Spoštovane članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam! Začenjam 25. nujno sejo Odbora za kulturo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti: kolegica Iva Dimic in kolega Andrej Hoivik. Lepo pozdravljam tudi novo članico odbora, Anjo Bah Žibert.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - LASTNIŠTVO MEDIJEV V SLOVENIJI IN KONCENTRACIJA MEDIJSKEGA PROSTORA.

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je dne 22. 3. 2024 vložila zahtevo za sklic nujne seje Odbora za kulturo z navedeno točko dnevnega reda. Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Vabljeni k točki dnevnega reda pa so razvidni iz sklica. Dodatno je bil na sejo vabljen tudi doktor Bernard Nežmah.

Alenka Jeraj, predajam vam besedo v imenu predlagateljice zahteve.

Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem!

Najprej moram protestirati, predsednica, ker niste vabila vseh tistih, ki smo jih mi predlagali; ne vem, zakaj. Večkrat smo že imeli dileme o tem, ali se koga vabi ali ne. Jaz mislim, da če predlagatelj ocenjuje, da bi nekdo lahko osvetlil problem in ga zato da na seznam vabljenih, mislim, da bi bilo korektno, da jih povabite, ne pa da samovoljno odločate in ocenjujete, kdo bi lahko pač osvetlil problem, v zvezi s katerim smo zahtevali izredno sejo. Jaz mislim, da to ni vaša pristojnost. Ko sem sama vodila kakšen odbor, nisem nikoli delala tega, da nisem vabila tistih, ki so jih predlagatelji predlagali. In predlagam, da sami ravnate tudi tako in ne da vi odločate, kdo je primeren, da pride in predstavi svoje mnenje, in kdo ne.

