Lepo pozdravljeni!

Pričenjam 9. nujno sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti.

Članice in člane komisije ter vabljene lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da so zadržani, da je zadržana in se seje ne more udeležiti Meira Hot, na seji pa kot nadomestni člani komisije sodelujejo magister Rastislav Vrečko namesto Tomaža Laha oziroma obratno, Tomaž Lah namesto magistra Rastislava Vrečka, Tereza Novak namesto Dušana Stojanoviča in Andrej Kosi namesto Andreja Hoivika ter Lucija Taca namesto Jožice Derganc.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. točka - Peticija proti postavitvi azilnega doma na območju mejnega prehoda Središče ob Dravi.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik predlagane točke, je dnevni red določen tako, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PETICIJA PROTI POSTAVITVI AZILNEGA DOMA NA OBMOČJU MEJNEGA PREHODA SREDIŠČE OB DRAVI.

Na sejo so vabljeni: Toni Jelovica, župan Občine Središče ob Dravi, Danijel Vrbnjak, župan Občine Ormož; Mirko Cvetko, župan Občine Sveti Tomaž, Ivan Molan, župan Občine Brežice, Jurij Borko, Središče ob Dravi, Mirjana Panič, Središče ob Dravi, Urad predsednika Republike Slovenije, Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve, Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, Generalna policijska uprava, Varuh človekovih pravic in državno tožilstvo.

Dodatno smo vabili še Heleno Ber, regionalno predstavništvo, iz regionalnega predstavništva UNHCR. Od vabljenih se je opravičilo Vrhovno državno tožilstvo.

S sklicem seje ste kot gradivo prejeli peticijo proti postavitvi azilnega doma na območju mejnega prehoda Središče ob Dravi z dne 20. marca 2024 in dopolnitev k vloženi peticiji proti postavitvi azilnega doma na območju mejnega prehoda Središče ob Dravi z dne 28. marca 2024.

Pričenjam obravnavo te točke in dovolite mi samo nekaj uvodnih stavkov o razlogih za sklic današnje seje. Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti je 20. marca prejela peticijo občine Središče ob Dravi, občine Ormož ter občine Sveti Tomaž proti postavitvi azilnega doma na območju mejnega prehoda Središče ob Dravi. V peticiji, ki so jo podpisali župani treh občin, so uvodoma zapisali, da se z vloženo peticijo na podlagi sprejetih sklepov občinskih svetov vseh treh občin pritožujejo zoper sklep številka 21400-4/2024/2, z dne 29. 2. 2024, ki ga je na svoji 23.(?) redni seji sprejela Vlada Republike Slovenije. Omenjeni sklep predvideva organizirano(?) izpostav azilnega doma na območju bivših mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi. V peticiji je podrobno obrazloženo, zakaj v treh občinah postavitvi azilnega doma nasprotujejo. Dne 28. marca pa je komisija prejela dopolnitev k vloženi peticiji proti postavitvi azilnega doma na območju mejnega prehoda Središče ob Dravi, v kateri je podana dodatna utemeljitev ter navedeni dodatni razlogi za nasprotovanje občanov treh občin.

Sedaj pa bomo začeli s predstavitvami. Najprej dobi besedo Toni Jelovica, župan Občine Središče ob Dravi.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav spoštovani predsednik, članice in člani, vsi prisotni!

