne oblike socialnih pomoči, za varstvene dodatke, za otroške dodatke, za karkoli. Tam je sistem zdaj dobro vzpostavljen, ampak, kdor ni dal vloge, je ni dal in o tistem država podatka pač nima in tudi ukrepov se ne da drugače narediti kot tako, da se v posameznih razpisih za subvencije določi ali prejemnike socialne pomoči ali pa prejemnike varstvenega dodatka za upokojence ali pa upokojence na razred, na pokojninski razred natančno.

Zdaj, Vlada je sprejela oktobra 2022 tudi strategijo Vlade za zmanjševanje energetske revščine. Cilj zdaj, meni je zelo, podatek za 2023, po statističnih podatkih od SURS, Statističnega urada je bilo leta 2023 7,2 % gospodinjstev, kar znese približno 62 tisoč gospodinjstev energetsko revnih. To je zelo velika številka. Cilj do leta 2030 pa je, mislim, meni je grozno prebrati, ker cilj ni nič, ampak realno cilj ne more biti nič, tako da cilj je, da se to zmanjša nekje, nekje na vrednost med 3,8 do 6,6 %. Podcilj je, da se najmanj 8 tisoč energetsko revnih gospodinjstev za sanacijo, celovito sanacijo stavbe omogoči, da se bo iz tega izvlekli. In pa tudi tretji cilj, ker nenazadnje se to kljub vsemu nanaša na prihranke energije, vsaj kar se našega ministrstva tiče, pa je, da do 2030 dosežemo 573 gigavatnih ur prihrankov iz teh izvedenih ukrepov. Kaj je še tukaj za povedati? Denarja v letih 2024 do 2026 je zagotovljeno delno iz podnebnega sklada, delno pa iz evropskih virov 33,8 milijonov, 27 za investicijske ukrepe učinkovite rabe obnovljivih virov, 5 milijonov bo za energetske skupnosti, energetske skupnosti državljanov, kjer se bodo pač lahko vključili. Prednost energetske skupnosti je, da se noter lahko vključijo tudi tisti državljani, ki so najemniki stanovanj in prejemajo račun za električno energijo; ni treba, da je ukrep izveden v stavbi, kjer živijo, elektrarna je lahko nekje drugje, na gasilskem domu, pa kljub vsemu se zaradi te energetske skupnosti račun za elektriko zmanjša. 1,8 milijona je pa za delovanje projektne pisarne in pa pilotnih dveh pisarn v dveh regijah s svetovalnimi točkami, da bi se pač temu približali.

Dejstvo je, da se, kot sem že prej rekel pri onih v večstanovanjskih stavbah, da se ta velik del te skupine državljanov, ki so energetsko revnih, iz takih ali drugačnih razlogov ne odločajo, da bi se prijavljali na razpise. Zato je kljub temu, da je zdaj na razpis na Eko skladu prišlo 700 vlog ... / oglašanje iz dvorane/ 700, ja, kar je več kot je bilo prej v treh letih skupaj v treh različnih razpisih, kjer je bilo 574 ukrepov izvedenih oziroma v 574 gospodinjstvih, jih je zdaj od 1. 12. do konca februarja prišlo 700 vlog. Obdelava je pa počasna, ker te vloge je treba pač specifično pristopiti. To niso take vloge, ki so navadne vloge na Eko skladu, ki so sončna elektrarna, vzamejo, pogledajo, pa še tisto nekaj časa traja, pogledajo, odločijo, tukaj je treba iti stavbo pogledati, določiti, kakšni ukrepi so smiselni, energetski svetovalec mora iti stavbo pogledati in je pač ta vloga, se relativno počasi obdeluje. Denarja načeloma ne bo zmanjkalo; zagotovili smo na ministrstvu, da se bo ta razpis podaljšal. In ko bo denar iz drugega vira, iz, namen je, da se evropska sredstva, ki so temu namenjena, porabijo, da ne bi slučajno ostala, ko bo denar zamenjal vir, bo pač razpis istočasno v Uradnem listu, ta razpis ustavljen in nov objavljen bolj ali manj pod enakimi pogoji - ključno je, da se, da ni še teh nihanj. Denarja je načeloma dovolj, večji problem je s kadri, s kadri na terenu, tudi s sodelovanjem centrov za socialno delo. Centri za socialno delo so zelo, zelo različni med sabo. Vemo, da so tam v službi uradniki, ki imajo svojega dela čez glavo in potem jim še to zraven pride. Tega se popolnoma zavedajo, kljub temu, zavedamo, kljub temu pa je razlika med centri velika. - nekje so centri izjemno kooperativni, pripravljeni sodelovati in res pomagajo, nekje pa pač malo manj aktivno, bom uporabil izraz, da ne bi narobe zvenelo.