Zdaj pa na temo Lastništvo medijev v Sloveniji in koncentracija medijskega prostora. Na to temo smo se sestajali že večkrat, stvari se pa samo poslabšujejo, namesto da bi se izboljšale. Kakovostni mediji so nosilci kulture in njeni soustvarjalci in so nenadomestljivi kot izvajalci pravice javnosti do obveščenosti, pomembni pri razvijanju nacionalne in kulturne identitete ter slovenskega jezika, utrjevanju temeljnih družbenih vrednot, kot so človekove pravice, demokratičnost in strpnost, za razvoj izobraževanja in znanosti, za uveljavljanje kulture javnega dialoga ter utrjevanje pravne in socialne države. Družba lahko kakovosten medij oblikuje samo z zagotavljanjem pluralnosti v medijskem prostoru, torej z zagotavljanjem različnosti medijske ponudbe, ki mora temeljiti na številnih neodvisnih in avtonomnih medijih. Kljub temu, da je v Sloveniji lastništvo medijev zaradi zaščite pluralnosti in raznovrstnosti medijev in medijskih vsebin omejeno z zakonom o medijih. Različne raziskave vedno znova ugotavljajo visoko tveganje na področju koncentracije medijev ter komercialnega in lastniškega vpliva na medije, kar nakazuje na potrebo po boljšem nadzoru ustreznih organov, da bi preprečili sporne prevzeme in združitve, predvsem zaradi nadaljnjega razvoja koncentracije medijev in pomanjkanja regulativnih ukrepov, ki bi jih zagotovili, da na uredniško vsebino ne vplivajo lastniki ali oglaševalski interesi. Prva večja raziskava medijskega prostora z vidika njegove pluralnosti, prevladujočih vrednostnih obrazcev in povezanosti s politiko je bila opravljena leta 2002 s strani Zavoda za oživitev civilne družbe z naslovom Medijska konstrukcija realnosti. Ugotovljeno je bilo, da je slovenski medijski prostor v svojih političnih in ideoloških preferencah izrazito enostranski, torej, da podpira tranzicijsko levico, se pravi politične stranke in skupine, ki so naslednice nekdanjih družbenopolitičnih organizacij. Inštitut za strateške in razvojne analize je v svoji raziskavi Stanje medijskega pluralizma v Sloveniji leta 2006 ugotovil, da kljub solidni strukturi razvitosti medijskega prostora obstaja precejšen deficit v smislu pomanjkljive mnenjske nazorske diferenciacije in raznovrstnosti. V letih 2007 in 2008 so na Fakulteti za uporabne študije v Novi Gorici v raziskavah Študija medijske svobode in avtonomije medijskega prostora v Republiki Sloveniji ter medijska svoboda v Sloveniji ugotovili, da pritiski na medije nedvomno obstajajo, na način, da lahko v določenih primerih pomembno vplivajo na njihovo delovanje. Pokazalo pa se je, da so ti pritiski mnogoteri, da prihajajo tako s strani politike kot s strani lastnikov medijskih hiš, pa tudi s strani samih novinarskih kolegov. Zadnja in najbolj aktualna raziskava je bila opravljena v letu 2020 s strani Fakultete za medije, z naslovom Raziskava medijske krajine. Ključne ugotovitve so, da ima večina obravnavanih medijev prepoznavno politično in nazorsko noto, da leva stališča prevladujejo nad desnimi. To še posebej velja, če upoštevamo doseg posameznih medijev, saj so tisti, ki so na vrhu spremljanosti, bolj naklonjeni levi politični opciji in pogledom, ki v slovenskem prostoru veljajo za levo usmerjene. V tem smislu lahko rečemo, da ima levi pol slovenske politike precej močnejšo oporo v medijskem prostoru, kot to velja za desni pol. Za zagotavljanje medijskega pluralizma je nujna svoboda medijev, torej njihova avtonomija, brez pritiskov ekonomske moči. Da mediji opravijo svojo vlogo v demokratični družbi, pa je odvisno tudi od lastnikov medijev, saj lastništvo medijev in koncentracija medijskega prostora nedvomno vplivata na zagotavljanje medijskega pluralizma in svobodo medijev. Slovenska zakonodaja koncentracije medijev ne dovoljuje, a je v zadnjih letih z različnimi manevri prišlo do koncentracij, ki jih ne bi smelo biti. V Sloveniji so tako lastniki slovenski državljani ali tujci, ki pogosto nimajo nič z mediji, ampak je njihova osnovna dejavnost z drugih področij, denimo gradbeništvo. Med lastniki najdemo že obsojene podjetnike, razne sklade iz tujine, pri mnogih pa je lastništvo skrito oziroma se dejanski lastniki skrivajo za slamnatimi lastniki. Ocenjujemo, da pristojni organi ne delujejo v skladu z zakonodajo in zadeve ne problematizirajo, saj sicer do koncentracije ne bi prišlo. Največja koncentracija medijev se že več let pojavlja v povezavi z Martinom Odlazkom. Omenjeni skupaj s svojimi sorodniki obvladuje več kot 60 različnih medijev, svoj medijski imperij pa že vrsto let gradi na združevanju dejavnosti tiska, radia in televizije, kar je še enkrat v nasprotju z veljavnim Zakonom o medijih.