Kot je že predsednik omenil, smo se pač danes zbrali tu, da zahtevamo, da Vlada, da zahtevamo, da sklep, katerega je Vlada sprejela na 93. redni seji glede azilnega doma v Središču ob Dravi v celoti prekliče. Kot sem že večkrat omenil za, se ta s sklepom za to, zato ker smo bili seznanjeni, to pomeni po sprejetju sklepov, to pomeni, da je Vlada sprejela sklep brez vednosti lokalne skupnosti, vemo pa tudi, da se je Vlada pogovarjala oziroma urad Vlade pogovarjal z določenimi občinami, katere so lahko svoje vprašanje oziroma zakaj ne v tistih občinah tudi argumentirali; mi te možnosti nismo imeli, zato smo sprejeli sklep oziroma da vse tri občine, to pomeni Občina Sedišče, Občina Ormož in Občina Sveti Tomaž, smo bili pač zaskrbljeni zaradi kršitve naših ustavnih pravic, ki so posledica enostavne odločitve Vlade Republike Slovenije glede postavitve azilnega doma na območju Središča ob Dravi. Osnova je bil sklep občinskega sveta, nakar smo ta sklep še sprejeli skupaj z vsemi tremi občinami, to pomeni Občina Ormož s Središčem pa Sveti Tomaž, da se s tem sklepom ne strinjamo, kajti, kot sem že omenil, je to bila enostranska odločitev Vlade brez posvetovanja z lokalno skupnostjo. Ne le krši našo pravico do sodelovanja pri odločanju, ampak tudi našo pravico do informativnih odločanjih, ki vpliva na naše življenje. To upoštevanje naših ustavnih pravic postavlja vprašanje verodostojnosti, legitimnosti odločitvenih procesov v državi. To pomeni, kot občan in državljan, karkoli se dogaja v Republiki Sloveniji, imamo pravico, da odločamo - ne samo mi, tudi vsi ostali kateri tu živimo. Poleg tega pa je tudi naša pravica do varstva osebnega in družinskega življenja, ki jo zagotavlja Ustava, ogrožena zaradi morebitnih negativnih posledic, ki lahko prinese postavitev azilnega doma na našem območju. Prisilna migracija velikega števila ljudi lahko resno vpliva na naše življenje in varnost na tem in nam tam odvzame občutek varnosti in stabilnosti v naši skupnosti. To pomeni, kot smo že večkrat, je ta lokacija neprimerna, kajti nahaja se v bližini mejnega prehoda, je tik ob lokalni cesti; sam prostor, kateri je namenjen temu azilnemu domu po prostorskem načrtu, ni opredeljen kot prostor za začasno bivanje, ampak je to prostor za opravljanje mejnega prehoda oziroma kot se je takrat, kot je bil Schengen, to tudi dogajalo. Če sami veste, prostor v katerem živimo oziroma urejanje prostora je v pristojnosti lokalne skupnosti, to pomeni občine, dejstvo pa je tudi, da lahko tudi država, vendar ko je država sprejemala lokacijski načrt za ta obmejni, omenjeni mejni prehod, je tudi bila lokalna skupnost o tem obveščena oziroma smo imeli 30-dnevni rok, da smo lahko dali pripombe. V tem smislu, ki ste vi pač sprejeli sklep, to pomeni, da je bilo enostransko in pa tudi sklep, s katerim ste se oziroma so se odločali, je v višji sili. Višje sile ni; kot je sam minister povedal, živimo v varni državi, to pomeni, višja sila je / nerazumljivo/ vojna, to pomeni, da ni. Zato vztrajamo, da se spoštujejo naše ustavne pravice in da se odločitve, ki vplivajo na naša življenja, sprejmejo v skladu z načeli demokracije, pravne države, spoštovanje človekovih pravic. To je ključno za ohranjanje integritete, stabilnosti družbe ter zagotavljanje pravičnega in uravnoteženega razvoja celotne lokalne skupnosti. To pomeni, če živimo v pravni državi, je tudi, potem imamo tudi mi pravico, da odločamo, odločamo o nekaterih stvareh, ne da to pomeni, da drugi odločajo o naši skupnosti. Sami se borimo, da bi se kraj naš razvijal. Sami, veste, smo v vzhodnem delu države; če se primerjamo z zahodnim delom, je razvitost dosti večja kot v našem kraju, zato bi ta postavitev azilnega doma lahko vplivalo tudi kršitev demokracije, načel in pravičnosti do sodelovanja pri odločanju, ki se tičejo našega življenjskega prostora.

Kot samo, s to, pač s peticijo želimo izraziti našo globoko zaskrbljenost glede predlagane postavitve azilnega doma na območju občine Središče ob Dravi. Skupaj s prebivalci območja tega smo preučili predlagane rešitve in ugotovili, da imamo več pomembnih pomislekov, ki jih želim deliti z vami. To pomeni nestrinjanje lokalne skupnosti, kot ste sami videli, tudi jaz kot župan, starš sem zaskrbljen nad takšnim sprejetjem, sklepom, katerega je Vlada sprejela brez vednosti lokalne skupnosti. Postavitev tega azilnega doma bo vplivala tudi na varnost, socialo, ekonomsko stabilnost ter splošno kakovost življenja v našem prostoru. Glede varnosti; kot sami že veste, živimo ob meji in takrat, ko je Schengen deloval na ozemlju oziroma na tej zeleni meji, kot sedaj pravimo, ni bilo teh ilegalnih mejnih prehodov. To pomeni, sedaj, ko se Schengen prestavil na južno mejo, vidimo, da ta Schengen ne deluje. To pomeni, če bi tista meja delovala kot bi morala delovati kot je bila prej kot je bila, Slovenija kot zunanja, potem teh azilnih domov ne bi rabili imeti. Zaskrbljeni smo tudi glede socialne in ekonomske stabilnosti. Prebivalci opozarjajo na negativen vpliv postavitev azilnega doma na socialno in ekonomsko stabilnost lokalne skupnosti. Izpostavljamo možnost povečanja konkurence za lokalne vire, zmanjšanje cen nepremičnin ter otežena dostopnost do storitev in obstoječega prebivalstva. Kot sem že večkrat omenil, smo večinoma v vzhodnem delu, to pomeni, pozabljeni od vseh. Sedaj, ko pa bo treba postaviti azilni dom pa ste nas takoj našli na zemljevidu naše Slovenije. Dejstvo je tudi, da s tem, ko se ta azilni dom ustavi, ki ga vi mislite, s katerim se mi absolutno ne strinjamo, je tudi varnost, to pomeni varnost naših občanov, ne samo občanov občine središče ob Dravi in pa tudi varnost v dveh sosednjih občin v kateri živimo skupaj v upravni enoti, tudi vašo varnost. Kajti že 91. leta, ko je bila vojna, smo mi pokazali, da smo ostali na meji oziroma smo se borili za vrednote. 2015, ko je bila migrantska kriza se je takratna Vlada tudi posvetovala z lokalno skupnostjo. To pomeni, da so bili obveščeni o vseh dogodkih. Kaj se je dogajalo? To pomeni sedaj, ko pa smo mi dobili sklep, pa je Vlada pač sprejela enostransko brez vednosti naše oziroma mene kot župana in pa tudi lokalno skupnost, s tem, da se je tudi možnost povečanja kriminala. Kot sami veste, v neposredni bližini in v sosednji Hrvaški, približno 500 metrov je romsko naselje, katera velikost je od 3 tisoč 500 do 4 tisoč in sedaj si vi predstavljate, če postavite azilni dom tam na tem območju, kot ste predlagali, je kot prvo, sem že rekel v bližino meje, potem je neprimerno, kajti to pomeni, če damo tam ne vem, če ste se postavili vi kot 50 stopinj. Mislim, da neživljenjsko in nehumano je, da se na tem plat postavi ta azilni dom, kajti mislim, pa smatram, da ima država ne samo v naši okolici, ampak tudi v širše kakšne bolj primerne objekte kateri bi bili bolj humani kot ti objekti, kateri bi, katere želite postaviti tu. S postavitvijo se degradira celotno območje, to pomeni, s tem ko mi hočemo, da pridobivamo investitorje, se degradira naše območje, to pomeni, s tem se tudi pada vrednost nepremičnin, če samo primerjamo sedanjo vrednost nepremičnin v vzhodnem in zahodnem delu, je razlika skoraj ena proti tri. To pomeni vsi tisto, kar smo si, kar smo si do sedaj napravili oziroma kaj pričakujemo, da bi zgradili obrtno cono, s katero mislimo tudi privabljati neke investitorje. Kot sami veste, smo starejše prebivalstvo, to pomeni, da se staramo, da bi zadržali mlade, da bi jim ponudili nova delovna mesta, s tem tudi, da začnemo ohranjati našo krajino, kulturo, v katerem živimo. To pomeni jezik, tako da, glede tega se vsi kar ne strinjamo, da bi ga vi tam postavili.

