Spoštovane članice, spoštovani gostje!

Jaz bi lepo prosila, če lahko se umirimo počasi, da lahko začnemo z našo sejo. Tako predlagam, da začnemo.

Spoštovane članice, spoštovani člani komisije, spoštovana državna sekretarka, vsi vabljeni na današnjo sejo, prav lepo pozdravljeni!

Pričenjam 8. sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti: gospod Predrag Baković, do 14.30 ure in pa gospod Felice Žiža. Nadomestnih članic ali članov komisije zaenkrat s pooblastili nimamo.

Imamo obširen seznam vabljenih, ki ste ga že, ki je razviden iz samega sklica, tako da ga tukaj na tem mestu ne bi posebej prebirala. Svojo udeležbo na današnji seji je opravičil predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, gospod Manuel Jug. Današnje seje pa se preko video povezave udeležujejo tudi nekateri člani Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu, in sicer gospa Marijana Poznič iz Argentine, gospod Boris Krajnc Alves iz Brazilije, gospod Zoran Jovičić iz Srbije, gospod Marko Selan iz Argentine in pa gospod Marjan Kolarič iz Kanade.

Prav lepo pozdravljeni tudi v naše daljne konce!

S sklicem seje prehajamo na določitev dnevnega reda, ki ste ga prejeli s sklicem seje. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VKLJUČENOST VSEBIN O SLOVENCIH ZUNAJ MEJA REPUBLIKE SLOVENIJE V PROGRAME VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA.

Aha, pravkar sem obveščena, da se nam je na daljavo pridružila tudi gospa Darja Vardjan Brate iz Nemčije. Tudi njo lepo pozdravljamo!

S sklicem seje ste 4. 3. prejeli tudi gradivo informacijo Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.

Za uvodno predstavitev obravnavane gradiva tako dajem najprej besedo predstavniku Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, - kje ga imamo? - Evo, gospod, lepo prosim, da se za magnetogram uvodoma predstavite.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa.

Dober dan vsem skupaj!

(Vinko Logaj, direktor Zavoda za šolstvo Republike Slovenije.)

Torej v gradivu, ki smo ga posredovali, smo prikazali analizo obstoječih učnih načrtov, zlasti v osnovnošolskem delu in pa vključenost vsebin zunaj meja Republike Slovenije v programe gimnazijskega, srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja. Morda bi ob tem kazalo poudariti, da je to tisti formalni del, ki je zapisan v samih kurikularnih dokumentih, da pa osnovne šole izvajajo tako obvezni kot razširjeni program. Razširjeni program ni opredeljen z učnimi načrti, znotraj obveznega programa so pa predvidene, so pa predvideni tudi dnevi dejavnosti, ki jih šole lahko izkoristijo tudi za organizacijo ekskurzij in drugih vsebin na področje, torej v zamejstvo in poznamo kar nekaj dobrih praks, ko šole v posameznih razredih te aktivnosti izvajajo neposredno v okolju. Ravno tako velja za srednješolski del. Torej, v gimnazijskem programu imamo sklop obveznih izbirnih vsebin, kjer šole prav tako organizirajo določene dejavnosti, ki so lahko vezane na področje zamejstva, ob tem, da to ni formalno opredeljeno v kurikularnih dokumentih. V tem trenutku torej, pa poteka na Zavodu za šolstvo pod vodstvom Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, torej nacionalnega organa kurikularnega sveta, ki ga vodi državna sekretarka, celovita prenova učnih načrtov od prvega razreda osnovne šole do devetega razreda, prenova kurikuluma za vrtce in pa prenova katalogov znanj v nižjem poklicnem, srednjem poklicnem, srednjem strokovnem izobraževanju in pa v gimnazijskem izobraževanju, torej prenavlja se približno 216 učnih načrtov, v sam kurikularni del pa je vpetih približno 600 strokovnjakov iz akademskih vrst, učiteljev iz šol in pa svetovalcev iz Zavoda za šolstvo.

Morda toliko za uvod. Če bo potrebno, se pa še kasneje oglasim.

Hvala lepa.

Najlepša hvala za to uvodno obrazložitev.

