Gospe poslanke gospodje poslanci, vsi vabljeni, lepo vas pozdravljam!

Pričenjam 4. nujno sejo Odbora za finance. Seja je bila sklicana na zahtevo skupine poslank in poslancev s prvo podpisanim Zmagom Jelinčičem, ki so zahtevali sklic izredne seje Državnega zbora in predlagali tudi predlog priporočila. Obveščam vas, da je zadržana in se seje ne more udeležiti članica odbora, Suzana Lep Šimenko. Kot nadomestna članica na seji odbora sodeluje poslanka Nina Maurovič namesto članice odbora Andreje Zabret iz poslanske skupine

2. TRAK: (NB) - 14.00

(Nadaljevanje) Liste Marjana Šarca.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. Še prej imamo tukaj še eno pooblastilo in sicer, poslanec Gregor Perič nadomešča poslanko Moniko Gregorčič, članico odbora iz poslanske skupine Stranke modernega centra. Prehajam torej na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje in ker v poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG PRIPOROČILA V ZVEZI Z ODGOVORNOSTJO VLADE MIRA CERARJA KOT SKUŠČINE SLOVENSKEGA DRŽAVNEGA HOLDINGA, KI SO JO SESTAVLJALE STRANKE SMC, SD IN DeSUS, ZA ŠKODO, KI JE SLOVENSKIM DAVKOPLAČEVALCEM NASTALA ZARADI ZAMUD OD DECEMBRA 2016 DO NOVEMBRA 2018 PRI PRODAJI VEČINSKEGA DELEŽA V NOVI LJULJANSKI BANKA D. D..

Poslanke in poslanci s prvo podpisanim Zmagom Jelinčičem so dne 16. novembra, vložili predlog priporočila in tudi zahtevo za izredni sklic seje Državnega zbora. Dne 19. novembra 2018, je bila vložena tudi zahteva za splošno razpravo. Odbor bo kot matično delovno telo to točko obravnaval na podlagi 111., 169.a člena in 171. člena Poslovnika Državnega zbora. K tej točki dnevnega reda so bili povabljeni: Zmago Jelinčič prvo podpisani predstavnik predlagatelja; Marjan Šarec, predsednik Vlade, ki se je opravičil; dr. Andrej Bertoncelj, minister za finance, ki ga ne vidim tukaj prisotnega; Dr. Miro Cerar, nekdanji predsednik Vlade se je opravičil; Mag. Mateja Vraničar Erman, nekdanja ministrica za finance, se je prav tako opravičila; Lidija Glavina, predsednica uprave SDH je prisotna; Vanesa Grmek, članica Uprave SDH je bila ravno tako povabljena, pa je ni; Damjan Belič, predsednik nadzornega sveta SDH je prisoten; ravno tako Duško Kos, namestnik predsednika nadzornega sveta, ki pa bo na seji zaradi službenih obveznosti prisoten samo do 15.30. Opravičila sta se dva gospoda člana nadzornega sveta SDH in sicer Igor Kržan in Janez Vipotnik. Prisotna je tudi predstavnica Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.

Kot gradivo ste poleg predloga priporočila prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 23. Novembra 2018 in amandma poslanskih skupin SDS, Nove Slovenije - krščanski demokrati in SNS k priporočilu z dne 26. novembra 2018 in amandma Poslanske skupine Levica k priporočilu z dne 26. novembra 2011.

Predno preidemo na razpravo, imamo še dve pooblastili. In sicer, Aleksander Reberšek nadomešča člana odbora Jožefa Horvata iz Poslanske skupine Nove Slovenije - krščanski demokrati ter mag. Andrej Rajh nadomešča člana odbora, poslanca Franca Kramarja iz Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

Tako. Zdaj pa prehajamo na obravnavo predloga priporočila. Besedo bi v tem primeru moral dati gospodu Zmagu Jelinčiču kot predlagatelju, ampak vidim, da tukaj ni prisoten. Predlagatelji, ali bo namesto njega kdo drugi predstavil dodatno gradivo? Če ne, potem gremo naprej. In sicer, ali želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Besedo dajem gospe Valentin Marolt. Izvolite.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je v okviru svoje pristojnosti v pisnem mnenju opozorila, da je odgovornost Vlade mogoče uveljavljati v obliki nezaupnice, zaupnice, interpelacije v skladu z Ustavo. Glede na to je mogoče uveljavljati le odgovornost aktualne vlade, ne pa ene od preteklih vlad. Dodatno smo opozorili še, da naslovniki predloga priporočila niso pristojni opravljati navedene naloge. Hvala.