Jaz sem, ne vem, poskušal približno nekaj na to odgovoriti, kar ste povedala prej. Imamo, aja, nekaj časa nazaj se je tudi pojavlja definicija. Definicija, tudi definicijo imamo v uredbi. Definicija je, ob tem da pa definiciji sta pa dve popolnoma različni, eno je statistična definicija, po kateri Statistični urad določa število teh gospodinjstev, drugo je pa definicija, na podlagi katerega lahko za namen razpisa pridemo do konkretnih oseb oziroma do konkretnih gospodinjstev. In ni povezave med tema dvema definicijama, pač, eno je statistična definicija, ki omogoča primerjavo Slovenije z Bolgarijo ali pa Dansko, drugo je pa pač, kako priti do teh državljanov. Tako da ti državljani se potem na koncu vedno pridejo na neke obstoječe statuse, ki jih že imajo.

Najlepša hvala.

Sedaj pa dajem besedo, bi morala dati besedo predstavniku Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, z nami bi morala biti gospa Barbara Goričan, to smo tudi dobili namreč z ministrstva potrdilo, da pride, ampak zaenkrat je ne vidim.

Sedaj pa dajem besedo Agenciji za energijo, gospe Duški Godina. Izvolite, beseda je vaša.

Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo in lep pozdrav vsem prisotnim.

Agencija za energijo je regulator energetskega trga in opravlja naloge reguliranja predvsem podjetij, ki se ukvarjajo z distribucijo ali prenosom električne energije, zemeljskega in zemeljskega plina ter opravlja določene regulatorne naloge tudi na področju oskrbe s toploto. Glede na to, da je danes tema naslavljanja energetske revščine v povezavi tudi z že prej omenjenim pismom ljudske iniciative v Velenju sem pripravila nekaj gradiva iz pristojnosti Agencije za energijo, in sicer na temo prenove obračuna omrežnine, kot tudi nekaj podatkov v zvezi z oskrbo s toploto.

Pa naj najprej nekaj besed namenim področju prenove obračuna omrežnine za uporabo elektroenergetskih omrežij, za katero verjamem, da ste že veliko slišali, še posebej pa verjamem, da ste slišali veliko zavajajočih informacij. Zato mi dovolite, da vam malo bolj podrobno predstavim učinke, ki jih s prenovo obračuna zasledujemo, saj so pomembni tudi za naslavljanje energetske revščine.

Preučili smo namreč tudi vse učinke prenove obračuna, ki so usmerjeni v čim bolj učinkovito rabo omrežij in s tem možnost zniževanja današnjih stroškov, kakor tudi bodočih stroškov, ki so povezani z zelenim prehodom in potrebnimi naložbami v elektroenergetsko omrežje. Pri spremljanju učinkov ugotavljamo, da prenova obračuna kot prvi učinek, zelo pomembno naslavlja gospodinjstva, še posebej tudi energetsko revna gospodinjstva, saj se za od 860 tisoč gospodinjskih odjemalcev za večino teh letni strošek iz naslova omrežnine zniža. Še posebej se zniža za tiste, ki zaradi svojega stanja verjetno uporabljajo energijo in omrežje še toliko manj. Zato je toliko bolj pomembno, da dejansko se prenova obračuna s 1. julijem 2024 tudi uveljavi.

