Spoštovani kolegice in kolegi!

Nadaljujemo sejo, ki je sedaj odprta za javnost.

65. člen Poslovnika Državnega zbora mi omogoča, da lahko med sejo spremenim vrstni red obravnave posameznih točk, zato bi začeli z obravnavo 2. točke dnevnega reda, to je zasedanje sveta evropske unije za zunanje zadeve - razvoj, v Bruslju v ponedeljek. Ali kdo temu nasprotuje, namreč spremembi vrstnega reda na dnevnem redu? Nihče.

Prehajamo na obravnavo 2. TOČKE DNEVNEGA REDA.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 22. novembra na podlagi 8. člena zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije. Prosim gospoda državnega sekretarja Dobrana Božiča, da nam predstavi izhodišča.

Izvolite.

Spoštovani gospod predsednik, najlepša hvala. Spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci. Pozdravljeni!

Dovolite mi, da vam na kratko predstavim predviden potek zasedanja Sveta Evropske unije za zunanje zadeve v sestavi ministrov za mednarodno razvojno sodelovanje, ki se ga bo v ponedeljek udeležila državna sekretarka Simona Leskovar. Gre v bistvu za dve plenarni razpravi. Ena plenarna razprava se dotika nove zavezništvo Afrike in Evropske unije za trajnostne naložbe in delovna mesta. In druga pa je finančni okvir instrument za mednarodno sodelovanje v prihodnje. Razprava bo tudi na delovnem kosilu. Poleg tega je pa treba poudariti, da so štirje sklepi sveta, ki so že popolnoma usklajeni.

Treba je poudariti, da poglavitna tema bo sigurno financiranje v okviru večletnega finančnega načrta po letu 2020, torej 2020, 2021, 2027, ki je pomemben vidik nasploh delovanja Evropske unije. Treba je poudariti, da je v tem programu, da se pričakuje povečanje. Torej, govorimo o 29,2 milijardi evrov za šestletno obdobje, kar pomeni 13 % realno povečanje sredstev glede na aktualen obseg zunanjih finančnih / nerazumljivo/, ki jih razvojni sklad združuje. Slovenija se pridružuje in podpira združevanje zunanjih finančnih inštrumentov ter predvsem poenostavitev arhitekture opravljanja in izvajanja, hkrati pa poudarjamo, da je potrebno zagotoviti ustrezno vlogo odločanja, usmerjanja in nadzora s strani držav članic EU.

Slovenija je pa sicer zadržana glede proračunske usmeritve evropskega razvojnega sklada, torej ohranitev tega inštrumenta izven proračuna EU, ker menimo, da to ne bo omogočilo večjo fleksibilnost pri rabi sredstev tega sklada, kot tudi vplačilih zanj. Torej, se zavzemamo, da je izven proračuna EU. To je tudi za nas posebej pomembno za naš proračun in to pomeni za naše prispevke v ta proračun.

Podlaga za drugi del je pa, in to je po mojem pomembno, podlaga o novem, torej podlaga o novem zavezništvu med Afriko in Evropsko unijo za trajnostne naložbe in delovna mesta. Torej, v veliki meri želimo ravno tisto, kar večkrat Evropa govori, odpravljati vzroke migracij in vzroke slabega stanja v Afriki oziroma izboljšanje gospodarstva in to je mislim da pomembno za celovitejši pristop h gospodarskemu sodelovanju med Afriko in EU.

Na delovnem kosilu, je treba poudariti, se ga bo udeležila visoka gostja Jezidinja gospa Murad in kongovski zdravnik Mukwegea, ki sta letošnja dobitnika Nobelove nagrade za mir za njun boj proti nasilju nad ženskami v vojni oboroženih spopadih. Razprava se bo osredotočala na spolno nasilje nad ženskami v konfliktih ter na problematiko spolnega izkoriščanja, ki ga izvajajo humanitarni delavci in pripadniki mirovnih operacij. Pravice žensk vsekakor spadajo med prioritete Slovenije na področju zunanje politike, razvojnega sodelovanja in človekovih pravic. V skladu s tem se Slovenija zavzema za izkoreninjenje vseh oblik diskriminacij in nasilja nad ženskami in deklicami, vključno s spolnim nasiljem povezanih s konflikti. Toliko z moje strani. Hvala za pozornost.

Hvala lepa, državni sekretar, za pojasnitev stališč.

Odpiram razpravo na to točko dnevnega reda. Se kdo javi k razpravi? Prijavila sta se dva poslanca.