Hvala lepa.

Preden nadaljujemo naj povem, da smo dobili še eno pooblastilo, in sicer poslanec Žan Mahnič nadomešča člana odbora poslanca Franca Rosca iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

V imenu Vlade je danes tu prisoten državni sekretar gospod Metod Dragonja. Gospod državni sekretar, sprašujem vas, če želite besedo? Želite. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani poslanke, poslanci, ostali prisotni.

Vlada Republike Slovenije uradno ni zavzela mnenja oziroma stališča v zvezi s predlogom oziroma zahtevo skupine poslank in poslancev, da se opravi razprava po predlagani temi. Zato bom danes predstavil predvsem pojasnila in stališča Ministrstva za finance, ki pa je bilo vse obdobje vključeno v postopke, vezano najprej na sanacijo slovenskega bančnega sistema odobritve državnih pomoči kot kasneje potem tudi postopke za izpolnjevanje zavez, ki jih je Republika Slovenija sprejela do Evropske komisije. Postopek prodaje kapitalske naložbe v Novi Ljubljanski banki je potekal v skladu z določbami zakona o Slovenskem državnem holdingu in je ta postopek v imenu in za račun Republike Slovenije vodil Slovenski državnih holding. Pri tem mora Slovenski državni holding slediti strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, ki je bila potrjena v Državnem zboru in določala, da bo v primeru NLB, pri kateri se je Republika Slovenija v skladu z zavezami državnih pomoči za dokapitalizacijo zavezala k zmanjšanju kapitalske naložbe na 25 % plus eno delnico do 31. 12. 2017. SDH za realizacijo te zaveze v sodelovanju z vodstvom NLB pripraviti program uvrstitve delnic NLB na mednarodno borzo po programu prve javne ponudbe delnic oziroma tako imenovanem IPO. V tem primeru je moral SDH v statutu družbe ustrezno urediti omejitve pri koncentraciji lastništva. Omenjena strategija namreč tudi določa, da za NLB velja prepoved koncentracije lastništva oziroma razpršeno lastništvo zasebnih lastnikov, in sicer do višine skupnega deleža države. Prvotna prodajna zaveza z NLB je določala, da mora Republika Slovenija lastniški delež v NLB najkasneje do konca leta 2017 znižati na največ 25 % plus eno delnico. V skladu s to zavezo je SDH v letu 2016 pričel izvajati aktivnosti s ciljem, da bo prodajna zaveza pravočasno izpolnjena. Na predlog finančnega svetovalca za prodajo lastniškega deleža države v NLB je SDH predlagal Vladi naj se prodajni postopek izvede v dveh fazah. Celotni delež NLB bi se po veljavni zavezi moral prodati v letu 2017. To se pravi, prodati bi morali 75 % minus eno delnico. In to je bilo določeno glede na okoliščine na kapitalskih trgih, ki veljajo za območje srednje in vzhodne Evrope. V tem velja poudariti, da v letu 2017 so na kapitalskih trgih vladale razmere, ko tako velikega lastniškega paketa ni bilo mogoče prodati v enem sklopu, ker je povprečna vrednost transakcij, ki so se nanašale na prodajo finančnih inštitucij in drugih korporacij iz območja srednje in vzhodne Evrope v tem obdobju znašala 345 milijonov evrov, kar bi ustrezalo povprečno 28,4 % lastništva v NLB. Morebitna prodaja celotnega razpoložljivega deleža NLB bi pomenila največjo transakcijo v tem obdobju izvedeno po metodi prve javne ponudbe delnic v letu 2017 na območju centralne in vzhodne Evrope in tudi eno največjih v zadnjih letih nasploh.

Ker Republika Slovenija po mnenju takratnega finančnega svetovalca za prodajo ne predstavlja tako pomembnega in atraktivnega trga za potencialne investitorje v delniški kapital, bi bila takšna transakcija v tem obdobju tvegana z vidika možnosti njene uspešne izvedbe. Vlada je zato na navedeni predlog SDH Evropski komisiji predlagala, da se prodajna zaveza izpolni v dveh fazah. Te odločitve takratne Vlade na noben način ni mogoče smatrati za škodljivo, ampak je v tedanjih okoliščinah Vlada ravnala razumno in v smeri odgovornega ravnanja s premoženjem Republike Slovenije, s ciljem, da poveča vrednost kupnine in poveča možnost za uspeh te transakcije.