Nekaj poudarkov zakaj. V preteklosti gospodinjski odjemalci niso imeli zagotovljenih podrobnih podatkov o svoji porabi, sedaj te podatke imamo. Imamo naložbe, torej izvedena je obsežna naložba v napredne merilne sisteme in več kot 90 % vseh odjemalcev ima sedaj podrobne podatke o rabi omrežij. Naša dolžnost tako regulatorja kot tudi države oziroma politike pa je, da zagotovimo, da odjemalci plačujejo toliko stroškov omrežja, kot jih z izrabo elektroenergetskega omrežja povzročajo. To je še toliko bolj pomembno v luči energetske politike, ki jo je država že sprejela z NEPN-om in ki nam jo še kot dodatno nalaga Evropska komisija z dokumenti, ki naslavljajo podnebno nevtralno družbo in izstop od fosilnih energentov in neodvisnosti od ruskih fosilnih energentov. Navedeno pomeni, da bodo stroški energetskih omrežij naraščali, saj se bo z opuščanjem fosilnih energentov za ogrevanje povečala raba električne energije iz obnovljivih virov za ogrevanje. Zato je prav, da naslovimo pravično porazdelitev bremen med odjemalce že danes, saj so gospodinjski odjemalci sedaj plačevali preveč, industrijski odjemalci, predvsem energetsko intenzivna industrija, pa premalo. Zakaj? Kot sem že navedla, zato, ker do sedaj nismo imeli podrobnih merilnih podatkov. Sedaj jih imamo in naša dolžnost je, da prenovo obračuna tudi uvedemo. Če k temu dodamo še potrebne dodatne stroške za razvoj omrežij povezane z večjo elektrifikacijo, bo nepravična porazdelitev bremen, ki jo imamo sedaj že sedaj rezultirala v samo še večjih stroških za gospodinjske odjemalce in male poslovne odjemalce, obrtnike, kmete in druge manjše odjemalce, za katere je prenova obračuna omrežnine prav tako ugodna.

Za današnjo razpravo sem pripravila tudi nekaj slik in gradiv, ki podkrepijo navedeno, kar sem povedala in vam z veseljem vsem poslancem zadevo tudi razdelim. Verjamem pa, da bo to tema, o kateri bomo še razpravljali.

Sicer pa, kar se tiče cen toplote, to je bilo v zadnjem obdobju pogosto tudi izpostavljeno v javnosti, zelo vidno je bilo razburjenje tudi na področju Šaleške doline, zato nekaj podatkov iz področja reguliranja agencije pri oskrbi s toploto. V Sloveniji je 109 distribucijskih sistemov toplote, ki opravljajo dejavnost kot gospodarsko javno službo ali kot tržno distribucijo. In med distribucijski sistemi toplote so velike razlike zaradi uporabe energentov in tehnologije za proizvodnjo toplote, obratovalnih pogojev, izkoriščenosti sistemov in gostote odjema. Vse to se seveda odrazi v neenakih cenah toplote, na katere posredno vplivajo tudi različne izgube na sistemih. Pa nekaj podatkov prav o izgubah na distribucijskih sistemih. Te so odvisne od letnega temperaturnega primanjkljaja, dolžine distribucijskega sistema, gostote odjema, temperaturnega režima delovanja in sezonske ali celoletne oskrbe s toploto. Na sistemih, ki poleg ogrevanja v času ogrevalne sezone zagotavljajo tudi sanitarno toplo vodo skozi celo leto, so izgube še toliko višje. Če primerjamo podatke o izgubah na 41 distribucijskih sistemih, ki so v letu 2022 dejavnost opravljale kot gospodarske javne službe in so imele regulirano ceno toplote s strani agencije. Opazimo, da so povprečne distribucijske izgube navedenih sistemov znašale 18,48 %. Največje izgube so v distribucijskih sistemih Šentilj, Vransko, Gornji Grad, Velenje in Kidričevo.