Zgodba, ki se vleče že vrsto let, je decembra lani dobila svojevrsten epilog. Družba Sloventa je takrat od krovnega upravljavca državnega premoženja SDH za 3,6 milijona evrov kupila 30,6 % delež v medijski družbi Salomon, ki jo kljub formalnemu izstopu iz lastništva še vedno povezujemo z Martinom Odlazkom. Kaj vse je Salomon? Gre za skupino, ki se ukvarja s štirimi dejavnostmi: tiskarstvom, ravnanjem z nenevarnimi odpadki, medijsko dejavnostjo in dejavnostjo posredovanja delovne sile. V njeni stoodstotni lasti so družbe Ven 24, Podjetje za informiranje Murska Sobota, Salamon 2000 in Veseljak TV. Poleg tega ima manjšinske deleže v družbah Infonet Media, Mladina, Primorske novice, Radio Krka, Radio tednik Ptuj, RGL in Večer. Mediji, preostali lastniki v teh družbah so tako ali drugače povezani z Martinom Odlazkom oziroma njegovimi sorodniki. Zanimiva je tudi povezava med odhajajočo generalno sekretarko Gibanja Svobode Vesno Vuković, ki naj bi se po poročanju medijev strankarske funkcije preselila v podjetja v lasti Martina Odlazka, in sicer na enega od menedžerskih položajev. Kot vemo, je tam zaposlen tudi nekdanji predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel, ki je poleti 2022 postal direktor Odlazkove družbe Dolenjski list. Prevzel je vodenje podjetja, ki je del medijske skupine Media 24 v lasti družbe Svet 24, katerega lastnica je žena Martina Odlazka Alena Nardini. V skupini Media 24 je še družba Salamon, tiskani mediji Svet 24, Reporter in Novi tednik, radijske postaje Aktual, Radio Celje in Radio Veseljak in spletni portali. Nekateri od teh medijev, družba Dolenjski list je v lasti družbe Eurofit. V tej ima Martin Odlazek 44 % delež, po 8 % delež pa Gašper Odlazek, Domen Odlazek, Nejc Odlazek, Liza Odlazek, Tina Odlazek, Maja in Meta Odlazek. Dolenjski list je večinski lastnik podjetja Salomon, ki izdaja Radio Salomon, športni dnevnik Ekipa ter revije Jana, Vklop zvezde LED, Salomonov glasnik in Salomonov ugankar. Družba je tudi 19 % lastnik podjetja Večer Mediji, ki izdaja časnik Večer. Obenem pa so družbe Salamon, Kurator, Nova in Svet 24 po podatkih Ajpesa z 19,96 in 14,54 % deležem skupaj tudi večinske lastnice Primorskih novic. Odlazek si je sicer za nakup deleža, do katerega je država, natančneje, nekdanja slaba banka DUTB, prišla leta 2019 preko stečaja Odlazkovega podjetja Krater za 2,2 milijona evrov, plačilo izvedel s terjatvami, prizadeval več let. Družba Sloventa je bila edini zainteresirani kupec za ta delež. V pogajanjih in usklajevanjih je SDH dosegel dogovor o prodajni ceni 3,6 milijona evrov, pri čemer sta sočasno dogovorjena tudi umik vseh tožb, povezanih s tem primerom, in prenos vseh tveganj v zvezi s potencialnimi globami Agencije za varstvo konkurence na kupca. Dogovorjeni pa so tudi ustrezni drugi mehanizmi za varovanje pravnih interesov SDH v okviru transakcije, so decembra povedali na SDH. Ocenili so tudi, da je izvedba transakcije s poslovno ekonomskega in pravnega vidika utemeljena, saj so tako finančno ekonomski kot tudi pravni interesi SDH v okviru transakcije ustrezno izpolnjeni.

Ampak problema koncentracije s tem ne rešujemo. V predlogu novega Zakona o medijih, ki je bil podan v javno razpravo decembra 2023, je Ministrstvo za kulturo izpostavilo, da želi s predlogom povečati preglednost lastništva in financiranja medijev. Z zakonom naj bi zaživel tudi tako imenovani medijski razvid, ki naj bi bil narejen po vzoru aplikacije za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji in kjer naj bi bili zbrani podatki o medijih, njihovem lastništvu, financiranju in državnem oglaševanju v medijih. Zakon predvideva tudi posebne postopke, s katerimi naj bi ugotavljali koncentracijo lastništva medijev (citiram): "Na tak način se zagotavlja kar največja transparentnost pri uporabi javnega in državnega denarja in medijski razvid je zgolj eden od mehanizmov, ki bo to omogočal. Sedanji razvid je star že več kot 20 let in nima povezanih baz podatkov, ni aktualen. Zaradi tega smo se odločili, da bomo medijski razvid posodobili in ga spravili v 21. stoletje." (Konec citata.) To je ob predstavitvi predloga povedala ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko.