Izvolite, dr. Milan Brglez, podpredsednik odbora. Imate besedo.

Hvala, gospod predsednik, za besedo. Lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu.

Mislim, da je tisto, kar je bilo povedano pomembno v smislu tega, kaj in kje je treba proračunska sredstva oziroma ne proračunska, razumem to željo po večji fleksibilnosti teh sredstev. Želel bi si še več teh sredstev, kvečjemu še več, zaradi tega, ker v nasprotnem primeru nekako že izgubljamo tekmo z drugimi, ki skozi razvojno sodelovanje na takšen ali drugačen način delujemo v Afriki.

Tisto, kar me pa zanima je pa en vidik, ki je v preteklosti bil, žal, tudi pogosto prisoten. In to je v bistvu povezava razvojnega sodelovanja potencialno s kakšnim pogojevanjem. Namreč, Evropska unija je to zelo rada počela in mislim, da v tem trenutku nismo v situaciji, ko bi lahko veliko pogojevali, ampak je predvsem potrebno razvijati na samem mestu in s tem odpravljati vsaj del tistih strukturnih vzrokov, ki spodbujajo v tem trenutku migracije. Glede na tiste razprave, ki jih imamo v tem parlamentu, je zelo pomembno, da se pravzaprav tudi na ta način deluje kot je potrebno delovati in kot globalni instrumenti dopuščajo.

Hvala.

Hvala lepa.

Moje razmišljanje gre v podobno smer. Na vsak način se mi zdi dobro, da se ta zadeva povečuje, in da se tudi poenostavlja na način, da se združujejo vsi ti inštrumenti. Pa me zanima, spoštovani državni sekretar, priča smo pri oblikovanju nove finančne perspektive, da se na več ravneh združujejo instrumenti, programi in podobno, včasih tudi kakšne neumnosti, da gre, ne vem, statistika k ničemer nikamor ne sodi, po našem mnenju, o tem smo že govorili. Pa me zanima ali ocenjujete, da bodo ta združevanja dejansko poenostavila zadeve ali bodo še potem zakomplicirala. Tudi mi smo si predstavljali, da bo ta finančna perspektiva, ki jo zdaj živimo, preprostejša od prejšnje, da je bilo nekaj ukrepov na to temo, živimo jo pa bolj komplicirano, zlasti na področju kohezije kjer veste koliko imamo težav, pa bi vas prosil, da v tej smeri tudi nekaj komentarjev.

Druga reč je glede migracij. Dejansko imamo v Državnem zboru o tem razprave, ki so včasih tudi, vsaj po mojem mnenju neprimerne, a vendarle zdi se mi pomembno, da v tej problematiki Evropska unija deluje globinsko, ne na mejah toliko, ampak globinsko, da do meje problem niti ne pride oziroma, da pride manjši kot če globinsko ne bi delovali. Pa me v tem delu zanima, ali ocenjujete, da je teh 40 milijard, 44 milijard investicij do leta 2020 za Afriko dovolj v primerjavi z drugimi velikimi silami, ki na tem istem prostoru tudi delujejo, recimo Kitajska. In v tem delu me zanima ali ima Evropska unija podoben, misli delati na podoben način kot Kitajska. To pomeni v smislu bolj kot ne izkoriščanja resursov kot pa prinašanje nekih takih komponent, ki bi ta prostor recimo delale ljudem bolj vzdržne za življenje.

Še morda se je kdo premislil, kakšen poslanec želi razpravljati? Izvolite, gospod Boris Doblekar. Imate besedo. Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Tudi moje vprašanje oziroma dodatno pojasnilo oziroma razmišljanje me zanima v smeri migracij oziroma neke več bi rad slišal o tem sodelovanju oziroma zavezništvu med Afriko in Evropsko unijo na področju gospodarskega sodelovanja, delovnih mest, migracij, itn. Pa me zanima ali bo zaradi tega zavezništva manj ilegalnih migracij oziroma v katero smer gre to zavezništvo. In pa zanima me konkretno:

Kakšno je stališče oziroma kakšno stališče bo zastopala Republika Slovenija na področju tega zavezništva oziroma kakšno je vaše mnenje?

Hvala lepa.

Hvala.

Še kakšno vprašanje? Gospod /nerazumljivo/. Izvolite.

Lep pozdrav vsem skupaj!