Prej sem pozabila omeniti, da je med nami tudi eden od predstavnikov Sveta Vlade, in sicer gospod Borut Meršak, ki pa pokriva Slovaško, tako da tudi njemu lepo lep pozdrav, čeprav je danes v živo tukaj z nami, kot seveda tudi vsem ostalim, no, ampak posebej smo pač predstavnike Sveta Vlade tokrat pozdravili.

Sedaj bi dala besedo državni sekretarki na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, gospe Humar.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa.

Prisrčen pozdrav vsem!

Hvala za izbiro zelo pomembne teme za današnje zasedanje komisije. Na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu se zavedamo vedno bolj, kako pomembna tematika je poznavanje Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu v matični domovini in tudi mi v vsakdanji komunikaciji in pogovorih zaznavamo, da se poznavanje te tematike niža. zelo dobro sodelujemo z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje in z Zavodom za šolstvo in mislim, da je dobro, da se to sodelovanje še poglobi in nadgradi. Se zahvaljujem tudi za uvodno predstavitev in tako, En tak prvi odziv je, da mogoče tisto, kar najbolj manjka v kurikulumih, je v bistvu zavedanje in vedenje ne samo o zgodovinskih razlogih za izseljevanje Slovencev, - je nekaj narobe s tem mikrofonom ali…? Tako, čudno odmeva - ne samo vedenje o zgodovinskih razlogih za nastanek slovenskih skupnosti zunaj meja Republike Slovenije, ampak mogoče tudi neko zavedanje o sedanji živi aktualni dejavnosti Slovenk in Slovencev, ki živijo zunaj meja. Seveda je to poznavanje in spoznavanje samo deloma tudi za mlade, za učence in dijake odvisno od kurikuluma, veliko pa tudi od zunaj kurikularnih dejavnosti in od dejavnosti civilno družbenih organizacij.

Na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu že tretje leto zapored na svojem rednem letnem razpisu dajemo prednost dejavnostim in projektom, ki vključujejo mlade, torej učence, dijake in študente in smo tudi veseli, da je na to temo kar nekaj prijav ne samo organizacij, ki delujejo zunaj naših meja, ampak tudi civilno družbenih organizacij. Ki delujejo v Sloveniji in se posvečajo pretežno Slovencem v zamejstvu in po svetu in, ki so danes tudi z nami v dvorani, tako, da pričakujem, da bodo tudi oni imeli kaj za povedati na to temo. Kot vam je verjetno znano, smo na uradu oziroma so naši predhodniki na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu v letu 2019 predlagali in potem sofinancirali dva tako imenovana ciljna raziskovalna projekta, ki sta precej temeljito analizirala poznavanje tematike tako Slovencev v zamejstvu kot Slovencev po svetu in tudi ponudila nekaj predlogov za vključitev teh vsebin v učne načrte. Mislim, da je to gradivo teh dveh ciljnih raziskovalnih programov še vedno aktualno in dobro in da se splača mogoče ponovno pregledati in nadaljevati ta dialog. Zavedamo se sicer, da vprašanje niti slučajno ni črno belo in smo prepričani, da ne glede na vsebine učnega načrta oziroma poleg vsebin učnega načrta so številni učiteljice in učitelji, predvsem v obmejnih območjih Republike Slovenije, ki tej tematiki posvečajo zelo zelo veliko pozornosti. Je pa dejansko pomembno, da naši učenci in dijaki razumejo, da so Slovenci, ki živijo zunaj meja, ne samo zaradi teh skupnosti, ampak tudi zaradi tega, kako globoko in večplastno potem dojemamo tista temeljna vprašanja naroda, jezika, kulture, identitete. Torej, na uradu menimo, da je tema manjšin in izseljenskih skupnosti zelo primerna tudi za to, da se skoznjo obravnavajo aktualne teme, ki se tičejo živega vsakdana mladih ljudi danes v Evropi in v svetu. Tako, da si bomo še naprej prizadevali za to, da v dialogu in sodelovanju s pristojnimi inštitucijami kolikor je le mogoče to temo v našem izobraževalnem sistemu okrepimo. Hvala lepa.