Ker je razprava na temo tudi ogrevanje v Šaleški dolini, nekaj podatkov v zvezi s tem. Distribucijski sistem Šaleške doline, ki s toploto oskrbuje odjemalce na območju Velenja in Šoštanja, spada med večje sisteme toplote, katerih omrežje je zelo razvejano, odjem toplote je lahko precej oddaljen od vira, zato prihaja do večjih izgub in poleg tega sistem zagotavlja tudi sanitarno toplo vodo skozi celo leto, kar dodatno pripomore k večjemu odstotku izgub. Potem je nekaj besed treba nameniti tudi povprečni porabi toplote, ki je tudi seveda tista, ki vpliva na končni znesek oskrbe s toploto. Ta je odvisna od več parametrov, med katere spadajo predvsem izoliranost objekta, višina temperature v ogrevanih prostorih, pogostost zračenja prostorov, hidravlična uravnoteženost ogrevalnega sistema, dolžina ogrevalne sezone. Pomembni so torej tudi ukrepi energetske učinkovitosti stavb, kar se odrazi v povprečni rabi primerljivega gospodinjskega odjemalca. Tudi tu smo primerjali povprečno letno porabo in obračunsko moč na 41 distribucijskih sistemih, ki so imeli v letu 2022 regulirano ceno toplote s strani agencije. Vidimo, da je povprečna letna poraba toplote tovrstnega odjemalca na omenjenih sistemih znašala 3,47 megavatnih ur, obračunska moč pa 5,57 kilovatov. Agencija za energijo je v dosedanjih analizah cen toplote od leta 2016 uporabljala značilnega gospodinjskega odjemalca v večstanovanjski stavbi z obračunsko močjo sedem kilovatov letno porabo 6,21 megavatnih ur, ki je bil določen na podlagi takrat znanih podatkov povprečna obračunska moč in povprečna letna poraba gospodinjskega odjemalca se zaradi ukrepov energetske sanacije stavb znižuje, zato bo agencija za analizo cen toplote oblikovala novega značilnega gospodinjskega odjemalca. Kako lahko znižamo stroške ogrevanja? Stroške ogrevanja je seveda mogoče učinkovito znižati tudi z energetsko prenovo objekta s spremembo temperature v ogrevanih prostorih za stopinjo znižana temperatura zraka v prostoru, kot vemo, pomeni okoli 7 odstotkov manjšo porabo energije. Največ priložnosti za znižanje stroškov ogrevanja je v lokalnih skupnostih, kjer objekti še niso energetsko sanirani. Tudi tu smo primerjali, tudi primerjali smo posledično tudi maloprodajne cene toplote, iz katerih je razvidno, da se del cene, ki je odvisen od fiksnih stroškov večinoma ne spreminja, spreminja se pa v zadnjem obdobju. Predvsem variabilni del cene, ki je odvisen od cen vhodnih energentov, ki se spreminjajo glede na tržne razmere in stroške emisijskih kuponov. Kljub višjim cenam toplote v nekaterih lokalnih skupnostih, ki se odrazijo v višjem znesku na mesečnih računih, pa je seveda treba za pravilno razumevanje zneska upoštevati tudi načine plačila, pogostost odčitavanja porabljene energije in poračunov ter vmesnih akontacij. Za plačila. Zato za zaključek na tem področju enostavne primerjave med sistemi, ki bi pojasnila, kateri sistem je najdražji oziroma najcenejši ni mogoče podati. Če tukaj naslovim področje Velenja, ki je sem razumela danes tudi zaradi naslovljenega pisma. Osrednja tema je ogrevanje iz distribucijskega sistema v Velenju po podatkih in Šoštanju po podatkih agencije za energijo še vedno najugodnejše. Agencija regulira cene toplote 41 distribucijskim sistemom in preverja ali so cene toplote oblikovane skladne z metodologijo agencije in v primeru ugotovljenih neustreznosti tudi ukrepa.

Toliko zaenkrat z moje strani. Če bo potrebno še karkoli... Hvala.

Najlepša hvala tudi vam. Vsekakor, kot sem že prej omenila, če se bo v razpravi še odprlo kakšno vprašanje, vam bom dala na koncu besedo, pa boste lahko pojasnili.

Sedaj pa dajem besedo predstavnikom Ljudske civilne iniciative Velenje. Z nami sta gospa Sara Bajec in gospod Asmir Bečarević, in če se ne motim, bo najprej povedala stališče gospa Sara Bajec. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa. Spoštovana gospa predsedujoča, najlepša hvala za sklic te seje in pa za povabilo.

Pozdravljeni vsi prisotni, ki ste se odzvali na pobudo Ljudske iniciative Velenje, da bi skupaj omilili energetsko revščino, v kateri se je znašlo prebivalstvo Slovenije. Namenoma sem uporabila besedo prisotni, saj vas pozivam, da se v to debato vključimo zavestno, v polni človečnosti, s srcem in dušo, ter da resnično začutimo stisko ljudi, v kateri so se premnogi znašli. Vse preveč je politika odtujena od ljudi, pa vendar na nas je oziroma predvsem na vas je, da vrnemo njeno prvotno bistvo, torej, bistvo politike je urejanje družbenih razmer na način, ki je v dobrobit ljudem in ne kapitalu. Vsi se lahko strinjamo, da so trenutno razmere katastrofalne in da drvimo le še globlje v vsesplošno revščino. Zato je zdaj skrajni čas, da nekaj skupaj postorimo, gospa Irgl. Vi ste dobro povzeli zastrašujočo situacijo, v kateri smo se znašli. In naj povem, da ste ravno, vas opomnim, da ste ravno vi tisti, ki krojite usodo vseh nas. In v tej temi gre dejansko za vprašanje življenja in smrti, to ni floskula in to ni karikatura. Naj omenim, da je to gola resničnost, kajti nedavno nazaj se je v medijih pojavil članek o gospe, ki bi to zimo najbrž v svojem stanovanju, v lastnem stanovanju, v svoji hiši, zmrznila in umrla. Zakaj? Ker so ji decembra tik pred prazniki odklopili še elektriko in se je morala gospa greti v svojem lastnem domu s tem, da je segrevala vodo v velikih loncih. Hvala bogu jo je rešilo neko humanitarno društvo in ji ponudilo vsaj začasno prebivališče, kjer je prebrodila najbolj mrzle dni. Torej, sprašujem nas, vse nas na tej točki, ali smo v letu 2024 res na tej točki, da bomo dopustili take vrste, bom rekla, kar ogabnih situacij, ki so nedopustne situacije.

