Lepo pozdravljeni! Pričenjamo s 4. sejo Komisije za poslovnik. Najprej obveščam, da smo prejeli eno opravičilo in sicer, da se današnje seje ne more udeležiti Matej Tašner Vatovec. Na seji komisije, kot nadomestni član s pooblastilom pa sodeluje magister Dean Premik, ki nadomešča našo članico magistro Tamaro Kozlovič.

In prehajamo kar na določitev dnevnega reda seje komisije. Prejeli nismo nobenih dodatnih predlogov za umik točk z dnevnega reda ali predlogov za razširitev dnevnega reda seje. Zato ugotavljam, da je dnevni red seje današnje določen kot je bilo z dne 28. marca 2024 posredovan s sklicem.

Prehajam kar na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER PREDLOG SPREMEMB IN DOPOLNITEV POSLOVNIKA DRŽAVNEGA ZBORA, SKRAJŠANI POSTOPEK.

Predlog akta je dne 16. februarja 2024 Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano magistro Karmen Furman in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 74. seji dne 23. februarja 2024 odločil, da se predlog akta obravnava po skrajšanem postopku. Kot gradivo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, smo prejeli še mnenje Zakonodajnopravne službe z dne 28. marec 2024. Na sejo komisije so bili k obravnavi te točke povabljeni predlagatelj, torej skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Karmen Furman, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet in pa Vlada. Tukaj moram hkrati opravičiti tudi današnjo odsotnost predstavnika Državnega sveta, in sicer je predsednik Komisije za državno ureditev Državnega sveta sporočil, da zaradi nujnih neodložljivih zadev danes opravičuje svojo odsotnost s seje komisije. V skladu s 1. alinejo 37. člena poslovnika Komisije za poslovnik obravnava predlog Poslovnika Državnega zbora ter njegove spremembe in dopolnitve. V skladu s 94. členom Ustave ima Državni zbor Poslovnik, ki ga sprejme z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. Spremembe in dopolnitve poslovnika se sprejemajo z enako večino. V skladu s 170. členom Poslovnika Državni zbor Poslovnik Državnega zbora ter njegove spremembe in dopolnitve sprejema smiselno po postopku, ki ga poslovnik določa za sprejem zakona. Rok za vlaganje amandmajev k predlogu akta je bil do 5. aprila 2024 in v roku amandmaji niso bili vloženi.

Pričenjamo pa z drugo obravnavo predloga akta, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga akta. Dopolnilno obrazložitev k predlogu akta bom najprej podala sama, torej kot prvopodpisana. Predlog sprememb Poslovnika torej, ki je danes v obravnavi, smo v nadaljnjo proceduro s podpisi vložili poslanke in poslanci poslanskih skupin Gibanja Svobode, Slovenske demokratske stranke in Nove Slovenije. Ker pa gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve poslovniških določb, ki bodo na drugi strani, v kolikor bodo sprejete, omogočale boljšo organizacijo in učinkovitost dela Državnega zbora smo torej predlagali, da se predlog obravnava po skrajšanem postopku, kar je bilo potrjeno torej tudi na seji Kolegija predsednice Državnega zbora. Potrebno je tudi povedati, da je sicer po praksi komisije predhodno delo do oblikovanja danes obravnavanega predloga akta potekalo na več sejah delovne skupine v okviru katere pa so navzoči tudi vsi predstavniki poslanskih skupin. Oblikovan predlog sprememb pa se je v okviru dela delovne skupine kasneje nekako pokazal, da bi v nadaljnjem postopku lahko bil podprt z dvotretjinsko večino glasov poslancev, ki je tudi potrebna za spremembo Poslovnika. Predlog akta tako vsebuje dva predloga sprememb, in sicer, kot prvič učinkovitejšo ureditev tretje obravnave predloga akta oziroma zakona v primeru, ko k predlogu zakona v tretji obravnavi amandmaji niso vloženi. Namreč, v parlamentarni praksi se je do sedaj pokazalo, da se vsebina stališč poslanskih skupin v tretji obravnavi akta v primerih, ko torej amandmaji niso vloženi le ponovi in je tako vsebinsko enaka kot v prvi oziroma drugi obravnavi, zato se predlaga, da se v tem primeru o predlogu akta zgolj glasuje. To pomeni, da predlagatelj ne poda dopolnilne obrazložitve predstavnik Vlade, ko ta torej ni predlagatelj akta, ne poda mnenja in predstavniki poslanskih skupin ne podajo stališč k predlogu akta. Potrebno je poudariti, da bi sprememba veljala zgolj v primeru, ko amandmaji k predlogu zakona v tretji obravnavi torej niso vloženi in zakonsko besedilo ostaja torej enako kot je bilo sprejeto z drugo obravnavo, o kateri pa je že bila opravljena tudi vsebinska razprava. V primeru, ko pa so v tretji obravnavi vloženi amandmaji, in se torej zakonsko besedilo z njimi lahko spremeni pa predlagana ureditev ne velja in se v uvodu točke kot to velja do sedaj lahko torej podajo dopolnilne obrazložitve predlagatelja, mnenja Vlade in pa stališča poslanskih skupin. Torej, v predlogu spremembe ne gre za spremembo zakonodajnega postopka v primeru zakonsko spremenjenega besedila, kot to izhaja iz mnenja Zakonodajno-pravne službe, saj se je v popolnoma enaki vsebini akta že opravila razprava in tudi glasovanje v okviru druge obravnave in se ta sedaj v vsebini v tretji obravnavi torej več ne spreminja. Prav tako je predlagatelju v razpravi na drugi obravnavi že dana možnost, da se izjasni o svojem stališču tudi glede podanih morebitnih sprememb oziroma vloženih amandmajev k predlogu akta, nikakor predlog spremembe tudi nima nobene povezave z nezmožnostjo vlaganja amandmajev v danem primeru tudi ne gre za oženje dela Državnega zbora v zakonodajnem postopku, saj že po veljavni ureditvi sedaj torej velja, da v primeru ko amandmaji niso vloženi, poslancem sploh ni dana možnost razprave, torej se zgolj prebere stališča. Prav tako ne gre za ožanje možnosti ob predstavitvi razlogov odločanja, saj se o vsebini in morebitnih amandmajih potrebno izjasniti že v okviru druge obravnave, ker se takrat o njih tudi že glasuje. Kot drugo spremembo pa se predlog nanaša na učinkovitejše in ustreznejšo obravnavo zadev Evropske unije, ker iz predloga izhaja, da matična delovna telesa ne bi več obvezno obravnavala vseh dodeljenih zadev Evropske unije, ampak po presoji predsednika delovnega telesa ali pa na zahtevo upravičenih subjektov in sicer tretjine članov delovnega telesa ali pa poslanske skupine. Slednje je tudi bilo glede na že podane pomisleke iz predhodno obravnavanega podobnega predloga tudi dopolnjeno kot dodatna varovalka. Toliko zaenkrat z moje strani.