Omejena je tudi možnost razvoja. Če se samo peljete po glavni cesti iz Ljubljane proti središču, vidite, kje smo. To pomeni, borimo se za vsak evro, ki ga dobimo, pa še tistega včasih ne, ko bi ga morali bolj dobiti, katerikoli drugi. Sedaj, kdo pa je treba postaviti azilni dom pa smo takoj predstavljeni pred zid oziroma kot sem že večkrat omenil, se smatram, ker smo drugorazredni državljani. To pomeni pred državo moramo biti vsi enaki, vsi plačujemo davke, prispevke, tako bi treba tudi pri odločitvah katera sprejme vlada, tudi vprašati tudi nas kot lokalno skupnost kaj si o tem mislimo.

Toliko za enkrat, bolj pa, ko bo razprava odprta, pa upam, da bom še imel možnost, da repliciram na kakšno od vaših vprašanj. Hvala.

Hvala lepa. Naslednji dobi besedo Danijel Vrbnjak, župan Občine Ormož. Izvolite.

Hvala za besedo. Spoštovani predsedujoči, spoštovani vsi zbrani, lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu, kot tudi v imenu Občine Ormož!

Zdaj, jaz bom nadaljeval, bi rekel, samo razpravo od zaključka, bi rekel župana Središča ob Dravi, bom pa se navezal tudi, to lahko že v naprej malo povem, tudi na Odboru za notranje zadeve, ko smo v začetku župani predstavili, bi rekel, zelo na kratko, mislili smo, da se bomo lahko v razpravo vključili, obljubljena je bila takrat tudi beseda na koncu samega odbora, ampak žal do tega ni prišlo. Bile pa so bile, bi rekel, zelo enostranske stvari s strani določenih poslancev takrat povedane. In moram reči, da smo župani lahko tudi povem, bili malo prizadeti, glede na vse povedano, kar nam je bilo vse očitano, človek pa se ne more v tistem, v tisti točki tudi nekako zagovarjati.

Zdaj, kar se tiče same vložitve same peticije. Se ne bi ponavljal, to se pravi, smo proti postavitvi samega azilnega doma na območju mejnega prehoda v Središču ob Dravi. Zdaj jaz bi mogoče povedal, zakaj je do tega prišlo. Glejte, tu ni, tu ne sme biti samo očitanje s strani županov oziroma nas kot tistih, ki vodimo lokalne skupnosti, ampak nas je k temu dejanju da, se pravi, da se borimo seveda skupaj: normalno župani kot tudi občinski sveti so nas pozvali, tudi občanke in občani, ljudje, ki tam živijo. Še enkrat vam povem: niti v enem tednu je bilo zbranih več kot 3 tisoč, se pravi 3 tisoč 500 podpisov, če bi še izbirali mogoče kakšen teden, bi verjetno zajeli več kot polovico vseh prebivalcev, absolutno. Tako da, absolutno k temu je pripeljalo veliko, veliko nestrinjanje tam živečih, da je Vlada Republike Slovenije na svoji 93. redni seji februarja meseca sprejela takšen sklep kot ga je enostransko, to se pravi brez ene besede, da bi lokalne skupnosti pozvala k določenemu mnenju. Zato tudi tisti sklep. Ki ste ga imeli v predlogu na samem Odboru za notranje zadeve kaže k temu zelo k eni enostranskosti. Jaz mislim, da se vseeno v tej republiki Sloveniji moramo pogovarjati in da smo lokalne skupnosti, župani, občinski sveti tisti, ki moramo dati pri tem neko mnenje. Konec koncev smo mi tisti, ki operativno zagovarjamo oziroma delamo za dobro ljudi in kdo pa bo, če ne bomo mi poslušali ljudi, ki živijo v naši Republiki Sloveniji. Zato še enkrat, na podlagi vsega tega smo odreagirali. Sklicali se pravi nujno sejo tudi vseh treh občinskih svetov, na podlagi česa smo tudi izglasovali ta sklep, da vložimo, se pravi, samo peticijo. In še enkrat povem, na tej seji smo bili prisotni vsi občinski svetniki vseh treh občin in glasovali so ni rekel ne glejmo na niti eno barvo politično ali je to Levica, Svoboda, Socialni demokrati, Slovenska demokratska stranka, Nova Slovenija in tako naprej, čisto vsi smo bili za to, da se azilni dom tam ne postavlja. To se pravi svetniki čisto vseh političnih opcij. To je tisto, kar je za izpostaviti. Tako da se ne gremo nekih političnih igric, kot nam je bilo tudi preko nekaterih medijev oziroma samega odbora nekako očitano. Tu se gre za voljo ljudi. Se pravi, da se azilni dom na tem mestu ne postavlja.