V skladu s spremenjeno prodajno zavezo za NLB je bilo predvideno, da Republika Slovenija lastniški delež v NLB zmanjša na največ 50 % do konca leta 2017. Uprava SDH je 5. 6. 2017 sklicala sejo nadzornega sveta in s predlogom sklepa, da nadzorni svet poda soglasje k minimalni ponudbeni ceni za delnico Nove Ljubljanske banke v višini 55 evrov in v razponu ponudbene cene za delnico od 55 evrov do 71 evrov. Ker nadzorni svet SDH dne 6. 6. 2017 ni podal soglasja k predlaganemu sklepu uprave SDH, je uprava istega dne v skladu s petim odstavkom 281. člena Zakona o gospodarskih družbah takratni Vladi predlagala, da sprejme sklep, s katerim kot skupščina daje soglasje k minimalni ponudbeni ceni za delnico v višini 55 evrov in k razponu ponudbene cene za delnico med 55 do 71 evrov. Ministrstvo za finance je pripravilo predlog vladnega gradiva za odločanje Vlade kot skupščine SDH, s katerim je predlagalo, da Vlada poda soglasje k razponu ponudbene cene. Ministrstvo za finance je obrazložilo, da predlagani sklep sledi naslednjim strokovnim finančnim izhodiščem: prvič, da se v čim večji meri povrne v državni proračun sredstva, ki so jih davkoplačevalci vložili v banko ob zadnji dokapitalizaciji; drugič, da se ohrani pomemben vpliv države v upravljanju banke, kar se uresničuje skozi sprejeto metodo prodaje kapitalske naložbe, to je prvo javno ponudbo delnic, odločitev za zapoved razpršenega lastništva in dovoljen ciljni delež lastništva države 25 % plus ena delnica; tretji cilj je bil ohraniti NLB kot regionalno mednarodno finančno institucijo. Predlagana minimalna prodajna cena za delnico NLB je pomenila 87 % knjigovodske vrednosti delnice po stanju na dan 31. 12. 2016. Zgornja cena delnice glede na predlagani razpon cene pa bi pomenila 112 % knjigovodske vrednosti delnice NLB.

Ministrstvo za finance je v podporo svojemu predlogu za odločitev takratne Vlade pripravilo naslednjo oceno povrnitve davkoplačevalskih sredstev: minimalna ponudbena cena za delnico v višini 55 evrov, ob predpostavki, da bo v letu 2017 prodan 51 % delež države v NLB, bi takrat pomenila kupnino v višini 561 milijonov evrov oziroma največ 724 milijonov evrov v primeru, da bi bila dosežena najvišja možna prodajna cena v okviru določenega razpona. Ministrstvo za finance je ocenilo, da je predlagani cenovni razpon primeren tudi ob upoštevanju vpliva na ceno, ki bi ga takrat lahko imelo tveganje iz naslova prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem. Ministrstvo za finance je sicer konec maja 2017 pripravilo predlog kritja tega tveganja, ki ga po mnenju takratne Vlade ni bilo mogoče sprejeti. Takratna Vlada ni sledila predlogu Ministrstva za finance in je dne 8. 6. 2017 sprejela sklep, da kot skupščina SDH ne soglaša z omenjeno minimalno ponudbeno ceno za delnico NLB ter razponom ponudbene cene, s čimer je prodajni postopek NLB ustavila. Vlada se je namreč postavila na stališče, da problematika prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem predstavlja zunanjo objektivno okoliščino, ki ob drugih tveganjih, ki se pojavljajo v prodajnem postopku, preprečuje uspešno izpeljavo prodajnega postopka. Vlada je takrat ocenila, da ta problematika vpliva ne le na določitev cenovnega razpona, ampak tudi na verjetnost uspešnosti transakcije. Vlada je na tej podlagi presodila, da ne more soglašati s prodajnim postopkom, na katerega poleg tržnih dejavnikov vplivajo še drugi pomembni netržni dejavniki. Vlada je obenem naložila takratni ministrici za finance, da z odločitvijo seznani Evropsko komisijo in v sodelovanju z drugimi pristojnimi ministrstvi ter pristojnimi službami Evropske komisije prouči možnost variante alternativnih ukrepov.

