Dobro jutro!

Začenjam 77. sejo kolegija in vas vse lepo pozdravljam in vas obveščam, da ste bili včeraj z dopisom obveščeni o širitvi dnevnega reda seje z novo točko in sicer Predlog za obravnavo predloga zakona po nujnem postopku in vam je bilo posredovano gradivo k 1. točki dnevnega reda.

In zdaj prehajamo na A.1. TOČKO DNEVNEGA REDA. Aha, ja še, se opravičujem. Povedati moram še, da vodjo Poslanske skupine Janeza Ciglerja Kralja nadomešča poslanec magister Janez Žakelj in pa vodjo Poslanske skupine SD Janija Prednika nadomešča poslanec Damijan Zrim.

Zdaj gremo pa na PREDLOG ZA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA PO NUJNEM POSTOPKU.

Gradivo ste prejeli in prehajamo na obravnavo predloga, da se po nujnem postopku obravnava Predlog zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi in dajem besedo generalni sekretarki Vlade, Barbari Kolenko Helbl.

Izvolite.

Hvala.

Predlagatelj predlaga, da Državni zbor obravnava predlog zakona po nujnem postopku zaradi preprečitve težko popravljivih posledic za delovanje države. Vlada v bistvu predlaga, da se tudi na zakonski ravni določi tisti minimalni obseg zdravstvenih storitev oziroma delovni proces, s katerim se zagotovi zdravstveno varstvo za prebivalce oziroma tiste, ki so do njega upravičeni. In gre za tehtanje pravice do stavke na eni strani in pa sorazmerno z ostalimi pravicami seveda ki jih je potrebno zagotavljati.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi kdo besedo? (Ne.) Nihče, torej ne bo razprave in na glasovanje dajem sklep: "Predlog zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi se obravnava po nujnem postopku."

Glasujemo. Za so glasovale Poslanske skupine Levica, Svoboda in SD in poslanec narodne skupnosti, proti v Poslanski skupini SDS in Nova Slovenija.

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

In s tem zaključujem to točko.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - DOLOČITEV ČASA OBRAVNAVE TOČK DNEVNEGA REDA 18. SEJE DRŽAVNEGA ZBORA, KI SE BO ZAČELA V PONEDELJEK 25. MARCA.

Gradivo ste prejeli včeraj. Obveščam vas, da bo vložen predlog za širitev dnevnega reda 18. seje Državnega zbora, z obravnavo predloga zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi, glede katerega je Kolegij prav v prejšnji točki sprejel odločitev, da se obravnava po nujnem postopku. Če bo predlog za širitev sprejet, bo matično delovno telo, to je Odbor za zdravstvo, omenjeni predlog zakona obravnaval predvidoma v petek 29. marca dopoldne, na seji zbora pa bo na vrsti v torek 2. aprila. Odpiram razpravo, če kdo želi? (Ne.) Torej prehajamo na glasovanje.

Na glasovanje dajem sklep: "Sprejme se čas za obravnavo posameznih točk dnevnega reda 18. seje zbora, ki se bo začela v ponedeljek, 25. marca 2024 skupaj z dogovorjenimi oziroma sprejetimi spremembami."

Glasujemo. Za so glasovale Poslanske skupine Levica, Svoboda SD in poslanec narodne skupnosti, proti nihče. Ugotavljam, da je sklep sprejet.

In s tem zaključujem to točko.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA OBRAVNAVO PREDLOGOV ZAKONOV PO SKRAJŠANEM POSTOPKU.

Predlog ste prejeli s sklicem seje Kolegija in razpravljali in odločali bomo o štirih predlogih za obravnavo predloga zakona po skrajšanem postopku. Najprej o tem, da se po skrajšanem postopku obravnava Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o mladinskih svetih. Gospod Damijan Zrim bo predstavil predlog zakona v imenu predlagatelja predloga zakona.

Izvolite.

Hvala na besedi.

V bistvu zakon je pripravil Klub mladih poslancev, gre za manjše spremembe, dva člena, da tam kjer organizacij ni, da se lahko čezmejno povezujejo, to v bistvu gremo na predlog Mladinskega sveta Slovenije, njim na roko, tako da dva člena se spreminjata in v bistvu, da bodo mladinske lažje organizacije delovale na terenu in jim gremo tu s tem zakonom po skrajšanem postopku v bistvu na naproti in zato smo tudi dali predlog, da se to sprejme po skrajšanem postopku.

Hvala.

Hvala lepa.

Odpiram razpravo, če kdo želi? (Ne.) Torej prehajamo na glasovanje.

Na glasovanje dajem sklep: "Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o mladinskih svetih se obravnava po skrajšanem postopku."

Glasujemo. Za so glasovale vse poslanske skupine.

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Prehajamo na obravnavo, da se po skrajšanem postopku obravnava Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o lokalni samoupravi.

Kolegica Godec, boste vi predstavila? (Da.)

Izvolite.

Ja, samo za, bom potem tudi oba naslednja dva jaz predstavila, ker enako smo predlagatelji.