Vendar pa kljub visokoletečim besedam predlagani zakon ne odpravlja težav s koncentracijo in transparentnostjo medijev. Na to je bilo opozorjeno tudi v javni razpravi o omenjenem predlogu zakona. Društvo novinarjev Slovenije je tako v svojih pripombah med drugim zapisalo sledeče (citiram): "Glede na to, da vpis v razvid ne bo več pogoj za opravljanje dejavnosti in torej ne bo več obvezen, se sprašujemo, kakšen smisel ima razširjanje nabora podatkov o lastništvu, če pa bo vpis odvisen od dobre volje medija. Po našem mnenju mora biti vpis v razvid obvezen ali pa vsaj pogoj za dostop do sredstev državnih pomoči. Tudi za medije, ki prejemajo druga javna sredstva, kot so na primer lokalni mediji, mora biti vpis v razvid obvezen. Razvid bo imel smisel, če bo v njem vpisanih 99 % vseh medijev. Tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina se je zavzel za popolno transparentnost pri delovanju medijev. Glede na to ne vidi razloga za omejitev podatkov o lastništvu v uradnih evidencah na osebe, ki imajo vsaj 5 % lastniški delež oziroma delež v kapitalu oziroma premoženju izdajatelja, ter pričakuje pojasnila v zvezi s tem in razmislek o uvedbi popolne transparentnosti lastništva medijev."

Glede na navedeno menimo, da je razprava o trenutnem stanju glede lastništva in koncentracije medijev ter delovanju pristojnih organov na tem področju zelo potrebna. Organi, ki bi morali preprečiti koncentracijo lastništva medijev so AKOS, AVK in Inšpektorat za medije, ki pa so vsi po vrsti pasivni in ne opravljajo svojih temeljnih nalog. Neučinkovito pa je tudi Ministrstvo za kulturo. Na seji želimo izpostaviti, ali se sploh opravljajo in v kolikšni meri vse naloge, ki so jih ti organi dolžni izvajati, ter ali imamo ustrezno zakonodajo za preprečevanje takih anomalij, vključno s predvidenimi spremembami Zakona o medijih. Od Ministrstva za kulturo tudi pričakujemo, da pripravi in na seji predstavi podrobno analizo lastništva in financiranja medijev v Sloveniji s strani različnih zasebnih in državnih podjetij iz različnih držav ter pregled lastniške koncentracije slovenskih radijskih postaj in njeno skladno s pravnim redom Republike Slovenije. V zvezi s tem predlagamo, da se opravi torej razprava in nato sprejmeta tudi dva sklepa, ki smo jih zapisali v sklic in sicer: prvič; Odbor za kulturo poziva Ministrstvo za kulturo, da pripravi ustrezno zakonodajo, ki bo preprečevala medijsko koncentracijo, vključno s transparentnim razvidom lastništva in financiranja medijev. In drugič. Odbor za kulturo poziva Vlado Republike Slovenije, da v okviru svojih pristojnosti pozove vse organe, ki opravljajo nadzorstvene funkcije k aktivnejši vlogi pri preprečevanju medijske koncentracije. Zdaj, glede na to, da bomo videli kaj bodo povedali, sicer z ministrstva kakšne analize nismo dobili, kot smo jo recimo na eni izmed prejšnjih sej, ko smo se o tem pogovarjali o lastništvu medijev, predvidevam, da bodo to predstavili zdaj, v kolikor ne bomo pa predlagali tudi sklep, ki bi to naložil ministrstvu. In kolikor jaz vidim, tukaj ni gospoda Lenarta Kučiča, svetovalca ministrice za kulturo za medije, ki je veliko pisal na portalu, mislim, da oštro, o koncentraciji gospoda Martina Odlazka, ki sem jo omenila, tako, da mi je zelo žal, mi smo ga še posebej vabili ravno, zaradi tega, ker je to kar dobro obdelal in razdelal in seveda sedaj kot zaposleni na Ministrstvu za kulturo bi lahko v zvezi s tem tudi kaj ukrenil in naredil tisto kar bi bilo potrebno. Toliko za uvod, pa se oglasim potem še v nadaljevanju.

Najlepša hvala. Sedaj dajem besedo predstavniku Ministrstva za kulturo, dr. Blažu Maziju, generalnemu direktorju Direktorata za medije.

