Vse članice in člane odbora in ostale prisotne prav lepo pozdravljam in s tem pričenjam 41. nujno sejo Odbora za finance.

Uvodoma vas obveščam, da so zadržani oziroma se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: Lenart Žavbi ter Andreja Kert Na seji pa kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastilom sodelujejo: gospa Mirjam Bon Klanjšček in gospod Uroš Brežan.

S sklicem te seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Pozdravljeni, sedaj pa že prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O OBNOVI, RAZVOJU IN ZAGOTAVLJANJU FINANČNIH SREDSTEV.

Predlog tega zakona pa je skupina poslank in poslancev s prvopodpisano gospo Jelko Godec. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 77. seji dne 22. 3. 2024 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

K obravnavi te točke so vabljeni gospod Zvonko Černač kot predstavnik predlagatelja, predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Ministrstva za naravne vire in prostor ter Zakonodajno-pravne službe. Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli sledeče: mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Vlade, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora. Rok za vlaganje amandmajev k predlogu zakona je tekel do začetka obravnave predloga zakona in je sedaj zaključen. V poslovniškem roku ni bilo vloženih amandmajev.

Tako sedaj pričenjam drugo obravnavo predloga zakona ter besedo dajem predstavniku predlagatelja, gospodu Francu Roscu za obrazložitev k členom predloženega zakona. Izvoliš.

Hvala za besedo, predsedujoči.

Da je Predlog zakona o spremembi Zakona o obnovi, razvoj in zagotavljanju finančnih sredstev bom pač malo na kratko podal, čeprav vemo, da imamo gradivo K obširni obrazložitvi. Zdaj, Zakon o obnovi razvoja in zagotavljanju finančnih sredstev, ki velja od 23. 12. 2023, je temeljni zakon za zagotavljanje obnove in razvoja na območjih, ki so jih prizadele poplave in zemeljski plazovi 4. avgusta leta 2023 in zemeljski plazovi, ki so se sprožili kot neposredna posledica vremenskih razmer 4. avgusta. V omenjenem zakonu, v 92. členu se določajo posegi v lastninsko pravico za namen uresničitve sanacije vodne infrastrukture drugih vodnih objektov namenjenih za varstvo pred škodljivim delovanjem voda in vodnih teles. V ta namen se lahko lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičninah odvzame ali omeji po postopku in na način določen z zakonom, ki ureja razlastitev nepremičnin in omejitev lastninske pravice, razen če ta zakon določa drugače. Nepremičnine, za katere je ta namen sanacije nujno potrebna razlastitev ali omejitev lastninske pravice, se določi s sklepom Vlade. Da je v ta namen, se lahko lastninska, kot sem že prej omenil, pravica ali druga stvar na pravica nepremičninskih odvzemov ali omeji po postopku na način določen z zakonom, kot smo že prej dejali, ki je po ZUreP-3 ali pa s sklepom Vlade. Zdaj, omejitev lastninske pravice je bila že pred uvedbo določb urejena v ZUreP-3. V 202. členu ZUreP-3 določa, da se lahko lastninska pravica na nepremičnini odvzame proti odškodnini ali nadomestilu v naravi ali omeji s pravico uporabe za določen čas in tudi obremeni z začasno ali trajno služnostjo. Razlastitev in omejitev ali obremenitev lastninske pravice je dopustna le v javno korist, če je za dosego javne koristi nujno potrebna in je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Da je izkazana javna korist, se po 204. členu ZUREP-3 šteje, če so te nepremičnine vključene v DPN (državni prostorski ureditve), načrt OPN, OPPN ali prostorski akt iz četrtega odstavka 62. člena ZUREP-3 oziroma, če so ti akti pripravljeni tako natančno oziroma da te nepremičnine mogoče grafično prikazati v katastru nepremičnin ali je bilo na teh nepremičninah izdelano celovito dovoljenje. Podlaga za javno korist v ZUREP-3 so vedno prostorski akti, kot smo prej rekli Lahko pa v novem predlogu zakona oziroma k amandmaju pač, ko ga mi v novem predlogu zakona, ki ga obravnavamo, pa je tu notri opredeljeno, da se ZUREP-3 več ne uveljavlja, ampak da se lahko dejansko razlasti s sklepom Vlade. Zdaj, Zakon o obnovi razvoja finančnih in zagotavljanja finančnih sredstev je z dopolnitvami v veljavi poleg še veljavnih pogodb glede razlastitve v ZUREP-3 še posebne določbe, ki govorijo o hitrih razlastitvah. Pritožba v primeru, da pride do razlastitve, v takih primerih ne zadrži izvršitve odločbe. Določbe 92. člena omenjenega zakona so tako nepotrebne, saj pri ljudeh ustvarjajo še večjo stisko, kot jo že imajo, zaradi posledic poplav in plazov iz avgusta 2023. Na problem opozarja tudi kmete ob nameri obsežnih razlastitev kmetijskih zemljišč za gradnjo suhih zadrževalnikov. V Sloveniji kmetijskih zemljišč ni v izobilju, zato se morajo odločitve sprejemati v pogovoru z lastniki kmetijskih zemljišč in ne brez njih. Po možnosti za prehransko samooskrbo se Slovenija uvršča na rep evropskih držav. Poleg vsega pa je več kot tisoč 500 hektarjev degradiranih. Površin, ki jih je mogoče izkoristiti za razvoj. Predlagatelji ne nasprotujemo protipoplavnim ukrepom, a menimo, da bi se jih dalo izvesti drugače in ceneje, tako, da ne bi po nepotrebnem izgubljali dragocenih in visoko kakovostnih kmetijskih zemljišč. Da gre za prekomeren poseg smo opozarjali že ob sprejemanju Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev v tem številka vendar je bil naš predlog zavrnjen zato tokrat v zakonodajni postopek vlagamo predlog spremembe v tem delu zakona. Ampak kot sem že prej omenil, v 202. členu ZUREP je točno, 204. členu ZUREP pa je točno določeno kdaj se lahko nepremičnina oziroma razlasti. V tem zakonu, ki je zdaj v veljavi in pa 92. členu, pa se ne upošteva ali je bilo to izdano celovito dovoljenje in se lahko tako za določene projekte, za katere ni bilo izdano celovito dovoljenje in ki imajo težave s pridobitvijo zemljišč, sedaj ta problem oziroma se pač nas, bi rekel, s tem sklepom Vlade, ta člen ZUREP-3, v 204. členu omenja, da je potrebno imeti za te nepremičnine celovito gradbeno dovoljenje. Se pravi, se lahko to, da nekdo, ki ima težave s pridobitvijo celovitega dovoljenja s tem sklepom Vlade po 92. členu te opombe izogne. In to bom kar konkretno rekel, na ta način se lahko tudi na Kanalu C0, kjer imajo težave s pridobitvijo dovoljenj glede zemljišč, se lahko s sklepom Vlade ta zadeva zapelje drugače in se lahko ta, bi rekel, prej omenjeni problem Kanala C0 enostavno zapelje, brez da bi bilo karkoli urejeno, kot bi moral biti. Hvala.

