Spoštovane kolegice in kolegi, vsi vabljeni, ostali prisotni!

Pričenjam 29. nujno sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti oziroma na seji kot nadomestni člani odbora sodelujejo: poslanec magister Rastislav Vrečko nadomešča poslanca Tineta Novaka, poslanec Miha Lamut nadomešča poslanca Aleša Rezarja.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora z eno točko, predlog zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

In sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POMOČI GOSPODARSTVU ZA OMILITEV POSLEDIC ENERGETSKE KRIZE PO NUJNEM POSTOPKU, EPA 1427-IX.

Predlagateljica zakona je Vlada. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 78. seji, 4. 4. 2024 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. K obravnavi te točke so vabljeni: Vlada, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet. Prejeto dodatno gradivo k predlogu zakona je mnenje Zakonodajno-pravne službe, pripombe Gospodarske zbornice Slovenije, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, pojasnila Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport v zvezi z mnenjem zakonodajnopravne službe. Rok za vložitev amandmajev teče do zaključka razprave o posameznih členih predloženega zakona na današnji seji odbora. Amandmaje k predlogu zakona so vložile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica in sicer k 1. in 3. členu z dne 10. 4. 2024.

Imam še eno pooblastilo, doktorica Tatjana Greif nadomešča poslanca Milana Jakopoviča.

In sedaj pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Želi predstavnik Vlade besedo? Državni sekretar Matevž Frangež, izvolite, beseda je vaša.

Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci. Spomnili se boste, da smo 16. decembra 2022, tik pred nastopom novega leta, leta 2023, sprejemali Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. S tem zakonom smo uveljavili mehanizem, predviden z začasnim kriznim okvirom Evropske unije za to, da našemu gospodarstvu omilimo visoke cenovne pritiske, ko smo v letu 2022, deloma pa tudi v letu 2023, beležili skokovito rast cen energentov, v veliki meri posledice vojne v Ukrajini in seveda sprejetih sankcij ter odločenosti Evropske unije, da se reši odvisnosti od zemeljskega plina, uvoženega iz Rusije. Veste, da so takrat potekali intenzivni pogovori z gospodarstvom, mi smo zakon takrat pripravili v sodelovanju z vsemi ključnimi gospodarskimi združenji in zbornicami, hkrati pa hitro po nastopu novega leta že pristopili k pripravi nove novele, prve novele zakona s katero smo upoštevali dejstvo, da smo po sprejemu osnovnega zakona dogovorili dodaten ukrep regulacije cen električne energije tudi za mikro, majhna in srednje velika podjetja, ne le za male poslovne odjemalce, kot je bilo predvideno ob sprejemu zakona. Lahko povem, da smo v letu 2023 v skladu z določbami zakona izplačali predvidenih 80 odstotkov ocenjene pomoči gospodarstvu. Kot veste, pa je zakon vseboval dodaten mehanizem, namenjen temu, da vsak upravičenec dobi natanko toliko pomoči, kolikor je je, glede na njegov spremenjen položaj v primerjavi s predhodnimi leti upravičen. Zato je zakon vpeljal tako imenovani korekcijski postopek, zgrajen na predpostavki, da bo javni agenciji SPIRIT mogoče povezati podatke sistemskih operaterjev, ki imajo podatek o količini energije, ki je bila iz dobavljena posameznemu upravičencu, podatki dobaviteljev, ki imajo vedenje o ceni po kateri se izdobavlja ta energija in končno javne agencije SPIRIT, ki ve, koliko pomoči je posamezen upravičenec zaprosil in kakšno izplačilo je v tem pogledu dobil. V letu 2024 je tako predvideno izplačilo dodatnih 20 odstotkov ocenjene pomoči, vendar največ do višine ocenjene pomoči, ki jo je upravičenec izkazal s svojo vlogo na začetku leta 2023 oziroma tudi vračilo neupravičeno preveč izplačane pomoči v kolikor sprememba položaja pri gospodarskem subjektu ni bila takšna kot jo je ocenil v ob oddaji vloge. Zdaj, mi smo imeli kljub dejstvu, da je javna agencija SPIRIT zelo zgodaj, že v prvih mesecih leta 2023 pristopila k pridobivanju podatkov, v ta namen predvidela aplikacijski vmesnik, torej API vmesnik, preko katere bi bilo omogočeno avtomatično komuniciranje med bazami podatkov. Kljub temu so očitno pomanjkljivi podatki, bodisi na strani sistemskih operaterjev, dobaviteljev pokazali na to, da mi do roka, ki je bil z zakonom postavljen, to je 28. februar letos, nismo bili v stanju izpeljati korekcijskega postopka do konca. Naj povem, da je rok, ki ga je zakon vseboval instrukcijski, nanj ni vezana nobena pravna posledica. In zato, da javna Agencija SPIRIT korekcijski postopek izpelje do konca v interesu, da vsak upravičenec prejme točno toliko pomoči do katere je upravičen tako z vidika varovanja javnih sredstev, na drugi strani pa tudi učinkovite pomoči gospodarstvu, da ta rok podaljšamo do 31. avgusta 2024. V zakonu je predvidena dodatna sprememba, ki sledi interesu, da se natančneje določi, določijo sredstva za izvedbo posojilnega sklada preko slovenskega podjetniškega sklada. Ob sprejemanju zakona je bilo namreč predvideno 10 milijonov evrov za leti 2023 in 2024, pri čemer je bil namen v vsakem od teh let zagotavljati 10 milijonov evrov za posojilni sklad. K tem sredstvom Slovenski podjetniški sklad doda tudi svoja sredstva. Zaradi visokega interesa po tovrstnih posojilih želimo odpraviti to nejasnost z jasnim določilom, da se v letih 2023 in v letih 2024 zagotavlja po 10 milijonov evrov, torej, da bo mogoče izvesti tudi vplačilo v posojilni sklad v letu 2024. Glede na opozorila Zakonodajno-pravne službe se s koalicijskimi amandmaji tudi odpravljajo nedoslednosti torej v osnovnem besedilu novele zakona, hkrati pa ste prejeli tudi pojasnila, izčrpna pojasnila Ministrstva za gospodarstvo kot odgovor na pripombe Zakonodajno-pravne službe. Naj pri tem še povem, da je Ministrstvo za gospodarstvo potem ko smo zakon že predlagali Državnemu zboru, ugotovilo, da je izjemen interes tudi za črpanje sredstev drugega posojilnega sklada, ki ga je pripeljal Zakon o pomoči gospodarstvu, in sicer Posojilnega sklada torej ukrep finančnega inženiringa preko Slovenske izvozne in razvojne banke, ki izkazuje visok interes in daleč večje vloge gospodarskih subjektov za najem ugodnih posojil države preko SID banke kot je razpoložljivih sredstev. Za to smo si prizadevali, da bi z dodatnim amandmajem lahko zagotovili dodatnih 12,5 milijona evrov vplačil iz B bilance državnega proračuna, zato da bi SID banka lahko z dodatnimi 37,5 milijoni evrov zagotovila dodatnih 50 milijonov evrov posojil gospodarstvu. Vendar je očitno, da smo bili pri tem prepozni in z dodatnim amandmajem ne bi bilo mogoče širiti vsebine novele, zato ta izziv ostaja odprt. Mi pa v vsakem primeru želimo bodisi z nepovratnimi ukrepi. Naj pri tem povem, da je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport že predstavilo načrt razvojnih spodbud v letu 2024. Ta predvideva plasma sredstev za letošnje leto, ob tem pa seveda najavlja celoten sklop ukrepov, ki jih bomo financirali iz evropske kohezijske politike za to, da zagotovimo vsem gospodarskim subjektom nenazadnje pa tudi lokalnim skupnostim, športnim organizacijam, celovito informiranost o možnostih, ki jih imajo za financiranje s pomočjo evropske kohezijske politike oziroma državnega proračuna, pri čemer je naša ambicija, da s podporo predvsem prebojnih projektov omogočimo resen kakovosten preskok slovenskega gospodarstva.