Najlepša hvala državni sekretarki. Sedaj dajem pa besedo še ostalim predstavnikom Vlade. Želi še kdo besedo? Izvolite, pa prosim, da se predstavite.

Hvala lepa. Jasna Rojc, državna sekretarka Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Torej, jaz bi podala predvsem nekaj pojasnil na te pobude, v bistvu glede vključitve vsebin v učne načrte in kataloge znanja. Torej, to je pravo ime za dokumente, ki predstavljajo usmeritev učiteljem pri delu. To so seveda del kurikularnih dokumentov, seveda pa ne edini.

Torej, jaz moram reči, da današnji sodobni učni načrti govorijo o ciljih, ciljih vzgoje in izobraževanja, ki niso nujno vsebinski, ampak tudi procesni, torej tudi cilji, ki v bistvu gojijo nek razmislek, kritično mišljenje in tudi s tem razvijajo nek odnos do vsebin. Torej, premalo je govoriti izključno o vsebinah, ker samo vsebine vodijo do poznavanja podatkovnega znanja, ki ni vedno najbolj ustrezno.

Druga zadeva, kot sem rekla, učni načrt oziroma katalog znanja je usmerjevalni dokument, ki pušča učitelju zelo veliko avtonomije. Učitelji so strokovnjaki in zato glede na situacijo, v kateri delujejo, ki je lahko odvisna od prostora, v katerem delujejo, od skupine učencev oziroma dijakov, njihovega predznanja, ustrezno prilagaja seveda tudi doseganje ciljev učnega načrta. In predpisovanje, strogo predpisovanje običajno učiteljem jemlje avtonomijo. Tako, da tukaj moramo biti pazljivi, predvsem glede na to, da učitelji, pa tudi sicer javnost opozarja, da so naši učni načrti prepolni, preobremenjeni. In moram reči, da tudi zdaj, namreč sama vodim kurikularni svet in s tem kurikularno prenovo, dobivamo takih pobud, ki so vsaka posebej seveda popolnoma ustrezne in tudi strokovno utemeljene zelo veliko. In seveda upoštevati vse oziroma popolnoma do potankosti upoštevati vse želje, bom kar rekla, ne samo pač strokovno utemeljene pobude, je včasih zelo težko. Seveda, torej hočem povedati, da je pri vsem tem potrebna prava mera in razumevanje, da čisto vsega ne moremo predpisati, ne glede na dobre namene.

Druga zadeva, kot je že doktor Logaj povedal, poleg predpisanih vsebin oziroma ciljev pouka imamo v šolah še druge vsebine, ne nujno v okviru klasičnih šolskih predmetov. Omenjene so bile različne ekskurzije, ki se običajno izvajajo ali kot interesne dejavnosti oziroma na gimnazijah obvezne izbirne vsebine. In opozoriti moram, da je bil pred dvema letoma uveden tudi poseben vsebinski sklop vse srednje šole, to je aktivno državljanstvo, ki posebno pozornost posveča tudi družbenim vprašanjem in se ukvarja tudi z vprašanjem manjšin in pa v bistvu izseljencev, s tem, da prepušča veliko avtonomije učiteljev, na kakšen način in v katerih primerih pušča veliko avtonomije učiteljev, na kakšen način in v katerih primerih bo dijake usposobil oziroma jih seznanil s to problematiko.

Tukaj bi poudarila tudi, da učni načrti in katalogi znanj niso nekaj, kar se lahko zapove. Namreč, gre za strogo strokovni dokument, ki ga pripravljajo tudi strokovne skupine oziroma tako imenovane predmetne kurikularne komisije s tripartitno sestavo. Noter so pač strokovnjaki, ki prihajajo iz akademskega sveta, potem imamo tukaj učitelje praktike in običajno tudi svetovalce Zavoda za šolstvo, če gre tukaj za splošno izobraževalne predmete, ki je predvsem tisti, ki usmerja in administrativno podpira delo. Te komisije so popolnoma avtonomne, še enkrat poudarjam, zato je težko pričakovati ali pa še težje zahtevati, da neka komisija a priori vključuje neke vsebine oziroma cilje v kurikularni dokument. Zato tukaj absolutno podpiramo pobudo, da skupine tej tematiki namenijo več pozornosti, da se seznanijo z dokumenti in seveda, moramo pa razumeti, da se lahko ti cilji samo strokovno premišljeno vpletejo v učne načrte oziroma kataloge znanj tam, kjer je to smiselno. Na splošno o vseh predmetih in vseh predmetnih področjih pa verjetno tukaj ni racionalno razmišljati. Toliko za enkrat. Hvala lepa.