Najlepša hvala za uvodno predstavitev. Preden nadaljujemo, bi vas rad samo obvestil, da je zadržanega kolega Jerneja Vrtovca nadomestil kolega Jožef Horvat, ki ga prav lepo pozdravljam. Sedaj pa sprašujem predstavnico Zakonodajno-pravne službe, gospo Špelo Maček Guštin, ali želi besedo. Izvolite.

Hvala lepa.

Torej v Zakonodajno-pravni službi smo predlog zakona pregledali, preučili z vidika naših pristojnosti in izdali pisno mnenje, ki ste ga prejeli 8. aprila. V predlogu zakona je predlagana zgolj sprememba enega člena, in sicer 92. člena Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, in sicer z namenom odprave posebne ureditve odvzema in omejitve lastninske ali druge stvarne pravice, ker naj bi ta ureditev bila prekomerna. V pisnem mnenju je bilo v našem je bilo uvodoma opozorjeno, da, na načelo prilagajanja prava družbenim razmeram, ki je eno izmed načel pravne države iz 2. člena Ustave. Osnovni zakon je začel veljati 23. decembra 2023 in po približno treh mesecih in pol njegove uporabe zdaj obravnavamo novelo, ki naj bi bistveno spremenila specialno ureditev posega v lastninsko pravico na nekaterih nepremičninah. Tako zgodnje spreminjanje zakonske ureditve po naši oceni zmanjšuje pravno varnost, zaradi česar je toliko bolj nujno, da se pojasni sprememba v okoliščinah, ki jo utemeljujejo, še posebej ob dejstvu, da gre že v osnovi za interventno zakonodajo. Nadomestitev specialne zakonske ureditve s splošno sama po sebi seveda nikoli ni sporna, vendar je po našem mnenju tudi v takem primeru treba upoštevati razloge, ki so utemeljevali sprejem specialne ureditve iz osnovnega zakona, med katerimi so zlasti razlogi poenostavitvene in pospešitvene narave, torej poenostavitev in pospešitev postopkov za pridobitev ustreznih dovoljenj in soglasij, potem specialna ureditev urejanja vodotokov in umeščanja v prostor, pa specialno ureditev čiščenja degradiranih območij, potem poenostavitev javnega naročanja in tudi drugi ukrepi, ki pa so bili spoznani za nujne v okviru namena osnovnega zakona, ki je še vedno - v tem delu se ne spreminja - v zagotavljanju obnove in razvoja na območjih, ki so jih prizadele poplave in zemeljski plazovi 4. avgusta 2023 in zemeljski plazovi, ki so se sprožili kot neposredna posledica vremenskih razmer tistega dne. Predlog zakona torej takih obrazložitev nima ne v uvodnem delu ne v okviru obrazložitve členov, bi jih pa glede na poslovniško ureditev sestavin zakonskega predloga moral imeti. Zato bi ta predlog zakona kazalo v tem delu dodatno pojasniti.

