Spoštovane članice in člani odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam.

Pričenjam 30. nujno sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti: kolega Milan Jakopovič iz Poslanske skupine Levica. Na seji pa kot nadomestni članice in člani odbora s pooblastili sodeluje: poslanka Sara Žibert, ki nadomešča poslanca Aleksandra Prosena Kralja iz Poslanske skupine Svoboda. Dobrodošla.

S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora: Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive zaradi povečanja učinkovitosti zaščite potnikov ter poenostavitve in pojasnitve nekaterih vidikov direktive.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

In sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA OB SPREMEMBI DIREKTIVE 2015/2302 ZARADI POVEČANJA UČINKOVITOSTI ZAŠČITE POTNIKOV TER POENOSTAVITVE IN POJASNITVE NEKATERIH VIDIKOV DIREKTIVE EPA 1451-IX EU 1265. Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Predlagatelj stališča je Vlada. Odbor bo kot matično delovno telo točko obravnaval na podlagi drugega odstavka 154.h člena Poslovnika Državnega zbora. K tej točki so vabljeni: Vlada, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Državni svet. Želi besedo predstavnik Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport za predstavitev stališča? Magister Dejan Židan, državni sekretar, Izvolite, beseda je vaša.

Hvala, gospa predsednica. Spoštovana, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in lep pozdrav tudi ostalim prisotnim.

Evropa z različnimi pravnimi akti ščiti svoje potrošnike, torej v Evropski uniji. Eden od pravnih aktov, ki velja od leta 2015 je direktiva, ki ščiti potrošnike na paketnih potovanjih in na povezanih potovalnih aranžmajih. Kar se tiče te direktive, še vedno se ugotavlja, da je koristna, je pa recimo zlasti čas covida pokazal, da pa ima nekatere pomanjkljivosti in na podlagi tega se je Evropska komisija odločila, da je pripravila v bistvu predlog spremembe direktive. Ta predlog spremembe direktive je bil preveden tudi v slovenščino januarja letos in od februarja se enkrat mesečno o tej direktivi v osnutku pogovarjajo na delovni skupini za varstvo in informiranost potrošnikov tako, da imeli so že prvo srečanje v februarju, drugo v marcu. Sklicane so še tri, aprila, maja in junija, potem pa sedanje predsedstvo zaključi delo in zdaj čaka novo predsedstvo, da neke termine določi naprej. Torej gre za dokument, ki je še zelo v neki, če dovolite izrazu, surovi fazi, ko pa bo direktiva znotraj delovne skupine usklajena, potrebno je povedati, da je v resnici zelo dosti odprtih vprašanj, tako da na vsakem srečanju se nova odpro in iščejo razjasnitve, ko pa bo usklajena in potem, ko bo šla v trialog, recimo splošni pristop, in ko bo sprejeta, bomo imeli v Sloveniji, kakor tudi v vseh ostalih državah Evropske unije časa 24 mesecev, da jo prenesemo pri nas v Zakon o varstvu potrošnikov, pa spremenili bomo tudi eno uredbo pa en pravilnik. Mogoče samo, da takoj pojasnim, kaj pomenijo izrazi. Turistični paket je takrat, kadar v bistvu potrošnik kupi kombinacijo, torej, da kupi mogoče nastanitev in prevoz potnikov ali pa najem motornih vozil, motornih koles in podobno. Povezan potovalni aranžma je pa takrat, kadar pri različnih prodajalcih kupi nekatere stvari, ampak v kratkem obdobju in potem prav tako tudi to področje ta direktiva obravnava.

Kaj so v tem trenutku bistvene predlagane spremembe, ki jih komisija predlaga? Prvo je omejitev predplačila na 25 odstotkov. Do sedaj ni bilo omejitve in to področje ni bilo regulirano. Ta omejitev velja do 28 dni pred koriščenjem paketa ali aranžmaja, po predlogu trenutnem. Obstajajo pa tudi argumenti, da se lahko to tudi spremeni, ampak je področje po mnenju komisije potrebno regulirati.

Drugo je zelo jasen zapis, da kadar pride do odpovedi, upravičene odpovedi, da ne more biti kot prva možnost dobropis, kar se je v resnici v nekaterih primerih, zlasti covida, kazalo. Potrošnik ima vedno prvo pravico, da dobi denar. Lahko se odloči tudi za drugo možnost, ampak njegova pravica je, da dobi denar.