Sedaj pa predajam še besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe. Izvolite.

Pozdravljeni. Hvala za besedo. ZPS je v svojem pisnem mnenju, do katerega se je gospa poslanka že sicer tudi opredelila, pa vendarle bi ga zdajle na kratko tudi povzela, opredelila do predlaganih rešitev, ki sta načeloma dve. V 1. členu je predlagana sprememba ureditve poteka obravnave točke dnevnega reda kadar se ta opravi zaradi tretje obravnave predloga zakona na seji Državnega zbora. ZPS je v zvezi s to spremembo opozorila, da taka ureditev v kateri se opušča možnost dodatne obrazložitve predlagatelja zakona in predstavitev stališč Vlade, kadar ni predlagatelj in poslanskih skupin, da se s tako rešitvijo pomembno odstopa od ureditve 66. člena Poslovnika, kjer je vsebovana temeljna poslovniška ureditev poteka obravnave vsake točke dnevnega reda na seji Državnega zbora. Tukaj je v mnenju ZPS izrazila tudi pomislek o ustreznosti utemeljevanja predlagane rešitve s predpostavko o nepotrebnosti dopolnilnih obrazložitev in stališč, ker jih je bilo mogoče podati že v prejšnjih fazah postopka, pa tudi ne z oceno, da se vsebina predstavljenih stališč praviloma le ponavlja. Pojasnjujemo tudi, da je sicer predstavitev stališč poslanskih skupin predvidena zgolj kot možnost ZPS je v mnenju opozorila, da se tretja obravnava predloga zakona kot samostojna točka na drugi seji lahko opravi le takrat, kadar je v drugi obravnavi na seji DZ besedilo predloga zakona v primerjavi s prvotno vloženim spremenjeno. Te spremembe so lahko tudi bistvene vsebinske, lahko tudi take, da povzročijo, da se predlagatelj z vsebino predloga zakona ne strinja več. Res je sicer, da se je imel možnost do teh rešitev opredeljevati že v prejšnjih fazah postopka, vendar je namen tretje obravnave nek celovit pogled na predlagane rešitve in s tega vidika menimo, da ta predpostavka vendarle terja še nek dodaten pozoren razmislek ali je utemeljena, ZPS dvomi, da je. Čeprav naj bi ta rešitev veljala le v primerih, ko amandmaji ne bi bili vloženi, bi predlagana rešitev delovanje Državnega zbora v zakonodajnem postopku precej zožila in ga omejila možnost dopolnilne obrazložitve, ki jo lahko zahteva, da se od predlagatelja pa tudi povsem izključila. Ker ne bi bilo amandmajev tudi razprava ne bi bila mogoča. Torej bi se ta faza osredotočila izključno le še na glasovanje o zakonu. Pomen tretje obravnave bi bil s tem v okviru zakonodajnega postopka po mnenju ZPS pomembno zmanjšan in spremenjen. Tudi možnost predstavitve razlogov, ki je pravzaprav temelj za vsako odločanje zakonodajalca, bi bilo popolnoma izključeno.