Jaz bi v bistvu predvsem rad vprašal na možnost sodelovanja slovenskega gospodarstva pri tej povojni obnovi. Vemo, da je leta 2009 v Libijo odšla močna slovenska gospodarska delegacija, ki si je nadejala milijardnega posla. Pripravila je celo neko dokumentacijo. Zdaj vemo, da je zaradi vojne škoda tam še večja, in da so priložnosti za delovanje slovenskega gospodarstva zaradi teh nesrečnih okoliščin še večje.

Hvala lepa.

Hvala lepa gospod Rajh.

Izvolite državni sekretar, imate besedo.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Sama težka vprašanja, nobenega lahkega. Tako da, mi se strinjamo, torej, proračun je takšen kot je, morate vedeti, da ta proračun, ki prihaja, bo zelo težaven za Evropsko unijo, sedemindvajseterico, torej, ena država bo izstopila in mi delamo proračun, ki je primerljivo enako velik, za državo članico, ki je bila neto plačnica, ki je bo manj. Torej, je že napor, ki bo narejen, bo zelo velik.

Ko se pogovarjamo o proračunu, je vedno treba reči, ali več v Afriko ali več v Erasmus ali več v kohezijo ali več razvoj, v peto generacijo, novo generacijo, pa potem je treba vedno nekje zbalansirati. To je isto, kot naš proračun, pa vsi vemo kako, vsi smo bili v teh dvajsetih letih nekako, tako in drugače, v sestavljanju proračuna. Menim, da tisto, kar se bo dalo Afriki v proračunu in povečanje za 13 % je veliko povečanje, v tem primeru, torej, veliko povečanje in jasno sporočilo Evrope Afriki, da ji želimo pomagat, da želimo, da se ustvarijo nova delovna mesta in predvsem izboljšajo pogoji dela v Afriki.

In jaz verjamem, da izseljevanja, kot je bilo omenjeno, Evropska unija niti ni, vsekakor so razprave, ampak verjamem, da razvojnega sodelovanja z nekim pogojevanjem, neki drugim pogojevanjem ne bo, vem pa, kakorkoli, da OECD, se mi zdi, da pripravlja pravila, pravila igre je v OECD in so tam krepke diskusije in se dogovarjajo kako se to razvojno sodelovanje in razvojna pomoč izvaja.

Glede migracij je torej, lahko se vsi strinjamo, da če se ustvarijo delovna mesta, boljši pogoji dela, lepše okolje v Afriki, bo verjetno v migraciji, torej, predvsem ekonomski migraciji veliko manj s strani Afrike in to mora biti naše izhodišče. Torej, izhodišče vseh nas mora biti, da se s tem lahko krepko zmanjša migracijska pot in da ljudje najdejo dovolj dobro okolje za svoj razvoj in, svoj, lastnih družin, v okolju, kjer so se rodili in kjer so. Torej, to vsekakor.

Ali je štirideset milijard dovolj? Menim, da je to optimalni obseg, ki ga lahko imamo in verjetno je tako, kot sem rekel, torej, ko se začnemo pogajat, na eni strani kohezija, ki želimo imeti več, na eni strani Erasmus, ki želimo vsi, vsi se strinjamo, da so mladi naša perspektiva in naš razvoj, potem pa rečejo, pa dajmo v Erasmus pa malo manj kohezijo ali pa malo manj v razvojni sklad in potem je pač optimalna količina, ko je.

Jaz lahko, lahko je bilo govora, ampak mislim, da Evropska unija nima veliko težav, da bi samo izkoriščali naravne vire v Afriki in ne, mislim, da je predvsem(?) jasno, da si želimo ustvarjati nova delovna mesta. Agenda 2020 – 2030 je, in tudi smernice Evropske komisije s področja zaposlovanja in dostojnega dela in Slovenija meni, da mora ustvarjanje novih delovnih mest potekati skladno z ustaljenimi mednarodnimi praksami za promocijo dostojnega dela in produktivnega zaposlovanja.

Torej, to menimo, da bo s tem, da bomo povečali življenjski standard in da bomo predvsem vključevali tudi ženske v ta proces in da bomo s tem pomagali pri reševanju temeljnih vzrokov ekonomskih migracij. Za Evropo vidimo to, ko se bodo ženske pravilno vklopile v okolje, ko bo dostojanstveno delo, bodo tudi potem življenjske okoliščine tiste, ki bodo zmanjševale migracije iz Afrike proti Evropi.

Zdaj, ali sem vse to povedal ali nisem, še moram kaj dodati? Mogoče gospod predsednik?