Potem sama direktiva krepi tudi varnost v primeru insolventnosti, s pojasnili, da so dobropisi, zahtevki za povračilo del sodnega varstva. Do sedaj so različne države pa tudi različna sodišča to obravnavala različno. V tem osnutku, torej predlogu spremembe, pa je tudi možnost, da države se odločijo, da zahtevajo, da agencije ustvarijo rezervni sklad za primer insolventnosti ali celo krizni sklad.

Še nekaj je tisto, kar mislim, da je zelo pomembno. Kot upravičen razlog velja po novem, ko bo to sprejeto, tudi katastrofa na lokaciji potrošnika. Do sedaj je, seveda, veljajo neki nepredvideni dogodki v destinaciji, recimo, že primer naših poplav je pokazal, da če konkretnemu potrošniku, ki je kupil turistični aranžma, je polovica hiše pod vodo. To mora biti upravičen razlog za odpoved in povračilo denarja.

To je nekaj mogoče glavnih sprememb, ki jih komisija predlaga. Je zelo dosti nejasnosti, tako da predlog stališča, ki predlagam, da ga ta spoštovani odbor tudi podpre, naslednji, da je potrebno nadgraditi v varstvo potrošnika pri turističnih paketih in povezanih aranžmajih, da je smer nadgradnje dobra, ampak v vsakem primeru je potrebno razčistiti nerazčiščene podrobnosti. Hvala, gospa predsednica.

Hvala lepa za uvodno obrazložitev.

Sedaj odpiram razpravo poslank in poslancev. Želi kdo razpravljati? Gospod Jožef Horvat, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica. Lep pozdrav vsem, še posebej predstavnikom ministrstva. Pozdravljamo, da je predlog stališča Republike Slovenije bil usklajevan praktično z vsemi ministrskimi resorji. Prav tako je bilo narejeno posvetovanje z mnogimi deležniki, zbornicami, tudi nenazadnje Evropski potrošniški center, Banka Slovenije in tako naprej.

V tem sicer kar obširnem poročilu Vlade oziroma gradivu Vlade ne vidimo kakšne so bile pripombe, če so bile kakšne bistvene, vseh teh, s katerimi, vsemi temi deležniki, s katerimi je bilo stališče usklajevano in opravljeno posvetovanje. To bi bilo morda zanimivo slišati. Morda pa, da ni bilo kakšnih posebnih pripomb.

Dejstvo je, da je pravzaprav razlog za revizijo te direktive o paketnih potovanjih, poročilo Evropske komisije iz leta 2021, ki je posebej razkrilo nekatere pomanjkljivosti direktive, obstoječe direktive v času krize. To stališče, ki ga predlaga Vlada, mi podpiramo. Je pa pozornemu bralcu se pojavi vprašanje, ne vem katera stran je točno to, v glavnem tam kjer piše: "Republika Slovenija pozdravlja revizijo direktive o paketnih potovanjih in meni, da so takšne spremembe dobrodošle in potrebne." Potem pa, to kar pravim, da se mi pojavlja vprašanje - Republika Slovenija vseeno opozarja, da je treba nove določbe natančno preučiti in zagotoviti sorazmernost predlaganih ukrepov s cilji ter njihovo usklajenost s pravnim redom Republike Slovenije. In zdaj pozor! Prav tako je treba zagotoviti, da se s predlogom uredbe ne zmanjšuje raven varstva potrošnikov. Katere uredbe? Mi imamo na mizi direktivo. Zdaj, ali gre za lapsus ali pa jaz ne znam nasloviti, za katero uredbo gre. In zdaj konkretno vprašanje. Vsi vemo, v praksi, da so določeni organizatorji turističnih potovanj mala in srednja podjetja, ki gotovo nimajo oziroma ne zmorejo v finančnem smislu organizirati turističnih paketov brez predplačil. Ali se zdaj tu zadeva kaj spreminja, višina predplačil? Ker ravno tu je bil tudi problem v času covida, ko potrošnik ni bil dovolj zavarovan, potovanje je odpadlo zaradi pandemije, organizator pa potem naenkrat ni bil več v stanju teh stroškov oziroma predplačil povrniti. So tu na tem, na tej vsebini kakšne posebne varovalke za potrošnike? To me zanima. Sicer pa mi v Novi Sloveniji pozdravljamo to stališče. Hvala lepa.

Hvala lepa za vprašanja.

Državni sekretar magister Dejan Židan bo v prvi fazi odgovoril. Izvolite.