Potem kot problematično smo izpostavili, da v zakonodajnem gradivu ni utemeljitve v bistvu stvarnega razloga za različno urejanje v bistvenem enakih položajev v zvezi z razlastitvami. Predlagane rešitve je po našem mnenju treba primerjati vsaj z ureditvijo iz 21. in 22. člena osnovnega zakona; ta dva urejata javno korist in razlastitveni namen za objekte za odstranitev ter nujni razlastitveni postopek za objekte za odstranitev, kjer naj bi specialna ureditev posega v lastninsko pravico na nepremičninah ostala v veljavi. Prav tako je treba predlagano spremembo primerjati tudi z 98. členom osnovnega zakona pa tudi s 108. členom enega drugega zakona, in sicer Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, kjer so urejeni nujni geotehnični ukrepi oziroma posegi v lastninsko pravico za namene obnove energetske gospodarske javne infrastrukture, kjer prav tako ostaja v veljavi specialna ureditev posega v lastnino, kar kaže na zelo ozko in s tem s pravnosistemskega vidika vprašljivo zakonsko rešitev, ki je predlagana, po kateri bi se torej le za posamezne primere uveljavila splošna razlastitvena zakonodaja, za druge, četudi v bistvenem podobne primere pa ne. S tem, s tem se pravzaprav krši osnovna zahteva zagotavljanja ustavnega načela enakosti pred zakonom.

In še zadnja pomanjkljivost predloga zakona. Kljub temu, da predlog zakona ureja materijo, ki je že pravno urejena in tudi že ustvarja pravne učinke, ne ureja prehodnega režima, ki bi bil potreben za prehod iz veljavne zakonske ureditve v novo pravno stanje. Toliko o našem mnenju. Ugotavljam, da amandmaji niso bili vloženi in naše pripombe še stojijo. Hvala lepa.

Gospa Maček, hvala za vaša povedna pojasnila.

Sedaj pa sprašujem predstavnico Ministrstva za finance, gospo Katjo Božič, ali želi besedo. Izvolite.

Najlepša hvala spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! V začetku avgusta 2023 so širša območja Republike Slovenije prizadele obsežne poplave in zemeljski plazovi, katerih posledica je bila ogromna škoda na infrastrukturnih, gospodarskih in stanovanjskih objektih. Državni zbor Republike Slovenije je na 15. redni seji 13. decembra 2023 sprejel Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev. Tekom parlamentarne obravnave zakona so bile predstavljene poglavitne rešitve, ki posegajo na številna področja. Z zakonom so bili zasledovani cilji, da se na prizadetih območjih, zaradi poplav in plazov, zagotovijo mehanizmi, ki omogočajo hitrejšo obnovo, zaščito pred prihodnjimi naravnimi nesrečami ter pospešitev razvoja na prizadetih območjih. Hkrati je bil namen zakona določitev sprememb in prilagoditev, ki bodo omogočile dosego ciljev zakona s poenostavitvijo postopkov pri pridobivanju različnih dovoljenj in soglasij, urejanju vodotokov, umeščanju v prostor in čiščenju degradiranih območij s poenostavitvijo postopkov javnega naročanja, nadomestnih gradenj ter drugih ukrepov. Vlada Republike Slovenije je 15. marca 2024 od Državnega zbora Republike Slovenije v mnenje prejela Predlog zakona o spremembi Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec. Cilj predlaganega zakona je črtanje postopkov razlastitve po nujnem postopku in da se posegi v lastninsko pravico izvajajo v okviru obstoječe zakonodaje, torej Zakona o urejanju prostora. Vlada Republike Slovenije je predlog zakona preučila v okviru resornih pristojnosti, na katere posega zakon in v tem primeru gre za delovno področje Ministrstva za naravne vire in prostor. Vlada meni, da je obstoječa zakonska ureditev po Zakonu o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev skladno z Ustavo Republike Slovenije in sorazmerna, zato predloga zakona ne podpira in nasprotuje predlagani rešitvi predloga zakona. Stališče Vlade pa bo v nadaljevanju podrobneje predstavljeno s strani predstavnikov Ministrstva za naravne vire in prostor. Hvala.