Hvala za besedo, pozdravljeni vsi! Evropski akt o svobodi medijev, ki ga je v torek sprejel tudi Svet EU, je uredba in kot taka se po začetku veljavnosti neposredno in enotno uporablja v vseh državah EU. Deli navedene uredbe sicer predvidevajo možnosti da država sprejme podrobnejša ali strožja pravila, če ta zagotavljajo višjo raven zaščite medijske pluralnosti ali uredniške neodvisnosti v skladu s to uredbo in so v skladu s pravom Unije. Gre za določbe glede pravic ponudnikov medijskih storitev, zaščitne ukrepe za neodvisno delovanje ponudnikov javnih medijskih storitev, dolžnosti medijskih ponudnikov, ki vključujejo tudi preglednost lastništva ter preprečevanje nasprotja interesov in zagotavljanje neodvisnosti uredniških odločitev in pa nacionalne ukrepe, ki vplivajo na ponudnike medijskih storitev, oceno koncentracij na medijskem trgu ter dodeljevanje javnih sredstev za državno oglaševanje in javna naročila blaga ali storitev. Države bodo morale v nacionalnem pravu določiti materialna in postopkovna pravila, ki omogočajo oceno koncentracij na medijskem trgu, ki bi lahko bistveno vplivale na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost.

Ministrstvo za kulturo je v predlogu novega Zakona o medijih vključilo nove ukrepe za preprečevanje medijske koncentracije, prav tako pa je poskrbelo za preglednost lastništva. Hvala lepa.

Hvala. Sedaj dajem besedo še ostalim vabljenim na sejo. Vabljene prosim, da predstavitev stališča časovno omejite na 5 do 7 minut. V skladu z dogovorom o sklicevanju in vodenju delovnih teles na podlagi Poslovnika in parlamentarne prakse vabljeni svoja stališča o obravnavani zadevi lahko obrazložite na začetku točke dnevnega reda in kasneje dodatno obrazložite, če vas k temu pozovejo sodelujoči v razpravi. Repliciranje ali polemiziranje s sodelujočimi v razpravi pa ni dovoljeno. Najprej dajem besedo gospe Sonji Trančar iz Inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije. Izvolite.

Lepo pozdravljeni. Problematika inšpekcijskega nadzora na področju medijev izvira v bistvu že iz same specifike področja. Vsak poskus nadzora nad mediji lahko se lahko v javnosti interpretira kot poseg v svobodo medijev oziroma kot poseg v ustavno zagotovljeno pravico do svobode izražanja. Deloma vse to izvira tudi iz nedorečene zakonodaje, ki v posameznih delih ne omogoča niti učinkovitega pregona niti odpravljanja nepravilnosti.

Glede na vse povedano je v pripravi novela Zakona o medijih, kjer sem prepričana, da bodo te stvari odpravljene in da bo tudi nadzor nad samimi zavezanci lažji.

Hvala. Nadaljujemo z gospodom Andrejem Matvozom iz Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence, izvolite besedo.

Hvala lepa za besedo, spoštovani poslanci, spoštovane poslanke in pa ostali vabljeni, lep pozdrav! AVK smo se vabilu na današnjo sejo odzvali z namenom, da pojasnimo dejansko vlogo AVK kot regulatorja, predvsem v kontekstu obravnave medijev, še posebej zato, ker smo zaznali mnoge napačne predstave o tem, kakšna je vloga AVK še posebej iz področja medijev, kjer smo zaznali, da splošna in politična javnost ni ustrezno seznanjena z njenim delovanjem oziroma pristojnostmi AVK, kot jih določa pristojna zakonodaja, to je ZPOmK-2, Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence v drugi izvedbi. AVK se tako očita, da ni dovolj aktivna, v nekaterih primerih celo pasivna, da ne ukrepa oziroma da ne ukrepa pravočasno in da ne opravlja svojega dela, še celo več, da se izogiba izvrševanju svojih pristojnosti. Ker sem omejen s časom, bom ta splošni del spustil, se bom kar opredelil do naslednjih stvari. Bistveno je, da agencija izvaja nadzor nad vsemi tržnimi dejavnostmi v Republiki Sloveniji in ne samo na določenem področju, kot jih to izvajajo recimo nekateri drugi regulatorji; AKOS, Agencija za energijo. Agencija za trg vrednostnih papirjev in pa drugi organi.