Aktualna Vlada je seznanjena, da je Vlada v prejšnjem mandatu zavrnila predlagano minimalno ponudbo za ceno delnice NLB in razpon ponudbene cene za delnico in da je dne 8. 6. 2017 ustavila prodajni postopek. Vlada je v prejšnjem mandatu k temu pristopila, ker je menila, da je to potrebno zaradi zasledovanja cilja, da se v največji možni meri povrnejo davkoplačevalska sredstva, ki so bila vložena v sanacijo bank. Takratna Vlada je prav tako ocenila, da je tveganje iz naslova prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem tako veliko, da bi lahko ta cilj ogrozilo, ne glede na takratne razmere na trgu. Obenem je Vlada tudi ocenila, da brez kritja tega tveganja na predlagani način banke oziroma njenih delnic ni bilo mogoče prodati. Ocenjujemo, da je Vlada v prejšnjem mandatu postopala na način, da je odločitev sprejela upoštevajoč dejavnike, ki so spremljali prodajo v takratnem obdobju. Ne glede na razmere na trgu je prevladujoči dejavnik v smeri odločitve zaustavitve prodaje problematika tveganj iz naslova prenesenih deviznih vlog. Ta dejavnik je mogoče utemeljeno upoštevati, da ga je Vlada v prejšnjem mandatu predvidevala, da pa ni mogla hkrati predvidevati, kakšne bodo razmere na kapitalskem trgu več kot leto kasneje, in to upoštevala pri svoji odločitvi, je pa ravno nasprotno, ker je želela prodajni postopek izpeljati po tržnih načelih brez vpliva netržnih dejavnikov na prodajo ceno, sprejela takšno odločitev. Finančni trgi so volatilni, borznih gibanj in indeksov pa se zaradi kompleksnosti finančnih trgov ne da z gotovostjo napovedati, zaradi česar je težko določiti, kdaj je najbolj primeren čas za prodajo. Zavedati se je treba tudi, da je prva javna ponudba delnic proces, katerega priprave trajajo dalj časa, zato se razmere na kapitalskih trgih lahko pomembno spremenijo. IPO predstavlja vrsto postopka, ki je še posebej odziven na dogodke na globalnih kapitalskih trgih. Iz vpogleda v gibanje indeksa evropskih bančnih delnic je res razvidno, da so bile v zadnjem obdobju razmere konec leta 2017 oziroma v začetku leta 2018 ugodnejše za prodajo lastniškega deleža v banki kot so bile kasneje tekom leta 2018. Vendar je treba poudariti, da investitorji pri odločanju o nakupu deleža v konkretni banki upoštevajo konkretne okoliščine, značilne za posamezno banko. V primeru NLB je bila to nerešena problematika prenesenih deviznih vlog, zaradi katere se je NLB takrat že soočila z negativnimi finančnimi posledicami. V primeru, da bi / nerazumljivo/ postopek izveden brez jamstva investitorjem, da njihova naložba ne bo izgubljala vrednosti, zaradi morebitnih negativnih finančnih posledic za NLB iz naslova nerešenih sporov glede prenesenih deviznih vlog bi investitorji zagotovo zahtevali dodatni diskont na ponujeno ceno za delnice NLB. Lahko bi se tudi zgodilo, da bi ravno, zaradi odsotnosti jamstva investitorji izkazali prenizek interes. Pogoj je bil prodati najmanj 50 % delež in tako prodaja ne bi uspela. Pomembne pa so tudi druge okoliščine prodaje kapitalske naložbe NLB. Izbran je način prodaje, postavljeni cilji, da želi država obdržati vpliv na upravljanje banke, odločitev za zapoved razpršenega lastništva, prodaja v okviru sanacije banke po dodeljeni državni pomoči. Glede na vse navedeno ni argumentirana trditev, da je Republiki Sloveniji nastala materialna škoda, zaradi manjše kupnine kot pa bi bila dosežena, če bi bila NLB prodana do prvotno določenega roka to je do 31. 12. 2017. Ni mogoče z gotovostjo trditi kakšno oceno bi bilo mogoče doseči v lanskoletnih prodajnih oknih, zato primerjave morebitnih lanskoletnih možnosti in letošnje realizacije niso utemeljene. Poleg tega je potrebno o presoji primernega trenutka prodaje z vidika povrnitve davkoplačevalskih sredstev vloženih v sanacijo banke upoštevati tudi to, da je Republika Slovenije letos oktobra prejela izplačan celotni zadržani bilančni dobiček za leto 2017 in zadržane dobičke iz preteklih let skupaj v višini 270,6 milijonov evrov oziroma 13,5 evra na delnico. Soglasja Evropske centralne banke je za izplačilo zadržanih dobičkov ne bi prejeli, če ne bi država v umestnem obdobju pokrila tveganja, ki so vezana na problematiko zadržanih prenesenih deviznih vlog. Razpon za celo delnice NLB je bil torej v letu 2017 določen z upoštevanjem višje vrednosti celotnega kapitala NLB, zato je razumljivo in pričakovano, da je, zaradi izplačila bilančnega dobička in posledično znižanja vrednosti kapitala NLB tudi cenovni razpon za delnico v letošnjem letu nižji. Predlagatelji tudi navajajo, da je bil v letu 2017 določen razpon cene za delnico višji kljub prisotnemu tveganju iz naslova prenesenih deviznih vlog na hrvaškem in da bo, zaradi prevzema tega tveganja lahko prišlo še do dodatnega oškodovanja davkoplačevalcev. Predlagatelji pri tem zanemarjajo, da je bilo, zaradi tega lani tveganje za uspešno izvršitev transakcije znatno višje kot letos. Prav tako predlagatelji ne navajajo, da je z zakonom za zaščito vrednosti kapitalske naložbe Republike Slovenije v Novi Ljubljanski banki določeno, da RS posredno krije le finančne posledice, ki bodo v NLB nastale, zaradi prisilne izterjave. Poleg tega bo NLB sled omenjenemu zakonu na njem temelječi pogodbi in skupščinskemu sklepu zoper zanjo neugodne sodbe, sklepe in druge odločbe sodišč izkoristila vsa smiselna pravna sredstva vključno z izrednimi pravnimi sredstvi ter pravnimi sredstvi v izvršilnih postopkih pred rednimi sodišči ter pravna sredstva, ki so namenjena zaščiti človekovih pravic po potrebi na podlagi predhodno pridobljenega mnenja visokega predstavnika Republike Slovenije za nasledstvo pa tudi pravna sredstva pred Mednarodnim sodiščem ali institucijo ali pred mednarodno instanco za arbitražo ali s pravnim postopkom. NLB je izvedla tudi ustrezne ukrepe upravljanja s premoženjem NLB z namenom, da se možnosti prisilne izterjave prepreči oziroma omeji na minimum ter, da bodo pri upravljanju upoštevani slovenski interesi vse v okviru veljavnih predpisov. Zaradi opisanih dejstev bodo morebitne negativne finančne posledice za Republiko Slovenijo mnogo nižje kot v zahtevi navajajo predlagatelji.