V zvezi s to rešitvijo 1. člena je ZPS posebej opozorila tudi na dve načeli, to sta načelo transparentnosti, ki izhaja iz resolucije o normativni dejavnosti in načelo odprtosti dela Državnega zbora, ki je izrecno poudarjeno tudi v Zakonu o Državnem zboru. Obe se uresničujeta z javnostjo dela, dostopnostjo gradiv, pa tudi z možnostjo javnosti, da podaja pripombe, predloge in svoja mnenja. Na drugi strani to načelo predpostavlja tudi v bistvu obveznost Državnega zbora, da javnosti predstavi razloge za ali proti sprejemu neke svoje odločitve, zato je treba po našem mnenju skrbno pretehtati ali je predlagano rešitev mogoče utemeljevati zgolj s sklicevanjem na načelo racionalnosti in ekonomičnosti postopka, pri čemer pripominjamo, da bi bil časovni prihranek zaradi te rešitve razmeroma neznaten. Na drugi strani pa bi vendarle učinkovala ta rešitev tudi na uresničevanje navedenih za delo DZ ključnih načel. Na koncu je opozorila ZPS tudi na izvedbeni vidik in posledice te rešitve, zlasti v povezavi s časovnim načrtovanim načrtovanjem dela Državnega zbora, vendar ta argument v bistvu ni nosilen ob prej navedenih.

K 2. in 3. členu je ZPS opozorila oziroma ugotovila, da so, da je po namenu zelo primerljiva ta sprememba oziroma ti dve spremembi s spremembami, ki so bile obravnavane v okviru prejšnjih pardon, poslovniških sprememb, so pa na drugi strani tudi po vsebini pomembno spremenjene in dopolnjene z domnevo, da matično delovno telo, ki zadeve ne obravnava, s predlogom soglaša in tudi z obravnavo, ki se mora opraviti na podlagi zahteve tretjine članov MDT ali poslanske skupine. Tako kot v prejšnjem postopku poslovniških sprememb ZPS tudi tokrat opozarja, da ta dopolnitev predstavlja odmik od poslovniške ureditve, ki je bila uveljavljena v letu 2010, in je izrecno poudarila nujnost sodelovanja matičnih delovnih teles pri vsebinski obravnavi zadev EU. S predlagano rešitvijo se dopušča možnost, da matična delovna telesa obravnave ne bodo opravila, težišče odločanja pa se prenaša na pristojno delovno telo. V zvezi z obravnavano spremembo, ki je predlagana v 2. členu pa je ZPS ponovno opozorila tudi na razliko med akti iz teh dveh členov, ki se spreminjata, G in H, mislim, da ja in je priporočila nujnost, priporočila razmislek o tem, ali naj se predlagani način glede na naravo aktov, na katere se nanaša, naj razširi tudi na akte, ki urejajo temelje Evropske unije in delovanja Republike Slovenije v njenih institucijah. To je naše mnenje. Hvala.

Hvala lepa. Zdaj predstavnikov Vlade in Državnega sveta ni z nami, tako, da lahko kar prehajamo na razpravo poslank in poslancev ter odločanje. V skladu s 3. alinejo prvega odstavka 128. člena Poslovnika Državnega zbora predlagam, da združimo razpravo o vseh členih predloga akta in glasujemo o vseh členih skupaj. Kdo temu nasprotuje? V kolikor ne, potem lahko prehajamo torej na razpravo in odpiram razpravo članic in članov odbora. Želi kdo razpravljati? V kolikor ne, potem zaključujem tudi razpravo in prehajamo kar na glasovanje. In sicer, odločali bomo torej o vseh členih predloga skupaj in pričenjam glasovanje.

Glasujemo. Navzočih je 13 članov in članic, za je glasovalo 12, proti nihče.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da so vsi členi sprejeti z dvotretjinsko večino navzočih članov komisije.

S tem torej zaključujem drugo obravnavo predloga akta na matičnem delovnem telesu.

Komisija bo pripravila poročilo v katerem bo Državnemu zboru predlagala naj sprejme predlog akta v predloženem besedilu. V skladu z drugim odstavkom 42. člena Poslovnika moramo določiti še poročevalca oziroma poročevalko, ki bo predstavil poročilo na seji Državnega zbora. Predlagam, da sem to sama, razen če ima mogoče kdo željo. Ne. Hvala lepa za zaupanje.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

In prehajamo še na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE TOČKA RAZNO. Želi še kdo besedo pod točko razno? V kolikor ne, tudi zaključujem 2. točko in s tem 4. sejo Komisije za Poslovnik. Hvala za vašo udeležbo in lep dan vam želim.