V zahtevi za sklic seje tega odbora se je večkrat pojavil termin pluralnost medijev, medijske koncentracije, ki pa so termini sektorske regulacije na področju medijev, na katerem pa AVK seveda nima nikakršnih pristojnosti. Glede same vloge AVK pri nadzoru medijev bi seveda najprej poudaril, da se AVK nikakor ne izogiba svojim pristojnostim na področju medijev, seveda pod pogojem, da se v skladu z novim našim krovnim zakonom ZPOmK-2, a jih seveda izvršuje v drugačni luči, kot bi si to želela laična javnost in pa seveda tudi politika. Samo za primer naj navedem, da smo presojali tudi skladnost medijskih koncentracij s pravili konkurence. Se pravi, koncentracije v tem primeru pomenijo združitev Slovenija broadband, to je Pro Plus, kjer ni prišlo do soglasja, potem imamo koncentracijo Dnevnik, Večer leta 2018, Delo, Dnevnik, Večer, Izberi leta 2020, FMR Delo 2015, Medox, BDH, Delo prodaja 2023, Dober večer, ČZP Večer 2014 in pa Nova TV 2017. Seveda bomo tudi vse koncentracije, ki izpolnjujejo pogoje, po …tudi v prihodnje obravnavali in pa seveda o njih odločali. Agencija lahko presoja, v tem smislu lahko agencija presoja zgolj združitve podjetij, ki izpolnjujejo z zakonom določene pogoje. Najprej je to ekonomski pogoj, ker mora prevzeto podjetje v prejšnjem poslovnem letu presegati promet 1 milijon evrov da bomo razumeli, zakaj ne presojamo vseh malih združitev ter prevzemnik skupaj s podjetji, z vsemi podjetji v skupini v višini 35 milijonov evrov. Glede na naš trg takšnih medijev ni prav veliko in se presoja pa ZPOmK-2 lahko ustavi že pri tem ekonomskem pogoju. Drugi pogoj pa je pravni pogoj, kjer mora priti do spremembe kontrole v upravljanju podjetja. In ta pogoj ni dosežen takrat, kadar je recimo lastništvu razdeljeno na več družbenikov delničarjev, kjer pa nobeden od deležnikov ne izvaja kontrole. Da bo še naprej jasno, ti pogoji so strogo določeni, usklajeni z evropsko zakonodajo s področja združitev oziroma koncentracij in so opredeljeni po skrbnih izračunih glede na specifično stanje v Sloveniji. Se pravi, to si nismo izmislili mi, ampak so se izračunali ti pogoji. In le v kolikor sta izpolnjena oba pogoja, lahko AVK presoja posamezno koncentracijo in tudi v tem primeru AVK nikakor ne bo presojala koncentracije z vidika pluralnosti, umeščanja v medijski prostor, politične vsebine in pa ali pa uravnoteženosti.

Še enkrat, AVK ni sektorski regulator za medije in je politična usmerjenost medija ne sme in je ne zanima, saj to ni standard po konkurenčno pravnih pravilih, temveč lahko presoja zgolj in samo konkurenčno pravne vplive na posameznem trgu. Še dalje. Tudi če podjetje na trgu presega 40 % tržnega deleža, se pravi na posameznem trgu to avtomatsko in tudi s tem doseže domnevo za prevladujoč položaj na trgu. To samo po sebi še ne pomeni, da je s tem karkoli narobe. Takšno podjetje pa mora prevladujoč položaj tudi zlorabljati, da lahko štejemo, da gre za kršitev. Na trgu seveda pa mora delovati. z večjo mero skrbnosti. Agencija vsak trg, med njimi tudi trg medijev, obravnava v svojih postopkih, v kolikor se na tem trgu pojavijo aktivnosti, ki jih opredeljuje ZPOmK(?), naš krovni zakon in ki s tem daje agenciji pristojnost za njeno ravnanje. To so recimo zaznave domnevnih omejevanj konkurence, kot zloraba prevladujočega položaja podjetja na trgu ali domnevni nedovoljeni sporazumi med konkurenti. Kar je seveda najbolj znano pod terminom karteli. V kolikor AVK pridobi dovolj indicev, da gre za domnevno omejevanje konkurence. Da ne gre, da gre sklepam overjen(?) postopek ali pa ne. AVK je v preteklih letih tudi pregledal domnevno nepriglašene koncentracije na področju medijev, vendar pa pri tem ni zaznal omejevanj konkurence ali pa nepriglašenih koncentracij v okviru našega zakona. Pri tem pa opozarjamo oziroma poudarjamo, da samo lastništvo medijev brez pravno dokazljivega izvajanja kontrole nad posameznimi podjetji oziroma drugimi odvisnimi podjetji v skupini samo po sebi ne izkazuje izvajanja kontrole po ZPOmK-2(?), saj se izvajanje kontrole opredeli kot posamična ali skupna kontrola nad nekim podjetjem, v kolikor ima seveda izvajalec kontrole dokazljivo možnost sprejemanja strateških poslovnih odločitev, kot so imenovanje višjega vodstva, priprave poslovnega in finančnega načrta, investicijskega načrta, in pa ostalo in tukaj je še bistven del, zgolj povezanost med več lastniki posameznih medijskih podjetij na podlagi sorodstvenih vez ali na podlagi poznanstva samo po sebi ne zadošča za ugotovitev izvajanja kontrole. Saj je treba nedvoumno dokazati, kdo od teh je neposredno ali posredno izvaja skupno ali pa posamično kontrolo nad določenimi podjetji. Pri tem velja seveda omeniti tudi nadalje, da ima sodišče visoke dokazne standarde, zlasti v primeru dokazovanja povezanosti med fizičnimi osebami.