Zdaj mogoče komu ta list papirja oziroma to kaj bom prebral, kaj pomeni, mogoče komu ne. Bi pa povedal še vedno tako kot je tudi župan predhodno glejte, leta 1991 so se ljudje, ki tam živijo, borili za našo Republiko Slovenijo, za bi rekel, za pravice in življenje naše svobodne države. Lahko pa vam povem, da smo podporo lokalnim skupnostim proti postavitvi azilnih domov tudi dobili iz Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ormož, iz Območnega združenja slovenskih častnikov Ormož, Policijsko veteranskega društva Sever Maribor, Odbor Ormož, kateri so soglasno zapisali, da podpirajo župane, prebivalce občine Središče ob Dravi, Ormož in Sveti Tomaž v upravičenih prizadevanjih za preklic odločitve Vlade Republike Slovenije o vzpostavitvi začasne izpostave azilnega doma v Središču ob Dravi. To se pravi, ne samo ljudje, tudi določene institucije, ki so se borile za našo državo so proti takšnemu načinu in pa takšni postavitvi azilnih domov. Zdaj, bilo nam je večkrat tudi povedano, zakaj tako nestrinjanje tudi solidarnost, nesolidarnost nam je bila očitana. Ampak povedal bi samo eno zadevo, spoštovana predsedujoča Odbora za notranje zadeve je večkrat povedala, da v Logatcu, da so ljudje to mirno sprejeli in da je življenje tam, se pravi mirno ni nobenih večjih bi rekel, groženj oziroma na kakšen način pač ljudje živijo s temi azilnimi domovi. Nedolgo nazaj smo tudi župani dobili eno, bi rekel eno raziskavo agencije Ninamedia, kjer piše ravno za občino Logatec, da dobra tretjina prebivalcev Logatca se ne počuti varno v svoji občini. Tako da besede, da je čisto vse to tako čisto okrog vseh teh azilnih domov in pa integracije samih migrantov v same občine in pa samo našo državo verjetno raziskave kažejo čisto nasprotje, zato je mogoče tak enostranski govor včasih, bi rekel, o tem se je pač potrebno pogovarjati. Zato še enkrat, mi smo proti takemu načinu, mi Vlado Republike Slovenije še enkrat pozivamo s to peticijo, da se ta sklep prekliče, da se začnejo pogovori in da nikakor in na noben način tudi vidite voljo samih občank, občanov, tudi obisk samega ministra, ki se je nedolgo zgodil v Središču ob Dravi, ste lahko bili priča, na kakšen način ljudje to sprejemajo, to namero o postavitvah določenih kontejnerjev. Tukaj jaz moram povedati, da ta enostranskost je pripeljala pač do tega, do totalnega nezaupanja ljudi, da ne verjamejo več besedam ministrstva, vlade, na kakšen način bi se to, ne izpostavlja, če se bi sploh vzpostavljalo. Ampak, še enkrat, občine Ormož, Središča ob Dravi in pa Sveti Tomaž absolutno nasprotujemo postavitvi azilnega doma. Zato še enkrat s to peticijo, ki jo vzamemo resno, konec koncev vseeno gre za 3 tisoč 500 ljudi, ne gre tukaj za tri župane, ampak še enkrat za 3 tisoč 500 ljudi, ki je izrazilo mnenje ljudi, ki tam živijo, za to, upoštevajmo njih. Ne bodimo država, ki ne posluša svojih občank, občanov, ampak bodimo država, ki jih posluša in poskuša najti rešitve, se pravi, v prid, še enkrat, našim državljanom Republike Slovenije. Tudi okrog določenih podatkov, ki so se takrat na tistem odboru omenjali okrog tega koliko prehodov je v določenih policijskih upravah. Glejte, poglejte si malo za prejšnje leto, koliko prehodov beleži, se pravi ilegalnih prehodov beleži Policijska uprava Maribor, niti tisoč od 60 tisoč. Kje se ti migrantski vali nekako udejstvujejo v naši Republiki Sloveniji? Tako da še enkrat prosim k premisleku. Vzamemo to peticijo proti postavitvi azilnega doma skrajno resno in da ne hodimo v neke debate okrog solidarnosti in ne solidarnosti. Vemo, da država odpira na veliko roke, bi rekel in pa kako bi rekel k postrežbi vseh pogojev. Glede na to, da s tako odprtimi rokami pričakamo te ilegalne prehode, jih moramo tudi na drugačen način tudi obravnavati kot je obravnavan. Še enkrat, ne enostransko. Lokalne skupnosti smo tiste, ki smo znotraj državnega sistema in jaz mislim, da moramo upoštevati tudi njihova mnenja. Toliko mogoče predsedujoči za začetek. Upam pa, da bomo se lahko še kasneje vključili. Hvala.