Prosimo torej, da Odbor za gospodarstvo Državnega zbora podpre predlog novele in v ta namen sprejme tudi s strani koalicije predlagane amandmaje. Hvala lepa.

Hvala lepa za uvod v zakon.

Besedo sedaj predajam predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Heleni Rus. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih pristojnosti in pripravila pisno mnenje. Pripombe so se nanašale na večjo jasnost in določnost ter na to, da rešitev, ki so se že iztekle, ni mogoče spreminjati. Prav tako smo izpostavili, da je treba dodatno utemeljiti dolžino novega končnega roka. Kot je že povedal državni sekretar, amandmaja koalicijskih poslanskih skupin upoštevata naše pripombe, prav tako je ministrstvo podalo dodatna pisna pojasnila. Hvala.

Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, gospod Marko Staroveški. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem.

Komisija Državnega sveta za gospodarstvo je na 11. izredni seji 9. aprila obravnavala Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. Predlog zakona je predstavil državni sekretar, gospod Matevž Frangež tako kot bi rekel tudi danes. V razpravi so državni svetniki podprli, da se rok podaljša do 31. 8. Na vprašanje: Ali je možno, da bi se ta rok tudi moral podaljšati, da se ne bo uspelo opraviti vseh dejavnosti oziroma del? - odgovor je bil s strani ministrstva, da ne predvideva, da bi bilo potrebno ta rok podaljšati. In kar se tiče 49. člena četrtega odstavka, kar je pravzaprav nomotehnični odpravek glede financiranja slovenskega podjetniškega sklada za 10 milijonov tudi sredstev za leto 2024 je komisija predlog zakona enoglasno podprla. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ugotavljam, da ne in sedaj prehajamo na razpravo o členih predloga zakona ter razpravo in glasovanje o vloženih amandmajih, ki jih bomo opravili na podlagi vložitvenega dokumenta z dne 10. 4.