Torej najprej glede Predloga zakona o dopolnitvi Zakona o lokalni samoupravi, ki je zakon, ki ureja torej lokalno skupnost oziroma občine in njihove naloge. Zdaj Vlada Republike Slovenije je s sklepom o organiziranju začasnih izpostav azilnega doma, ki ga je sprejela na 93. redni seji, na predlog Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, enostransko in nesorazmerno posegla na področje lokalne samouprave. Kot veste je po tem sklepu prišlo tudi do več sej občinskih svetov in sicer Občine Ormož, Občine Središče ob Dravi, in Občine Sveti Tomaž, in sprejeli so nekaj sklepov, med njimi tudi sklep, s katerim so pozvali Državni zbor, da z namenom preprečevanja varnostnega tveganja zaradi nastanitve nezakonitih migrantov oziroma vzpostavitve azilnega doma na njihovih področjih oziroma v njihovih občinah, da tudi nekako oblikuje oziroma preoblikuje Zakon o lokalni samoupravi v smislu, da bodo imele lokalne samouprave oziroma občine pristojnost, da odločajo o tem ali želijo oziroma, torej ja, ali želijo, da se v njihovih občinah vzpostavijo azilni domovi oziroma nastanitve nezakonitih migrantov. Zato predlagamo, spremembo Zakona o lokalni samoupravi v smislu, da se pred takšno izvršitvijo sklepa Vlade pridobi soglasje lokalne skupnosti, torej, da občinski svet mora soglašati z vzpostavitvijo azilnih domov, izpostav azilnih domov ali nastanitev nezakonitih migrantov.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi kdo besedo? (Ne.) Torej dajem na glasovanje sklep: "Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o lokalni samoupravi se obravnava po skrajšanem postopku."

Glasujemo. Za so glasovale vse poslanske skupine.

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Zdaj prehajamo na obravnavo, da se po skrajšanem postopku obravnava Predlog zakona o spremembi Zakona o obnovi razvoja in zagotavljanju finančnih sredstev.

Izvolite, kolegica Godec, imate besedo.

Hvala.

Zakon o obnovi, razvoj in zagotavljanju finančnih sredstev velja od 13. decembra 2023 in je temeljni zakon za zagotavljanje obnove in razvoja na območju, kjer so jih prizadele avgustovske poplave iz leta 2023 in tudi zemeljski plazovi. Zdaj, v 92. členu tega zakona je določeno, da se nepremičnine, za katere je namen sanacije nujno potrebno razlastiti ali omejitev lastninske pravice, torej se določi s sklepom Vlade. Gre za, če lahko v narekovajih rečem, ali pa niti ne v narekovajih, za hitro razlastitev lastnikov zemljišč tam, kjer bi pač se želela določena sanacija delati. Zdaj, te razlastitve so že določene v Zakonu o urejanju prostora, zato predlagamo, da se te hitre razlastitve, da se ta člen črta iz zakona, torej je cilj predloga zakona, da se črtajo postopki razlastitve po nujnem postopku, in da se posegi v lastninsko pravico izvajajo v okviru obstoječe zakonodaje, Zakona o urejanju prostora.

Hvala.

Hvala lepa. Želi kdo besedo? (Ne.) Potem dajem na glasovanje sklep: »Predlog zakona o spremembi Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev se obravnava po skrajšanem postopku.«

Glasujemo. Za so glasovale vse poslanske skupine.

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

In prehajamo še na obravnavo, da se po skrajšanem postopku obravnava Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023.

Izvolite, kolegica Godec.

Zdaj, po avgustovskih poplavah iz leta 2023 smo dobili tudi Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav. V njih, torej v njem je določeno, so nujni intervencijski, sanacijski, preventivni ukrepi in tako naprej, seveda za odpravo posledic poplav. V 24. členu veljavnega zakona je pogoj za predplačila škode določeno, da do predplačila je upravičen lastnik stanovanjskega objekta, ki je na dan 31. julija 2023 imel prijavljeno stalno prebivališče oziroma vsaj ena oseba je morala imeti prijavljeno stalno prebivališče. Zdaj v praksi pa se pojavljajo primeri, da je seveda nastala škoda tudi na tistih objektih, predvsem stanovanjskih objektih v stanovanjskih hišah, pardon, se opravičujem, kjer ni bil nihče prijavljen. Zakaj? Zato, ker je bila ta hiša še v fazi gradnje in seveda takrat še niso nastali razlogi, da bi tam bil kdo prijavljen. Tako, da posamezniki, ki so vzeli kredite na bankah, prihranke porabili za gradnjo in se je poplava zgodila recimo v neki fazi hiše oziroma iz gradnje hiše pa niso bili tam prijavljeni, ker je bila še torej v gradnji, ti niso upravičeni do nadomestila škode. Samo v občini Mozirje je deset takšnih primerov. Zato je predlog spremembe zakona da se zagotovi predplačila za obnovo stanovanj tudi tistim posameznikom, ki so že gradili svoje hiše, ampak gradnja še ni bila dokončana in še niso imeli določene hišne številke, zato v njej še nihče ni živel in posledično tudi ni imela nobena oseba prijavljenega stalnega naslova na tem objektu. Torej, cilj je tako zagotoviti predplačilo za obnovo tudi za lastnikom objektov, ki se še gradijo in posledično po podatkih centralnega registra še niso imeli naslov prijavljenega stalnega prebivališča, so pa v poplavah in plazovih avgusta utrpeli škodo.

Hvala.