Hvala lepa. Naslednji je na vrsti Mirko Cvetko, župan Občine Sveti Tomaž. Izvolite.

Ja, lepo pozdravljeni tudi v imenu Občine Sveti Tomaž.

Torej tu smo po sklepih vseh treh občinskih svetov, tudi občinskega sveta iz Občine Sveti Tomaž, ki se potrjuje to, kar je bilo danes že velikokrat povedano, ne bi se rad ponavljal. Torej ta azilni dom vsekakor tudi za občane Občine Sveti Tomaž velja kot nekaj kar ne sme biti in zato so tudi podpisali peticije, zato je tudi občinski svet sprejel takšen sklep kot ga je. Naj vam povem, precej vas je mlajših tukaj, predvsem iz vladne garniture, nekateri se niti ne spominjate bi rekel leta 1991, kaj vse smo na tistem našem območju dali skozi. Niso bile, niso bili lepi časi. Bili so zelo negotovi, zelo težki, sam se jih zelo dobro spomnim kot mlad fant in jaz mislim, da je res na mestu, da bi bilo potrebno prisluhniti tudi takšni občini kot je Središče ob Dravi, ki je odigrala izredno pomembno vlogo pri osamosvojitvi Slovenije. Sicer pa glejte, 18 let sem župan pri Svetem Tomažu, ne pomnim tega, da bi se kakršenkoli sklep sprejemal tako enostransko kot ste sprejeli ta sklep, o katerem govorimo. Vedno se je vprašalo, lokalna skupnost. Vedno se je posvetovalo, vedno smo imeli možnost povedati svoje mnenje. V tem primeru te možnosti ni bilo in hočem vam reči, izvirni greh vsega, kar se sedaj dogaja, je prav to. Zakaj se ni pristopilo do Občine Središče ob Dravi, če hočete, do vseh treh občin? Bi se ta projekt predstavil in potem na podlagi tega šli v odločitve, takšne ali drugačne. Še enkrat rečem, ne želim se ponavljati, ker sta moja predhodnika že marsikaj povedala, vsekakor pa vas prosim, da to zadevo vzamete zelo resno. Naši občani, občani Občine Ormož, seveda pa najbolj občani Središča ob Dravi, živijo v strahu, kaj bo prinesel ta sklep, ki ste ga sprejeli. Prosim vas, prisluhnite jim, razumite jih, da ne gre za šalo, da gre za precej resno, zelo resno stvar in v tem duhu ukrepajte tudi v naprej. Kot je bilo že rečeno nekajkrat, poskrbite, da bo ta sklep preklican, dajmo se začeti pogovarjati kot se je z lokalnimi skupnostmi potrebno pogovarjati in jaz verjamem, da se bo rešitev v Sloveniji našla tudi za to.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Iz Občine Brežice je prisoten župan, ki mu bom dal besedo in potem, če bo potreba, če bo želja še dam, bo dobila besedo še Patricija Čular.

Izvolite. Župan, izvolite. Ja, prosim, če se izklopite, gospod Cvetko.

Izvolite.

Lep pozdrav seveda tudi v mojem imenu in v imenu Občine Brežice!

In tudi sam osebno povem, da je to enostransko sprejetje tega sklepa eno največjih ponižanj in pa žalitev naših občanov odkar sem župan pa sem že dal sedem Vlad prek, zato sem tudi predstavil eno kratko predstavitev, da boste sploh ugotovili in pa videli, kaj doživljamo v Brežicah že od leta 2015, pa bi prosil, če lahko daste to na ekran. / predvajanje slikovne predstavitve/

Tako. 2015. leta so se začele migracije na Balkanu. Takrat v Sloveniji, ni se noben z njimi ukvarjal in smo mi na občini zahtevali sestanek s predstavniki vlade, da nam predstavijo kaj se bo zgodilo. V Brežice so prišli predstavniki Vlade, so nam razložili, kako nas naj ne skrbi vse je to pod kontrolo, vse bo uredila Vlada. Ob enih smo končali sestanek, ob štirih smo imeli prvih 400 beguncev na železniški postaji. To je bil naslednji posnetek, ko so začeli begunci v brežiško občino prihajati. Mi smo potem dosegli, da so se nekako ustavili na meji v Rigoncah, kajti enostavno nismo mogli dovoliti, da bo dnevno tudi 12 tisoč migrantov hodilo po občini Brežice.

Tako v kolonah smo jih vozili v tri zbirne centre. Eden je bil v Brežicah, eden je bil, to je policijska postaja v Brežicah, iz zraka, ki jih je bilo 3 tisoč 500 v enem dnevu, drugi je bil pri Betiki, tretji je bil pri Livarni. V enem dnevu, kot sem že povedal, je bilo v Brežicah 12 do 13 tisoč migrantov.