In sedaj dajem v razpravo 1. člen in amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 1. členu.

Tukaj se dopušča širša razprava. Sprašujem ali želi kdo razpravljati? (Da.)

Gospod Jožef Horvat, izvolite, beseda je najprej vaša.

Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica, spoštovani gostje, kolegice in kolegi!

Najprej naj povem, da bom danes glasoval za to novelo Zakona o pomoči gospodarstvu in omilitev posledic energetske krize, bom pa v nadaljevanju kritičen glede pristopa Vlade v zvezi s pomočjo gospodarstvu. Res je, temeljni zakon, osnovni zakon, je Državni zbor obravnaval 16. decembra 2022. Istega dne, - istega dne - je bila na domu gospodarstva, torej na Gospodarski zbornici, odmevna tiskovna konferenca, kjer je gospodarstvo oziroma reprezentativne organizacije gospodarstva so izrazile protest nad pristopom Vlade v zvezi s sistemom ukrepov, ukrepi, ki bi naj omilili posledice energetske krize.

Takratnega zakona mi nismo podprli in smo upoštevali in smo in smo in smo problematizirali ta birokratski proces vnašanja vlog, procesiranja vlog in tako naprej in opozarjali, da praktično ne bo mogoče v roku, kot je bil v zakonu predpisan, vse te vloge tudi sprocesirati. Rekli smo, da se Vlada loteva pomoči gospodarstvu neresno oziroma pišmeuhovsko, ampak zdaj smo tu, kjer smo. Pravilno je povedal gospod državni sekretar, da so takrat snovalci zakona, torej tistega osnovnega, nekako pisali, ob tem, da so veliko presedeli z reprezentativnimi organizacijami gospodarstva, vendar gospodarstvo ni bilo slišano.

Moje prvo vprašanje je, ali ste ob noveliranju tega zakona, ob tej noveli, ki je zdaj na mizi, imeli kakšne pogovore tudi z reprezentativnimi organizacijami gospodarstva ali ne? Iz gradiva, ki ga imamo, izhaja, da tega ni bilo, ampak bi prosil pojasnila, zakaj ne, če to drži? Zdaj, sprememba zakona pravzaprav, bodimo, bodimo jasni in resni. Sprememba zakona ne temelji na argumentih, ki bi zahtevali spremembo, saj je, v bistvu gre za posledico nepravočasnega posredovanja sistemskih podatkov o upravičencih in pravočasnega pregleda in ocene posredovanih podatkov, ki so bili posredovani preko spletne aplikacije. Gospodarstvo ne more trpeti škode, na nek način, v svojem poslovanju, če za to mehanizmi niso pripravljeni. Zavezanci, ki so upravičeni do izplačila preostanka pomoči, so namreč svoje zakonske obveznosti izpolnili do roka, do roka, torej so upoštevali predvidene terminske omejitve, ne morejo pa odgovarjati za neustrezno IT rešitev oziroma podporo sistemu, ki omogoča pravilno in natančno obdelavo podatkov. Zdaj, če se mi postavimo v vlogo nekega menedžerja, nekega podjetja, gospodarske družbe, ki dela tudi finančni načrt poslovanja, potem se v ta finančni načrt, jasno, mora vgraditi tudi pričakovana ta državna pomoč.

Naj spomnim, da so nekatera podjetja tudi po desetkrat več elektrike plačala, kot leto pred krizo, kot leto 2021. Takrat sem v stališču omenil direktorja večje gospodarske družbe, ki je v letu 2021 plačala elektrike, 10 milijonov zdaj, po krizi, 100 milijonov, povprečno nekje so podjetja plačevala tri do štirikrat več za elektriko in najbrž za to niso kriva. Skratka, zdaj če grem na finančno načrtovanje, to zdaj dejansko pade v vodo, ker se zdaj ta zamik naredi za, koliko, za šest mesecev, torej gremo iz 28. februarja 2024 do, po tej noveli na 31. avgust in tukaj se zdaj meni pojavlja vprašanje, ker sem ravno pred meseci postavil pisno poslansko vprašanje ministru za finance v zvezi z določitvijo višine zamudnih obresti. A veste kakšna je zdaj stopnja zamudnih obresti? 12 pa pol procentov, 12 pa pol. In se čisto logično postavlja vprašanje, ali bodo podjetja, ki zdaj dobijo sicer to državno pomoč, ki bi jim naj omilila posledice energetske krize, ali bodo ta podjetja, vem da ne bodo, ampak logično bi bilo, pošteno bi bilo tako bom rekel, bi bilo pošteno, da bi ta podjetja dobila tudi zamudne obresti od 21. februarja letos naprej do dneva izplačila.