Najlepša hvala državni sekretarki.

Sedaj pa dajem besedo vsem ostalim vabljenim. S tem vas seveda tudi obveščam, da lahko svoja mnenja in stališča podate le v tej uvodni fazi, ker potem nadaljnja razprava bo namenjena zgolj članicam in članom komisije. Člane Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu, ki na seji sodelujete preko video povezave, pa prosim, da se k besedi javite preko kanala za sporočila.

Kdo želi prvi besedo? Izvolite. Lepo prosim, da se predstavite za magnetogram.

Marko Oraže, Narodni svet koroških Slovencev. Spoštovana gospa predsednica, gospa državna sekretarka! Hvala za posredovane podlage in smo kar pozitivno presenečeni v kolikšnih segmentih je dejansko tudi zamejstvo zajamčeno v učnih načrtih in programih.

V oči pa padeta, bi rekel, dve stvari. Eno je to, da pač le pogosto se piše le o tem, da v zamejstvo ni eksplicitno navedeno, ampak da se lahko upošteva pod tem ali onim, pod drugo temo torej ni konkretno navedeno, in sploh, da se o trenutnem aktualnem položaju in splošnem položaju zamejcev in Slovencev v izseljeništvu govori samo enkrat v petem letniku osnovne šole, potem tega ni več.

Drugo, kar pa je tudi malo čudno, da tako rekoč Slovenci obstajamo samo v 19. in 20. stoletju, glede na to, da je pred 610 leti bilo zadnje ustoličevanje knezov v slovenskem jeziku, je to obdobje zelo, zelo omejeno, kar bi vsekakor podprl. So pa tudi omenjeni dnevi dejavnosti. Tudi mi to zelo pozitivno sprejemamo in vidimo, da je pač le soočenje z zamejstvom na licu mesta zelo pozitivno in da so tudi reakcije dijak in dijakov, ko pridejo k nam na obisk zelo dobre in jih tudi zelo radi sprejmemo. Hvala lepa.

Najlepša hvala. Naslednji ima besedo gospod Sadovnik, izvolite.

Dober dan, spoštovana gospa predsednica, spoštovani državni sekretarki, spoštovani vsi navzoči! Jaz bi to podprl, kar je kolega Oraže že povedal in bi ne ponavljal na splošno.