Takrat je bilo rečeno, vi se v Brežicah nič ne sekirajte, vse bo poskrbljeno. V šestih mesecih smo morali zagotoviti približno tisoč prostovoljcev, ki so to urejali. Samo v mesecu oktobru 2015 je šlo preko naše občine 116 tisoč migrantov. To se je pa dogajalo, ko so migranti začeli postati nestrpni, ko niso, šlo po njihovih željah. Nekako je bilo pričakovano takrat, da bodo v parih urah bili poskrbljeni, odpeljani, ko se je pa malo za ene pol dneva, en dan zavleklo, so začeli požigati šotore pri policijski postaji, celo "selfije" so delali, požigali so drugje v centrih. Prav tako so metali kamenje v gasilce, napadali so prostovoljce, ki so jim nosili hrano, in še marsikaj. Naslednji koraki so bili, da so prišli z oklepnikom, vojska, policija, mednarodna in vsa ostala.

Potem nekako se je to po šestih mesecih uredilo, približno 400 tisoč je šlo migrantov preko naše občine in zato me danes še posebej žalosti, ko nam govorijo, da smo nestrpni, da se bojimo migrantov, da smo ne vem kaj vse, politično motivirani in vse ostalo in zato tudi povem, da je to izjemno arogantna odločitev Vlade, enostranska tudi bila žalitev za nas.

Od leta 2015 so se stvari uredile. 2022. leta je šlo preko nas 10 tisoč migrantov, 2023. pa že 47 tisoč. Zato smo mi tudi potem zahtevali sestanek z ministrstvom, da se te stvari nekako, predvsem uredijo, kajti enostavno nismo mogli dovoliti, da so se začeli praktično migranti migati ponovno po celi občini. Začeli so se sestanki s policijo. To je en primer, ko so imeli v Rigoncah sestanek s policijo in so migranti prišli sami v dom, ko so iskali vodo, hrano, po ljudeh in tako so prišli praktično na sestanek, kjer je bila policija in pa krajani.

Potem seveda na osnovi tega je bilo tudi nekako dogovorjeno s policijo, da se je nazaj poostrilo stanje na mejah in moram reči, da so se stvari nekako uredile. Dejstvo je, da tudi v tem trenutku prihajajo migranti, približno v tem mesecu jih je že, v tem mesecu, v letošnjem letu jih je že bilo 7 tisoč na naših mejah, ampak zaenkrat nekako je to tako dogovorjeno, da jih pol gre na policijsko postajo v Brežice, druga polovica na policijsko postajo na Obrežju, kjer seveda je tam na nek način registracijski center. Zato smo se tudi januarja s policijo nekako dogovorili, da se na Obrežju zgradi oziroma poveča ta registracijski center, da bo to lažje delo, seveda, za policijo, da se bo povečala varnost, da bodo seveda tudi lažje, ker vemo, da v teh migrantskih centrih so socialne službe, Rdeči križ in vse ostalo, da bodo lažje na nek način to urejali pri nas. Zato smo tudi pristali na ta registracijski center, kajti ta objekt je zaprtega, pa je ograjen, je pod nadzorom policije, v njem je gibanje omejeno. V tem registracijskem centru se ugotovi istovetnost tujcev, ki nezakonito pristopajo, preverijo tudi posameznika, varnostno kriminalno preteklost, terorizem, ločijo migrante po narodnosti - treba je povedati, da določene narodnosti sploh ne smejo imeti skupaj, pride takoj do prepira med njimi - ločijo potem ranljive skupine, otroke, ženske, invalide, omogoči se jim osnova, oskrba v tem registracijskem centru, obleka, hrana, voda, prva pomoč, čas bivanja je krajši in seveda potem se te migrante odpelje v določeni azilni dom, dom za tujce, za mladostnike ali bilo kaj. Seveda nas je pa potem presenetilo šok, ko so 29. februarja 2024 sprejeli še sklep, da bo zraven tega registracijskega centra postal še praktično azilni dom. Seveda treba je povedati, da ta sklep vlade je bil enostranski, noben ni nas niti obvestil, ni se pogajal in seveda bilo je rečeno, saj ga nihče noče in potem sprejmeš ti enostransko odločitev. S tem seveda dosežete tudi to, da praktično vseh ostalih 20 lokacij, ki smo slišali iz raznih drugih medijev, so bili praktično neopazni, vsi so dobri, mi, občine, ti dve pa smo postali kot neki nestrpneži, politični problem in ne vem kaj drugega. Seveda, ko je bilo to sprejeto, nas je, potem naknadno poklicala gospa Štrukljeva (?), prav tako je bilo to v javnih medijih in takoj so seveda skočili ljudje, kajti enostavno pravi, da je to nesprejemljivo, začele so se civilne iniciative. Prav tako seveda je bil sklep krajevnih skupnosti narejen, dveh, ki so nasprotovale, na tem je bilo že veliko krajanov. Potem smo sprejeli tudi smo imeli izredno na občinskem svetu, tudi tu so prišli krajani in moram reči, da smo vsi sprejeli enostavno, da poleg registracijskega centra, ki ga bomo imeli v naši občini nikakor ne pride v poštev še azilni center oziroma azilni dom, kajti v azilnem domu je popolnoma drugačna režim. Vemo, da v njem seveda objekt varujejo varnostniki, ne več policija, da je konec koncev azilni dom ima nek del tudi prostega gibanja in pa seveda vemo, da se ti azilni domovi nekako postopki vlečejo tudi po 110 dni. Seveda kasneje so nam nekako hoteli nas prepričati, da gre to za prihodnji namen, vendar že tu se zapletamo, kajti povemo, da je pač dom, ki je namenjen za namero za tujce sicer zaprtega tipa, vendar iz vseh izjav, ki jih slišimo, v dveh do treh dnevih zapustijo in to pomeni, da bo prišlo do prostega gibanja pri nas ponovno tistih migrantov, ki pridejo k nam, ki so bili nekako v zaprtem delu cilja. Kot sem že povedal, proti tem so bili krajevne skupnosti, krajani. Tudi naši krajani so zbirali peticijo, včeraj so jo dali, v enem tednu so zbrali 7 tisoč podpisov. Sprožili smo tudi upravni spor, kajti dejansko nam je bila na nek način kršena pravica do sodelovanja. In pa še, kar je najbolj žalostno, še vedno nismo izvedeli katere so tiste občine, ki so to odklonile, za katere nam nočejo nekako dati informacije. Mi smo tudi preko pooblaščenke zahtevali te podatke, kajti mislim, da je to zelo za nas pomembno, kajti ustvarja se vtis, da določene župane in pa krajane ste zdaj postavili v neki nepravični položaj, očrnili ste jih. Kot da nočejo sodelovati, čeprav ni z nami enostavno nobeden niti kontaktiral. Po drugi strani pa verjetno vam je jasno, ko sem vam predstavil kaj vse se v Brežicah dogaja se in da smo pristali na to, da se naredi pri nas registracijski center za migrante, ki nudi tisto najnujnejše, kar je potrebno za solidarnost in pa za vse ostalo.