Torej, ker nam časa rahlo primanjkuje, bi jaz zdaj na hitro samo orisala zgodbo Ljudske iniciative Velenje za vse tiste, ki nas spremljajo od doma. Ljudska iniciativa Velenje je oblika lokalne samouprave in deluje popolnoma prostovoljno in neodvisno. Najbolj enostavno povedano je, da smo se ljudje zbrali, da bi nekaj spremenili. Ogromno smo že dosegli v primeru Zdravstvenega doma Velenje, kjer smo med drugim sedaj uspeli dokazati tudi velike nepravilnosti v poslovanju prejšnjega vodstva zdravstvenega doma, ampak danes smo tukaj zaradi komunale in pa zaradi vsesplošne slovenske pravice do uveljavljanja osnovne pravice do osebnega dostojanstva in varnosti, kar je predvsem do toplotnega ogrevanja. Zdaj smo na točki, ko se moramo pogovarjati. Popolnoma absurdno in nedopustno. Ali naj nam bo mrzlo ali pa bomo na ta račun stradali oziroma bomo lačni. Ogrevanje res ni luksuz in to nam mora biti vsem jasno kot beli dan. V Ljudski iniciativi Velenje smo se, da bi preprečili ekonomski in moralni zlom ljudi zaradi energetske revščine, zadeve lotili na več nivojih, torej na lokalnem, občinskem nivoju, torej to pomeni povezava komunale in Mestne občine Velenje, potem na regionalnem nivoju povezave komunale s Termoelektrarno Šoštanj in pa seveda tukaj zdaj na državnem nivoju. Zadeva je res izjemno kompleksna in se je ne da rešiti enoplastno, predvsem pa imamo dovolj podajanje žogice sem ter tja od enega akterja do drugega, medtem ko ljudje dobesedno zaviti v deke doma gledajo v prazen hladilnik. To se mora absolutno končati in je še enkrat nedopustno. Na hitro bom seznanila z razmerami doma, torej v Velenju, kjer predvsem opozarjamo na zelo sporno najemnino med Komunalnim podjetjem Velenje in pa občino, ki je v višini 6 milijonov evrov ter je neizsledljiva ter na ogromno razliko v ceni, ki jo komunala odkupuje od Termoelektrarne Šoštanj, tej ceni komunala namreč doda še 42 % in jo potem šele potem proda končnim uporabnikom. V skopih pojasnilih se komunala sklicuje, da je za ta poskok v ceni najbolj kriv sam sistem, ki naj bi bil tako dotrajan, kot ste povedali, da prihaja do največjih izgub v Sloveniji, do kar 30 %. Kar je sicer možno, vsekakor pa ni prav, kajti leta in leta smo prebivalci Šaleške doline vlagali milijone na letni bazi v sanacijo tega sistema in obnovitvene posege pa se to očitno nikjer ne pozna, saj so izgube pravzaprav vsako leto večje in se zato upravičeno sprašujemo kam je komunala vlagala toliko denarja in kje se je le-ta izgubil. Ko ste prej omenili, naš sistem je sicer zelo razvejan, ni pa tako dolg, kakor je, na primer, ljubljanski, velenjski oziroma šaleški sistem je dolg 200 kilometrov, medtem ko Ljubljana ima 600 kilometrov tega sistema. Ampak so v Ljubljani izgube 14 procentov, v Velenju pa 30. Še enkrat, ogromno denarja smo zmetali tako rekoč v neke sanacije. Ki pa jih občani oziroma prebivalci Šaleške doline ne občutimo. Potem pa še nadalje, na relaciji TEŠ si želimo predvsem sestanka z vodilnimi do katerega pa nikakor ne uspemo priti. Zanima nas namreč, na kakšen način se pridobiva ta toplotna voda oziroma voda za ogrevanje. Vsaj po naših izračunih, ki smo jih delali skupaj s strokovnjaki za energetiko, nikakor ne pridemo do tako visoke cene za megavatno uro, kot nam jo zaračunava Teš.