Pomembno je razumeti, da AVK ne presoja in nima pristojnosti vpliva na uredniško politiko v medijih, saj gre v tem primeru za specifično sektorsko področje kultura oziroma mediji in pa kot že povedano, je pojem koncentracije določen, opredeljen v ZPOmK in je pa usklajen tudi z uredbo Sveta 1139/2004, tako da nismo neka izjema v medijskem, v tem prostoru v Evropi. Agencija izvaja svoje aktivnosti redno, vendar pa lahko svoje pristojnosti izvaja zgolj v skladu s svojo področno zakonodajo in ne na podlagi drugih sektorskih oziroma področnih zakonov, zato seveda zavrača vse navedbe o pasivnosti in o ne opravljanju svojih temeljnih nalog, kar negirajo tudi letna poročila AVK, ki so objavljena na spletni strani. Vsekakor pa AVK ni pristojna za preprečevanje koncentracije lastništva v medijih, ki pa bi izvirali iz naslova pluralnosti medijev.

In še nekaj v zvezi z, v zvezi s predlogom sklepa v 2. točki. AVK ne sme in ne more sprejemati specifičnih navodil s strani Vlade, lahko, lahko, Vlada lahko izda zgolj splošna pravila politik, ki pa niso povezana s sektorskimi raziskavami ali posamičnimi postopki, ki jih vodi agencija.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Besedo sedaj dajem mag. Marku Mišmašu iz Agencije za komunikacijska omrežja in storitve.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Spoštovana predsednica, spoštovani poslanke in poslanci!

Hvala za povabilo na današnjo razpravo o medijskem lastništvu in medijski koncentraciji. AKOS kot konvergentni medijski regulator ima tako ponovno priložnost javno se odzvati na navedbe, da je odgovoren za to, da ni omejeval lastništva medijev in preprečil koncentracije medijskega lastništva. Že odkar so določbe o omejevanju medijskega lastništva in medijske koncentracije v veljavi, to je 23 let, na agenciji prejemamo te očitke za krivdo in odgovarjamo, da na teh področjih nimamo pristojnosti odločanja in da nikoli nismo in tudi trenutno ne vodimo nobenih postopkov o omejevanju medijskega lastništva in medijske koncentracije.