Seveda, na občinskem svetu, ko smo ga imeli, smo tudi povabili tako policijo kakor tudi direktorico urada. In policija nam je predstavila tale registracijski center, kako naj bi bil narejen. Gradil bi se v treh fazah, najprej zelena, svetlo modra in pa modra, vse to naj bi bilo vgrajeno. In seveda, naši svetniki so rekli, da se strinjajo s tem, da to potrjujejo. Res pa je, da od Urada za migracije, ki so pa rekli, da bo tu še zraven nekje azilni dom, pa nismo dobili nobenih informacij. Bilo je rečeno, da to je sklep Vlade, oni bodo to realizirali, da ne vedo niti kako, niti kakšna kapaciteta, kako bo narejeno in vse ostalo. Zato seveda so bili svetniki tudi izjemno zgroženi in so praktično enotno, tudi tisti iz Svobode in vsi bili proti, tako da dejansko ga ni bilo, ki bi bil za takšno rešitev. Naj pa povem, da je bil pri nas minister 9. aprila skupaj s policijo, kjer nas je prišel na nek način tolažiti na tiskovno konferenco, kako je to vse varno, kako se ni treba bati za prihodnost in nam je prinesel eno novo risbico, ki je na prvi pogled skoraj ista. Gre za tri faze našega registracijskega centra: prva je zelena, modra, svetlo modra in pa temno modra. Na prvi pogled bi rekel, da je to skoraj ista risba. Ko smo vprašali, ja, malo ste zamaknili seveda te prostore, je bila obrazložitev: "Zaradi določenih vodov, ko bomo malo prestavili te šotore, ki se bodo gradili," pozabili pa so povedati eno ključno stvar, da so zamaknili ograjo, kar pomeni, da tretja faza je naenkrat izpadla in več ni ograjena. Poleg tega v tretji fazi več ni ograjena tale siva stran, kjer so hlevi. To še vedno govorim, v hleve je bil prvi namen verjetno, da bi se dalo. In to pomeni, da bodo seveda iz tega registracijskega centra jih prestavili v tretjo fazo, ki naj bi bil migrantski center, in seveda potem prosto spustili več ali manj na črno ali na ilegalno naprej.