Hvala, gospod poslanec, za zelo poglobljena vprašanja. Za njih se zahvaljujem. Naj kar odgovorim.

Uredba, o kateri govorim, sem že omenil, ko bo v bistvu evropska direktiva sprejeta, mi ne samo, da bomo spreminjali Zakon o varstvu potrošnikov, zraven moramo spremeniti še dva akta. Tukaj sem opozarjal, da bomo pazili, da bo v bistvu varnost potrošnikov enaka ali višja in je nižja. Eden od teh aktov je Pravilnik o obrazcih za informacije pri pogodbah o paketnem potovanju in tako naprej, drugo je pa Uredba o jamstvu zaradi likvidnostnih težav organizatorja potovanj in podjetij. To uredbo bomo spreminjali potem v Sloveniji, ne na ravni Evropske unije, to je prva zadeva. Ja, v bistvu kaj so bila iz tega poziva našim deležnikom? Mogoče dve glavni usmeritvi. Prva usmeritev, zelo jasno, Zveze potrošnikov, zaščitite potrošnike na način, da sploh ni dileme, ali bo dobil denar, bo dobil denar, razen če se on drugače ne odloči. To je prva zadeva. Druga zadeva pa je, da naj bomo previdni, da ne ogrozimo majhnih in srednjih podjetij. Kakšen je trenutni predlog direktive, ki pa je samo še predlog. Predlog je, da kadarkoli pred potovanjem lahko organizator v bistvu dobi prvo akontacijo, to je 25 odstotkov vrednosti paketa, in potem 28 dni ali bližje realizaciji, pa ves ali pa del preostanka. Obstaja sicer zapis, ki bi ga rad prebral, ki kaže samo na to, da v bistvu stvari še niso dorečene, in sicer: "Omejitev predplačil na 25, ostali znesek pa najprej 28 dni pred začetkom turističnega paketa." O tem sem govoril. Potem pa tisto, kar je pa pomembno v paketu in bo potrebno regulirati, razen če so višja predplačila upravičena, če je to potrebno za zagotovitev organizacije in ustrezne izvedbe turističnega paketa. Organizatorji to lahko utemeljijo s predplačili ponudnikom storitev. Je pa potrebno regulirati, to je namreč področje, ki je sedaj čisto neregulirano, je odvisno od poslovne politike, ne pa od nuje. Tako, da se pušča v tem trenutku neka oblika odprtih vrat, ni pa še rešitev dogovorjena.

Potem pa recimo ena zadeva, o kateri smo se tudi pri nas dogovarjali, pogovarjali, zelo. Boste pa razumeli, zakaj; ni čisto enostavna. V trenutnem osnutku pravnega akta piše, da se države lahko odločijo, da zahtevajo rezervni sklad za varstvo primerov insolventnosti. V prvi vrsti bi rekel, ja, pa saj to vsi razumemo, da je potrebno narediti, ja, ampak je potrebno potrošnike vprašati, ker to pomeni plačila v ta sklad. To pomeni, da bo cena sto paketov narasla, ali potrošnik to želi. In zato v bistvu je še kar nekaj odprtih vprašanj, o katerih se moramo resno pogovoriti. Bomo pa tudi ta Odbor za gospodarstvo, ki je edini pristojen v resnici znotraj Državnega zbora, o tem tekoče obveščali. Hvala.

Hvala lepa.

Naslednji dobi besedo kolega Jurij Lep. Izvolite.

Hvala za besedo, gospa predsednica.

Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi! Tudi mi smo to obravnavali, smo šli skozi to direktivo in vsaka stvar, ki gre v smeri zaščite ljudi, smo na tej strani. Nekaj je zdaj že državni sekretar odgovoril. V zvezi s tem skladom sem hotel malo več vedeti, pa glede na to, da je bilo že odgovorjeno, da ne bi ponavljal. Skratka, pomembno je to, da sklad, če se bo ustanovil, jasno, da to nekaj stane in ga moramo pač plačati, potrošnik. Tako da to sem zdaj informiran. Pa tudi to, po mojem, je bistveno, da ta direktiva velja za vse, se pravi, za ljudi iz Evropske unije. Ampak prej recimo pa to ni bilo tako dorečeno, da tudi v drugi državi bodo morali zdaj upoštevati zakonodajo, ki bi jo sprejeli. Slovenska zgodba je takšna, da pač, ker je še v grobem stanju, kot je bilo rečeno, po vsej verjetnosti ne bo prišlo do nekih sprememb. Vsekakor je pa pomembno to, da bo potem, če bo to sprejeto, da bo veljalo za vse članice Evropske unije in boš lahko, če boš plačal aranžma nekje v tujini, isto bil zaščiten, kot če bi plačal v Sloveniji. Tako jaz to razumem. Pa tudi to, kot je bilo rečeno, da se zaščita te insolventnosti je tu zelo pomembna. Vsekakor se strinjam, ampak to se dostikrat zgodi, da te pač nekatera, neka firma pa neko turistično podjetje ne more trenutno izplačati ali pa sprejeti neke ukrepe, zato recimo bi bil jaz ta sklad osebno za to, da ga pač Slovenija forsira ali pa da ga dejansko ustanovimo, čeravno vemo, da je potrošnik, ampak kljub temu se mi zdi za dolgoročno, za neko varnost povprečnega potrošnika bi bilo to dobro. Kako bo to narejeno, ne vem. Skratka, tudi mi podpiramo to direktivo. In glede na to, da je bilo rečeno, da bomo še dodelali neke zadeve, mislim, da je prav, da v tej fazi to rešimo. Pa tudi bi samo prosil, državni sekretar, paketno plačevanje, individualno plačevanje, ni nobenih razlik ali so? Če so, bi prosil za promocijo. Hvala.

Hvala lepa. Besedo je želel državni sekretar magister Dejan Židan. Izvolite, beseda je vaša.

Ker je v tem trenutku relativno dosti še odprtih vprašanj, ni za pričakovati, da bi se recimo... oziroma majhna možnost je, da bi prišlo do uskladitve do konca tega leta. Zakaj? Zato, ker med drugim imeli bomo prosti tek zaradi evropskih volitev, nove sestave odborov, pa še marsičesa drugega. In tematika, kljub vsemu je težka, se v prvem koraku reče, saj bomo vsi zaščitili potrošnike. Potem pa smo že pri kriznem, recimo, ravno ta krizni sklad, o katerem ste govorili, gospod poslanec. Ja, ja, v Sloveniji se odločimo, da je obveza, ne avtomatsko, to pomeni dražje aranžmaje. Kaj pa, če sosednje države se odločijo drugače? Imamo pa prosti pretok, tu bomo morali biti, ko se bomo odločali, zelo previdni, pa imeti strateški pristop, da pa kljub vsemu ne bomo slovenskih potrošnikov prepričali, da gredo kupovati aranžmaje nekam drugam. Ste pa na nekaj opozorili, kar je tudi pokazalo na nedoslednost evropske ureditve v Evropi, poznate, zato ker je zelo dosti medsebojne menjave blaga. Imamo vse, kar je z blagom povezano, izjemno regulirano. Kar naprej sem pred vami s kakšno drugačno direktivo, s takšno in drugačno uredbo ali s čim podobnim. In tudi recimo varnost, kar se tiče blaga v Evropi, je izjemno urejena, ker je medsebojnega trgovanja s storitvami kljub vsemu bistveno manj. Na tem področju komaj Evropa začenja neke resne stvari urejati. O čem govorim? Recimo, mi na evropski ravni, pa tudi na ravni večine držav nimamo urejeno varno storitev. Mi recimo na ministrstvu, ko se ukvarjamo, se seveda imamo regulirano, ampak imamo regulirani po posameznih sektorjih nekatere storitve, ki so bodisi turistične, mogoče športne ali drugačne. Ali gledate primer Soče ali primer zipline ali marsikatere druge. Mi smo se odločili in začenjamo letos pripravljati zakon o... ime bo lahko tudi drugačno, v tem trenutku mu rečemo Zakon o varnosti storitev, ki bo imel nekatere podobnosti z Zakonom o varnosti blaga oziroma po novem bo to Zakon o implementaciji uredbe, ker se je evropski pravni red spremenil. In ko govorimo o tem, o čem govorim? Kadar potrošnik kupi paket ali aranžma, torej kupi eno storitev plus druge, dobi paket in ga ščiti ta direktiva. Ko potrošnik kupi samo storitev, je zaščita manjša, to moramo vedeti. Nimamo evropskega pravnega reda, tako da, če gospod poslanec, se odločite, da greste na morje na način, da kupite nočitev, prevoz pa še električno kolo, ste paketno zaščiteni. Če se odločite, da potrebujete samo nočitev, ta direktiva vas ne ščiti. /oglašanje iz dvorane/ Ja.