Agencija zgolj sodeluje s pristojnimi organi na tem področju, z zagotavljanjem določenih podatkov s trga, v kolikor smo to s strani organa zaprošeni, zahtevani podatki pa so zaradi zelo zastarele zakonodaje, upamo si trditi arhaične zakonodaje povsem neustrezni in nerelevantni. Agencija je mnenja, da Slovenija potrebuje močne, avtonomne in neodvisne medije, ki spoštujejo profesionalne novinarske standarde, se izogibajo senzacionalizmu in populizmu, medije, ki prispevajo k utrjevanju družbenih vrednot in temeljnih postulatov demokracije, prispevajo k razvoju nacionalne kulturne identitete, spoštujejo človekove pravice, uporabljajo strpni diskurz pri poročanju o marginaliziranih in ranljivih družbenih skupinah ter s svojim delovanjem prispevajo k utrjevanju socialne in pravne države. Agencija odločno proti obravnavi in vzpostavljanju medijev na način deljenja na leve in desne, na tiste, ki podpirajo tako imenovano desno, ali tiste, ki podpirajo tako imenovano levo politično opcijo. Tega ne podpira noben profesionalni novinarski standard v Sloveniji ali v Evropski uniji. Medijem je ustavno zagotovljena svoboda izražanja in razširjanja svojih vsebin, zato je njihova odgovornost do državljanov, da jim zagotavljajo njihovo pravico do obveščenosti na kar se da možen, objektiven in nepristranski način. Nujno je potrebno zagotoviti tudi boljšo zaščito novinarjev in uredništev medijev pred tožbami in drugimi oblikami napadov in izsiljevanja, kar prinašajo zahteve Evropske unije na podlagi novega medijskega regulatornega okvirja, tako imenovanega MFA. Agencija je mnenja, da Slovenija potrebuje novo sodobno zakonodajo o omejevanju lastništva medijev in preprečevanju medijske koncentracije. To ji narekuje tudi pretekli teden v evropskem parlamentu sprejeta uredba oziroma Akt o svobodi medijev, ki državam članicam nalaga sprejetje podrobnejših pravil o oceni medijske koncentracije, ki bi lahko vplivala na pluralnost medijev in njihovo uredniško neodvisnost. Agencija pozdravlja omenjeni akt, opozarja pa tudi, da je potrebno k pripravi podrobnejših pravil na tem področju v Sloveniji pristopiti izjemno previdno. Trenutna pravila o omejevanju lastništva in medijske koncentracije so namreč takšna, da spodbujajo veliko netransparentnost medijskega lastništva in vsaj navidezno lastniško razdrobljenost medijskega trga. Poleg spremembe pravil pa je potrebno nujno upoštevati specifičnost majhnega slovenskega medijskega trga in omogočiti takšne poslovne modele delovanja slovenskih medijskih podjetij, da bodo ti obstali v dobri kondiciji in bodo konkurenčni vedno večjemu številu globalnih tekmecev. Moramo se zavedati, da v Evropski uniji tudi na medijskem področju velja prost pretok blaga in storitev, torej tudi medijskih zato je potrebno poskrbeti, da slovenski mediji z dodatnimi nacionalnimi omejitvami in obveznostmi ne bodo v slabšem položaju napram tujim. Če te dodatne obveznosti in omejitve so in ali bodo na primer razne nacionalne programske kvote in podobno, jih je potrebno dodatno transparentno podpreti.

Na agenciji menimo, da slovenski mediji vendar potrebujejo določene lastniške in upravljavske konsolidacije, saj določeni mediji delujejo na tako majhnih območjih, da so njihovi poslovni modeli delovanja nevzdržni. Zato so dejansko primorani posluževati se neprimernih virov financiranja, bodisi s strani političnih strank ali s strani lokalnih oblasti. Lokalni mediji, na primer v kakšni večji državi v velikosti naše celotne države. Pri nas pa nekateri pokrivajo vasi ali manjša mesta z nekaj 10 tisoč prebivalci.

Kljub vsemu je agencija mnenja, da je ob morebitnih prevzemih potrebno zagotoviti uredniško avtonomijo in neodvisnost prevzetega medija ter druge ukrepe za nadaljnje zagotavljanje vsebin in poslanstva prevzetega medija. Potrebno je zelo jasno določiti ustrezna merila ter zagotoviti potrebne podatke za presojo medijske koncentracije in posledično omejevanje lastništva, saj trenutno v Sloveniji ni takih baz podatkov, raziskav, ki bi to omogočale. Zavedati se moramo, da je za resno presojo na tem področju potrebna velika količina razpoložljivih podatkov in ustreznih drugih resursov za njihovo obdelavo in to je potrebno storiti v naslednjem koraku. Hvala lepa.