Tudi smernice urada, evropske smernice, kažejo na to, kako naj bi se take stvari umeščale. Prva ključna stvar je, naj bi bile pri takšnih azilnih domovih vključene lokalne skupnosti. Smernice določajo tudi, da naj bi bila lokacija primerna s prostorskega, humanega in varnostnega vidika. Poglejte si to lokacijo, to je ta azilni dom, ki bo tista rdeča stavba. To so hlevi, sem vam povedal, tu na tem platoju so kamioni, ki se jih dnevno 500 carini, saj je logistični center; ta siva stavbica mala, to je pa v tem trenutku policija. In na tem območju naj bi se naredil registracijski center s šotori, kjer bi imel kapacitete do 500 ljudi dnevno. Poleg tega pa še Azilni center, za katerega sicer zadnjič na enem soočenju sem slišal, naj bi bila kapaciteta 150, vendar ne vem, definitivno na tem soncu, na tem platoju, ki ni zazidljiv, naj bi bilo lahko dnevno tudi verjetno po tisoč ljudi. Lokacija seveda nikakor oziroma azilni dom ne sodi na obrežje, iz prostorskega vidika ni namenjen stanovanjski rabi, locirani ob avtocesti. Tu gre približno 5 milijonov vozil na leto. In seveda vsi tisti, ko govorimo o humanosti, o človečnosti, zdaj govorim, tudi tisti, ki zagovarjajo migrante, jaz mislim, da bodo zelo težko to ugotovili, pa tudi evropske inštitucije, da je to primerno. Poleg tega seveda tu gre v nasprotju, to niso stanovanjski objekti. Vemo, da vodovodne zmogljivosti so neprimerne, kanalizacije ni, obstoječa infrastruktura ni bila nikoli mišljena za bivanje. Če gremo v azilni dom, tudi s humanega vidika, kot sem že povedal, gost promet, hrup vozil, vsak dan nizka kakovost zraka, obilo prometa. Azilni dom tudi iz vseh pravnih podlag, ki jih vidimo, tožb, je eden od pogojev, da ima tudi kvaliteten migrant zrak in pa da imajo tudi možnost se gibati. Tu enostavno tega ni. Poleg tega je seveda tu brez naravne sence, ni površin za rekreacijo in še marsikaj drugega. Seveda, največji problem je pa tudi varnostni vidik. Zdaj s tem, ko nekako te migrante, kjer govorimo o 7 tisoč, kot jih je že bilo, letos pa napovedujejo, da jih je bilo po letu še bistveno več, jih zadržimo in seveda v registracijski centri opravijo vse. Sedaj pa enostavno več ne bi bilo možnost, kateri so tisti migranti, kateri so prosilci za azil, kateri so tisti, ki imajo možnost azila, in vse ostalo. Tako jaz mislim, da tega se zaveda tudi Vlada. Zato je Vlada sprejela sklep, ker je vedela, da je to neprimerna lokacija, kot argument višje sile, ki je ne vemo. Poleg tega pa seveda skrivajo podatke, kajti zavedajo se, da to ni prostorsko primerno, da gre za izigravanje javnosti in blatenje lokalnih skupnosti, propagando, kako smo tu nestrpni desničarji, ne vem, usmerjeni, politično motivirani, bilo kaj. Seveda, kršena je tudi pravica do obveščanja. Kot sem že povedal, 20 lokacij v Sloveniji so preverili in dejansko vsi so jih zavrnili. Na koncu so rekli, ker ni nobeden hotel, enostransko, boste imeli pa vi tu dol in enostavno nimate možnosti ne se pogajati, na kaj drugega narediti. Kot sem pa že povedal, moram reči, da sem tudi govoril kar nekaj nevladnih organizacij, vsi se strinjajo, da je ta prostor neprimeren za azilni dom. Konec koncev, tudi varuh je zadnjič priznal, čeprav potem seveda v sami izjavi je malo omilil, je rekel, da bi bilo lepo, če bi se med seboj znali prej pogovoriti.

Preseneča me tudi izjava predsednika Vlade Goloba in pa podpredsednika. Govorita, da s tem, ko bomo naredili poleg registracijskega doma v Brežicah še azilni dom, da bomo zmanjšali varnost oziroma povečali varnost, da bomo omogočili gibanje ljudi po Sloveniji. Seveda naj povem, da prav vse te stvari, ki nas nekako dokazujejo, so takšne, da enostavno iz azilnih domov v dveh do petih dnevih zapustijo in odidejo, kar pomeni, da bodo potem verjetno ti azilanti oziroma prosilci za azil prosto pobegnili. Verjetno bomo s tem omogočili tihotapstvo tam, sigurno, če je dnevno 500 kamionov, to jih bomo imeli po vseh kamionih, to jih bomo imeli, ko jih bodo vozili, bežali bodo po poljih. In res se bojimo, kaj vse se nam bo tu dogajalo. Jaz mislim, da je upravičeno ljudi strah. Treba je povedati seveda, da tu so ljudje tudi že imeli kar nekaj protestov, in jaz upam, da ne bodo, mislim, bojim se, da ne bodo popustili. Definitivno, jaz mislim, da takšen nesramno aroganten sprejem akta na Vladi je nepremišljen in jaz upam, da ga bodo spremenili.

Tu sem vam pa predstavil en kratek filmček, kako izgleda življenje, desetminutno na tem platoju, kjer naj bi bili migranti. V desetih minutah je bilo 75 tovornjakov, kar pomeni, da jih bo dnevno lahko šlo ogromno. In si zamislite, če bi kdo od vas zaradi vojne, zaradi težkega življenja moral pobegniti in da ga nastanite med takšen hrup, pa da mora živeti samo en teden. Vabim vse poslance, ki zagovarjate humanost, ki zagovarjate vse, pridite, mi vam bomo plačali en kontejner, živite deset dni tu, pa boste videli, kaj je trpljenje in življenje. Tako jaz upam, da bo enkrat ta Vlada znala tudi narediti, priznati, da je naredila napako, da to prekliče in da ostanemo pri registracijskem centru, kajti registracijski center zagotavlja tisto najnujnejše, kar je potrebno za oskrbo, za humanost in pa tudi za varnost Slovenije. Hvala.

Hvala lepa.

Želite še vi, gospa Čular, besedo? (Ne.) Potem dajem besedo naprej Juriju Borku, Središče ob Dravi. Izvolite.

Lep pozdrav vsem prisotnim! / mikrofon ni vključen/