Zdaj na tej točki bi vas radi pozvali, da nam vi pomagate v zgornjih dilemah in po svoji moči oziroma pristojnostih urgirate bodisi s kakšno protikorupcijsko komisijo, inšpekcijami in tako dalje. Zdaj pa bi predala besedo samo še... Hvala.

Najlepša hvala tudi vam.

Sedaj bom dala besedo gospodu Asmirju Bečareviću, izvolite, Ljudska iniciativa Velenje. Pa bi vas prosila, da ste tako kot kolegica, da upoštevamo čas. Izvolite.

Najprej hvala za sklic seje, povabilo in lep pozdrav tako od mene kot verjetno večine prebivalcev Mestne občine Velenje, občine Šoštanj in Topolšica. Jaz bom poskušal res zadevo skrajšati in se osredotočiti predvsem dejansko na ta državni nivo, kjer pričakujemo, da boste poslanke in poslanci na temo energetske revščine storili končno nekaj za končnega odjemalca oziroma uporabnika.

Namreč, vsi ugotavljamo, da so položnice za električno energijo in ogrevanje prostorov iz meseca v mesec vedno višje in višje, medtem ko se plače ne dvigujejo in ne sledijo tem podražitvam. Vojna v Ukrajini nikakor ne more biti razlog za podražitev električne energije in toplotne energije predvsem v Republiki Sloveniji, saj je Slovenija energetsko neodvisna in samozadostna in ne moremo se izgovarjati na vojno v Ukrajini. Predvsem, če proizvajamo tretjino električne energije v termoelektrarni Šoštanj, ostalo tretjino električne energije proizvajamo v nuklearki Krško in še ostalo tretjino s hidroelektrarnami. Cene so izjemno nizke, in tukaj se sprašujemo, kdo služi. In pridemo na koncu do določenih podatkov, da od tega imajo korist izključno posamezniki, ki nekako iz leta v leto bogatijo in na lestvici najbogatejših Slovencev napredujejo vsako leto vedno višje in višje. Medtem ko pa prebivalci Slovenije iz leta iz leta v leto plačujejo dražje položnice. Torej, nedopustno je, da so cene električne energije tako visoke, predvsem zato, ker smo prebivalke in prebivalci preko davkov in raznih subvencij zgradili vse te elektrarne. Zgradili smo vso to omrežje in še enkrat potem moramo te zadeve plačevati.

Osredotočil bi se, preden grem na nekatere rešitve, tudi nato, da je nekako znižanje stroškov ogrevanja možno rešiti z energetskimi sanacijami stavb. Da, drži, ampak to ni rešitev. Moramo vedeti, dejansko, to je neko dodatno zakreditiranje prebivalcev, prebivalstva. Fasade niso majhen strošek, so izjemno visok strošek in na eni strani dejansko potem dodatno zakreditiramo prebivalke in prebivalce, da bi znižali neko ceno toplotne energije oziroma porabo. Razumeli bi, da bi s samo porabo potem dobili vsaj nekako približno visoke položnice, ampak mi kljub nižji porabi in kljub vlaganju v fasade dobimo iz meseca v mesec in iz leta v leto višje položnice. Zato je naš predlog, da v Državnem zboru dobro in tehtno razmislite, da ceno toplotne energije znižamo na tak način, torej ceno toplotne energije in električne energije za gospodinjstva, na način, da znižamo davek z 22 % na 9,5 %. To je zdaj z naše strani pobuda. Jaz upam, da boste te naše pobude in predloge prenesli dejansko vsem ostalim komisijam in svojim kolegom v Državnem zboru, da v letošnjem letu resno začnete razpravo na to temo. Namreč, samo na tak način bomo prišli do končnega rezultata in znižanja cen toplotne energije.

Druga zadeva, pa še bolj zaskrbljujoča, je, da se je nekdo nekoč odločil in uvedel emisijske kupone, CO2 kupone, ki so drastično dvignili tako ceno električne energije kot toplotne energije. In če kdo ima profit od tega, so to izključno posamezniki. Nenazadnje je ta oseba, ki trguje s CO2 kuponi, tudi postala četrti najbogatejši Slovenec v Republiki Sloveniji. To kaže dejansko, da je ta trg popolnoma nekako neresen oziroma je zgolj in izključno usmerjen, da posamezniki ustvarjajo dobičke s CO2 kuponi torej, če lahko plastično povem. In kakor si vsi razlagamo, je uvedba nekega novega davka, fleksibilnega davka, ki je pa žal tudi za gospodinjstva predmet tržnih špekulacij in borze. Zato je potrebno nujno odpreti razpravo v Državnem zboru, ali da se dejansko za gospodinjski odjem izvzamejo stroški CO2 oziroma emisijskih kuponov iz cene električne energije in toplotne energije in ne bremenijo gospodinjskih odjemalcev. Hkrati pa naj potem industrija z njimi prosto trguje dejansko na trgu, in s tem nimamo nobenih težav. Nikakor pa ne more neka nujna življenjska dobrina, se pravi, elektrika in ogrevanje, postati predmet tržne špekulacije borze in cene dvigovati v nebo.