Drugače kar se tiče 49. člena, res je, gre pravzaprav za nomotehnični popravek in je prav, da so tukaj tudi, kako bi rekel, finančne posledice zakona zelo jasne, to je 10 milijonov več dobi gospodarstvo. Mi smo to sicer ves čas tako tudi razumeli, ampak prav je, da se zdaj to tako zapiše, da bodo razumeli še ostali, ki bodo izplačevalci. Kot rečeno, moral sem te kritične in logične misli izraziti, bom pa seveda zakon podprl, enako tudi moji kolegi na plenarnem zasedanju. Hvala lepa.

Hvala lepa. Naslednji dobi besedo gospod Rado Gladek, izvolite.

Spoštovana predsednica, hvala lepa za besedo. Spoštovani gostje!

Ja, tudi jaz lahko rečem, tako kot kolega pred mano, da bom zakon podprl, ker v končni fazi, kaj nam pa preostane drugega. Čas, danes smo 11. aprila, po prvotni, po prvotni ideji naj bi bila, naj bi bila celo celotna zgodba, kar se tiče pomoči zaradi energetske krize končana 28. februarja, pa temu žal ni tako. Zdaj, v Slovenski demokratski stranki smo že ob sprejemu zakona bili zelo kritični oziroma smo imeli veliko vprašanj, ali je realistična realističen vaš način, kot prvo, pridobivanja podatkov s strani tako operaterjev in dobaviteljev kot vlog zainteresiranih podjetij. Takrat ste nam zelo smelo odgovarjali, da ne vidite težav, ampak dejstvo je, da je bil rok, se pravi, mi smo zakon sprejemali v začetku decembra, rok za pridobivanje teh podatkov, za oddajo vlog je bil konec februarja. Vi ste takrat zagotavljali, da bo Spirit s pomočjo pač informacijske rešitve te stvari brez težav izpeljal, ampak danes smo tukaj ravno zaradi tega, ker jih ni mogel. Kot sami, kot sami veste oziroma kot ste že sami navajali je prišlo do težav pri pridobivanju podatkov, se pravi, sistemski operaterji oziroma dobavitelji niso po vaše vnašali vseh potrebnih podatkov, ki bi bili, ki bi bili lahko merilo oziroma bi bili merilo, da bi vi dejansko do konca februarja letošnjega leta zaključili pač to zgodbo. Dejstvo je, da je, da je Spirit v letu 2023, se pravi, v celem letu je izdal 748 odločb. Da je pa pred njim oziroma da naj bi jih v letošnjem letu še tisoč 218. Tako da jaz resnično upam, da se bo ta vaš cilj konec avgusta uresničil in da se bo dejansko ta zgodba zaključila. Se pa bojim, da bomo mogoče lahko še enkrat sedeli tukaj na podobno temo, ker bomo morali ta rok še podaljšati, ker je resnično vprašanje ali bo Spirit v stanju z vsemi podatki, ker po informacijah, ki jih lahko dobimo še v tem trenutku, še nimajo vseh potrebnih informacij kar se tiče sprejemanja dokončnih odločitev kdo je upravičenec do te pomoči. Dejstvo je, da so pač vsi, ki so se, ki so se prijavili so dobili teh 80 procentov. Zdaj je pa treba zadevo presejati in videti kdo dejansko ni, ni upravičen in glede na število vlog, ki še niso obdelane, imam pomisleke, če bo to dejansko se v predvidenem roku, ki ga bomo danes potrdili, dejansko uresničilo. In kot je kolega pred mano rekel, del gospodarstva je tudi načrtovanje in če ti načrtuješ, da boš bom rekel, neke stroške delno dobil povrnjeno v nekem določenem obdobju, zdaj si pa pred tem, da se ti to obdobje zamika, to vpliva na tvoj, bi rekel cash flow oziroma na finančni tok znotraj podjetja. Tako da, to je za marsikoga lahko resen problem. Jaz v vsakem primeru bom zakon podprl, ker kot rečeno, drugega nam niti ne preostane. Ampak bi pa resnično prosil, da v bodoče pri tovrstnih zadevah ste malo bolj realistični, ker informatika je sicer na videz lahko zelo enostavno orodje za zbiranje določenih podatkov, ampak potem v praksi se lahko marsikaj, marsikaj zaplete in potem pridemo v take situacije v kateri smo danes. Tako da kot še enkrat, mogoče malo več, malo več realističnega načrtovanja tudi na Vladi pri pripravi takih zakonov, da se v bodoče ne bi srečevali s podobnimi situacijami oziroma s podobnimi spremembami zakonov, kot se danes. Toliko. Hvala.