Najlepša hvala.

Potem bi pa kar predal besedo predstavniku Ministrstva za naravne vire in prostor, gospodu Gregorju Umeku. Izvoli.

Najlepša hvala, predsednik, spoštovani poslanci! V imenu Ministrstva za naravne vire in prostor bi obrazložil namen oziroma celoten kontekst 92. člena Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev. Naj res na začetku poudarim, da gre tukaj res za skrajno sredstvo, ultima ratio, kot pravniki rečemo, in da ne gre za nek namen splošnega razlaščanja, naj povem, da gre to zgolj za primere, ko za sanacijo vodne infrastrukture in drugih vodnih objektov zaradi škodljivega delovanja voda, kar pomeni, da investitor Direkcija Republike Slovenije za vode, da se ne uspe sporazumno dogovoriti z lastnikom nepremičnine šele v tistem primeru pride do uporabe 92. člena, potem so pa še dodatni pogoji. Prvič, da mora preteči vsaj 30 dni od vročitve ponudbe za odkup Nepremičnine, poleg tega pa je potrebno pri notarju ali sodišču preložiti višino ocenjene odškodnine in še varščino v višini ene polovice ocenjene odškodnine, tako da res vidimo dodatne varovalke, res vidimo, da je to zelo za skrajne primere, kot že iz samega zakona izhaja. Poleg tega bi pa omenil, da mi mislimo, da je tudi ta ureditev skladna z 69. členom Ustave, kajti ta javna korist za razlastitev se za razliko od ZUREP-a pa tukaj izkaže s sklepom Vlade. Je oblastni akt, tako kot je lahko prostorski akt. Tako da temu pogoju zadostimo. Poleg tega pa mi to javno korist razlastitve izkažemo v tem splošnem in konkretnem primeru. Splošen je, da varujemo zdravje in življenje ljudi, v konkretnem primeru pa tudi po načelu sorazmernosti vsem trem elementom bo potrebno zagotoviti. Pomeni, da mora biti potreba jasno določena, konkretna. Razlastitev mora biti sorazmerna oziroma korist razlastitve mora biti sorazmerna posegu v lastninsko pravico, tako da v bistvu vsem tem postulatom mi mislimo, da tukaj sledimo. Tako da če boste imeli pa še dodatna vprašanja, bomo pa seveda pripravljeni na njih odgovoriti. Hvala.

Najlepša hvala za vašo predstavitev.

Sedaj pa sprašujem predstavnika Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, gospoda Marka Staroveškega, ali želi besedo? Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem.

Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je 11. izredni seji 9. aprila obravnavala Predlog zakona o spremembi Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev. Predlog zakona je predstavil poslanec Državnega zbora Zvonko Černač. Zakon je po vsebini zelo kratek, vsebinsko je zelo kompleksen in ima tudi, bom rekel, širše posledice. V razpravi sicer imam, zapisnik poslan, vendar je v širši obliki, moja predstavitev bo malo krajša. V razpravi so državni svetniki opozorili, da je zakon gledano po namenu v prvi vrsti, da se vsekakor v razpravi opozorilo, da je primerno, da obstaja možnost razlastitve, vendar da ta ne sme posegati z zakonom tudi na področja, ki ne spadajo pod, bom rekel, zakon, ki ureja škode po poplavi in ujmah na prizadetih področjih. Hkrati je bilo opozorjeno, da v kolikor potencialna razlastitev ni vezana direktno na to sanacijo in ali v bodoče preprečevanje škod zaradi vojnih ujm, ujm gre pri obstoječem zakonu za pretiran poseg v lastninsko pravico, zato opozarja, da obstaja na tem področju to tveganje, vendar svetniki so v razpravi potrdili, da inštrumenti razlastitve po Zakonu o ZUREP-3 seveda omogočajo razlastitve in ne nasprotujejo temu delu, kajti brez bom rekel razlastitve bi marsikatere šole ali vrtca ali pločnik in tako ne bi bilo možno izvesti. Vendar ponovno bi poudarili to, da je samo problem bil v tem, da lahko pod tem členom tudi se opravi določena razlastitev, ki ni vezana na poplave in na ujme. Po tej daljši razpravi je komisija predlog zakona podprla, ne enoglasno, ampak z večino glasov. Hvala lepa.