Zato še enkrat z naše strani vljudna prošnja, da prenesete te naše pobude in zahteve ostalim kolegom v Državnem zboru, da se začne resna razprava o znižanju cen, o znižanju DDV in izključitvi CO2 kuponov iz električne in toplotne energije.

Hvala.

Najlepša hvala tudi vam.

Sedaj pa dajem besedo še predstavniku Slovenskega Karitasa, gospodu Petru Tomažiču, in se tudi zahvaljujem, da ste danes prišli na sejo komisije. Vi lahko zagotovo poveste, ko se srečujete z ljudmi na terenu, kako vidite in kako ljudje občutijo to energetsko revščino in koliko ljudi srečujete, ki imajo te težave. Izvolite.

Hvala za besedo in seveda pozdrav vsem poslancem, predsedujoči in vsem gostom.

Jaz bom seveda to sliko predstavil predvsem z našega vidika. Mi pomagamo 40 tisoč gospodinjstvom s hrano, od tega približno četrtino tudi pri plačilu raznih položnic, to se pravi, od elektrike, stanarine, vode in vsega, kar pač rabijo za bivanje. V tej naši mreži sodeluje 450 župnijskih in šest škofijskih Karitas in s to mrežo nekako pokrivamo to pomoč. Seveda smo pa pri finančni pomoči izjemno omejeni, ker gre v glavnem za sredstva dobrodelnih akcij in v enem delu tudi za sredstva fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij. Polovica vse finančne pomoči, ki jo lahko dodelimo gospodinjstvom, je namenjene ravno kurjavi in pomoči pri plačilu položnic za elektriko. Tako smo v mreži Karitas v zadnjih dveh letih od vojne v Ukrajini dalje pri plačilu elektrike in plačilu kurjave pomagali več kot 3 tisoč 100 gospodinjstvom v vrednosti 1,2 milijona evrov. Dobra polovica pomoči in gospodinjstev je prejelo pomoč neposredno v nakupu drv, nafte in pa tudi plačilu tople vode, ostala polovica pa pri plačilu elektrike. Moramo vedeti, da najrevnejši imajo tudi najslabše naprave, ki so energetsko neučinkovite, in seveda tudi velik del kurjave je še vedno v obliki drv, dejansko, kar seveda ne bi bil problem, če bi bile tudi peči učinkovite. Elektrika je pa naš stalni spremljevalec že leta, ne samo zdaj, seveda, posebej pa še zdaj v zadnjih dveh letih.

Kdo k nam prihaja po pomoč? Predvsem gospodinjstva z nizkimi, sicer stalnimi, ampak nizkimi dohodki. Tukaj so zagotovo na prvem mestu starejši upokojenci z nizkimi pokojninami, ki jih seveda bremeni zdaj tudi povečanje cen hrane in vsega ostalega, česar ne morejo nikjer kompenzirati. To je seveda resnica, druge skupine lahko to nekje kompenzirajo, oni je pa pač ne morejo. Potem sledijo posamezniki, ki živijo v starejših individualnih hišah in običajno niti niso prejemniki denarne socialne pomoči, prejemajo minimalno plačo ali so invalidi in živijo izven mest. Nemalokrat lastništvo hiš ni urejeno oziroma so le delni lastniki teh stavb. Med takimi so tudi posamezniki, ki živijo v delavskih naseljih, ki so nastali pred 1980 ali pa pred 100 leti, in to je predvsem posledica bila migracij delavcev ob tovarnah ali pa rudnikih, recimo Hrastnik, Trbovlje in podobno. To so cela naselja, ki se soočajo tudi s to energetsko revščino. Seveda v manjšem delu so tudi brezposelni, prejemniki DSP, ki pa živijo v podnajemniških stanovanjih. To je seveda dejstvo, da večina in v vse večjih delih živi v podnajemniških stanovanjih, lastniki pa niso uredili ta podnajemniška stanovanja, da bi bila stvar energetsko učinkovita.