Bi pa že rad dodal, da imamo jasne izsledke iz študije UGM, to je raziskovalni institut o slovenščini na obmejnem prostoru. In bi še enkrat rad tukaj poudaril, da je seveda negativna posledica tega raziskovanja bila, da smo bili pač priča, da tako rekoč število slovensko govorečih po naših vaseh pada. Se pravi, pogovorni jezik po družinah, po vaseh zmanjkuje, ga bo vedno manj. To število pa po drugi strani, to je bil pozitiven vidik, izravnajo državljane Republike Slovenije, ki se naselijo na območju dvojezičnega ozemlja avstrijske Koroške, kar je bil zelo pozitiven pojav. In jaz mislim, da je vprašanje učnega načrta posredovanja vedenja o koroških Slovencih izrednega pomena, ker kot župan vedno doživljam in pri nas se je kar nekaj družin iz Slovenije naselilo, da seveda državljani nimajo, niti ne bi rekel. Bi rekel povprečnega pojma, da živimo tam Koroški Slovenci. In to včasih že moti in se sprašujem, kako je to možno. To ja niso starostniki 60, 70, ampak to so mlade družine, ki prihajajo v Avstrijo in tega zavedanja enostavno nimajo. In če moram potem kot župan nekajkrat pač poudariti, da sem slovensko govoreči župan in da z menoj lahko slovensko govorijo, jih zelo težko prepričam, da potem dejansko prestopijo spet v materin jezik. In jaz mislim, da to ta premier nakazuje, da je izrednega pomena, da to, kar se dela da se to nadaljuje, krepi in to, kar je kolega Oraže povedal, seveda, tudi to vedenje o trenutni situaciji je zelo pomembno. Tudi vedenje o možnosti izobraževanja, dvojezičnega izobraževanja na obmejnem območju in v Avstriji in tudi izven avtohtonega območja. To kar seveda ta študija tudi pove, da imamo ogromno, ogromno Slovencev in predvsem mlade, ki pač odhajajo, vaši prihajajo, naši mladi odhajajo na Dunaj, v Gradec in se trenutno močno zavzemamo in smo ravno imeli pred kratkim dialoški forum, ko je prvič avstrijski minister za izobraževanje se izpostavil sploh tej tematiki s predstavniki narodne skupnosti in z deželnim glavarjem. In smo ga nagovorili, da je za obstoj slovenskega jezika, in jaz mislim, to je naš skupni interes, za obstoj slovenskega interesa je izrednega pomena in zato se moramo vsi zavzemati od učnega načrta pa tudi do ustanavljanja šol v Avstriji, izrednega pomena šolanje otrok in spremljanje otrok od 1. leta naprej v slovenskem jeziku. Če te ponudbe ne bomo imeli, ker imamo pač izpad ene generacije v 70. letih, ko so bili hudi pritiski na slovensko manjšino in se je večina tako rekoč odločila, da je nemško govoreča. Če ne bomo na izobraževalnem, šolskem nivoju omogočili učenje slovenskega jezika, potem je vso naše delo zaman. Zato bi tukaj, ker imam predstavnike ministrstva, ki se res močno zavzemajo za ohranitev, za povezovanje, res apeliral, da se vsi trudimo tudi za to, ne samo za učne načrte v Sloveniji, ampak za to, da bo omogočeno šolanje tudi ne na avtohtonem območju, ampak predvsem na Dunaju, kjer je minister zdaj tudi izrazil, da je pripravljen za pogovore, kar se tiče izpostavljanja takšne možnosti na Dunaju in tudi v Gradcu.

Drugo, kar bi zelo rad omenil, pa je, in to je tudi, bi rekel, primer, ki ga sam doživljam, jaz sem zelo hvaležen za program, da lahko osnovne šole, to so prvi štirje razredi, ki jih obiskujejo naši prijavljeni otroci in kjer večina še nima znanja ne v Sloveniji, ne v slovenskem jeziku in se ga šele tam pridobijo, da nam omogoča ministrstvo in urad dejansko te jezikovne dneve v Piranu in v Sloveniji. To je treba nadgraditi. Mi smo ena izmed redkih šol v Globasnici, sicer se baje zdaj to na štiri dni tudi zožilo, ki to koristi. In jaz vam povem, če se starši potem vrnejo po teh štirih dnevih, v našo občino imajo drug pogled na slovenski svet, na slovenščino in na vrednoto se naučiti tega jezika. To je potem več kot pa samo jezik manjšine, ampak spoznavajo, da je to enakopravni jezik Evropske unije in da je Slovenija država, ki je naša sosednja, ki ni neka revna, ampak zelo samozavestna v prihodnost usmerjena država, vsaj to tako vsi upamo. Zato bi priporočal, da se v programe glede programov ne govori samo o učnih načrtih, ampak tudi o možnostih, bi rekel, izgradnje izmenjave na ravni osnovnih šol. In, če zdaj še nekaj zraven dodam, na ravni otroških vrtcev. Važna bi bila tudi izmenjava pedagoginj, ampak tam pa lahko iz izkušenj povem, pedagoginje imajo že toliko dela z otroci, bodisi v vrtcih ali v šolah, da enostavno ne zmorejo več, da bi še ob tem potem koristili takšne programe. Tukaj je treba tako rekoč to vgraditi tudi v učne načrte, da je potem to del tudi delovanja učiteljev pri nas, in učiteljic, pri vas, kot tudi pri nas. To bi vam zelo rad položil na srce, ker z jezikom smo in tega se pa danes res zavedam, če ne bomo omogočili izobraževanje na visokem nivoju od pa do potem nas čez 40 let ne bo več.