Potem imamo tudi primere stanovalcev, ki živijo v bivalnih enotah občin za socialno ogrožene, ki so zelo stare. So sicer v lasti občin, vendar tudi tukaj ni urejeno in nemalokrat ti ljudje ogrevajo stanovanje z električnimi radiatorji, kar je tudi zelo drago, in ob nepazljivosti padejo v hudo stisko.

Zdaj, v teh letih, ne samo v teh dveh letih, ampak mislim, da je zdaj že skoraj deset let, smo sodelovali tudi z Eko skladom, predvsem da smo Eko skladu pomagali priti do teh družin oziroma do gospodinjstev, ki so socialno ogrožena in seveda imajo težave tudi z energijo. In pozdravljamo ta prizadevanja in angažiranost, kjer smo tudi po svojih močeh poskušali pomagati. Njihovi ukrepi se postopno prilagajajo dejanskim razmeram na terenu. Seveda pa je pri pridobivanju subvencij še vedno veliko težav. Kot smo že prej rekli, revni živijo tudi v podnajemniških stanovanjih s slabimi pogoji. V solastništvu, kjer solastnik blokira ali pa ne živi v stavbi. Tudi tukaj je mogoče za razmisliti, kako to reševati. Mnogi pa seveda nimajo gradbenih dovoljenj, tudi po enostavnem postopku in jih tudi ne morejo plačati. Če nekdo ima staro stavbo, mogoče nameni tisoč evrov in ta problem reši, jih revni niti ne znajo, niti ne morejo rešiti. Tako, da te ukrepe je, po našem mnenju, zagotovo treba kombinirati tudi s celovito rešitvijo, pač, ja, in kar je že možno, verjetno v teh novih ukrepih bo več tega, v starih je pa bil to velik problem. Pa seveda funkcionalna nepismenost, mnogi se v tej stvari ne znajdejo več. Potrebno je kar nekaj papirologije, svetovalci pomagajo, seveda tudi, zdaj so tudi novi ukrepi, ampak pač tukaj ostajamo pri tem problemu funkcionalne nepismenosti tudi pri drugih stvareh. Srečali smo jo pri poplavah, srečali smo jo marsikje. Skratka, ljudje preprosto ne znajo tega rešiti in izpolniti. Tudi posledice poplav so žal še vedno tukaj, sicer ne tako vidne. Vsi naši sušilci, 400 jih imamo, so še vedno v obtoku in prehajajo vedno znova in znova drugim gospodinjstvom, tako da vsaj 10 % tistih, ki so bili prizadeti, še vedno suši svoja stanovanja oziroma suši saniran del stanovanj, če so bila porušena, poškodovana in tako naprej. In za njih je poraba elektrike še vedno zelo velika.

Na Slovenski Karitas smo mnenja, da je energija osnovna življenjska potrebščina, tako kot hrana in tako kot vse ostale osnovne potrebščine in z njo moramo tudi tako ravnati in mora biti dostopna po razumnih cenah oziroma subvencionirana do te mere, da jo lahko vsi državljani v naši državi imajo in jo lahko tudi dobijo. Tako da, in tudi vsi ukrepi, ki so mogoče kratkotrajni nekako se nam zdi, da potem izzvenijo v naslednjih mesecih, kjer pa dobavitelji s cenami nekako vse nazaj dobijo. Mogoče sem zdaj tako rekel malo pavšalno in nimamo za to dokazov, ampak tako ljudje to občutijo. In se mi zdi, da tudi vsi ti ukrepi morajo biti dolgoročni in morajo stati da bi pač tem ljudem kaj pomagali. Na Karitas seveda se bomo še naprej trudili lajšati stiske, vendar menimo, da so nujno potrebne tudi sistemske izboljšave, da bo to ogrevanje in prehod v učinkovitejše oblike in pa v ekološko bolj sprejemljive oblike ogrevanja še bolj dostopen tudi najrevnejšim. Mislimo pa, da tudi tukaj ne bo šlo brez resnega sodelovanja in vključevanja lokalnih skupnosti, bi rekel, da na daljavo ne gre. In mi imamo tudi izkušnjo, da pri pomoči, pri pomoči revnim gospodinjstvom, pač nujno je potrebno vključiti sistemsko tudi lokalne skupnosti in pa priti do te ljudi tam, kjer so, v njihovih stavbah, v njihovem življenju. Hvala.