Zaradi vseh navedenih predhodno dejstev Ministrstvo za finance smatra in predlaga, da se predlagana priporočila ne podprejo. Hvala lepa.

Hvala, gospod državni sekretark.

Imamo še dve pooblastili. In sicer, poslanec Möderndorfer nadomešča članico odbora Matejo Udovč iz Poslanske skupine Stranke modernega centra in poslanec Miha Kordiš nadomešča člana odbora Primoža Sitarja iz Poslanske skupine Levica.

Sedaj dajem besedo predstavnikom Slovenskega državnega holdinga. Gospa Lidia Glavina, predsednica uprave, izvolite.

Lepo pozdravljeni.

Jaz bom pač samo na kratko še enkrat ponovila. V resnici je način prodaje Nove Ljubljanske banke zapisan v strategiji upravljanja državnih naložb, ki ga je sprejel Državni svet Republike Slovenije leta 2015. Da je v skladu SDH začel voditi prvi prodajni postopek, ga je tudi pripeljal do končne faze, ki ga je skupščina SDH ustavila lani junija. Da je v resnici Slovenski državni holding začel ponovno s postopkom prodaje Nove Ljubljanske banke po pridobiti skupščinskega sklepa v letošnjem letu v juliju. Da je ta postopek peljal do konca in ga tudi uspešno zaključil. Poudaril bi, da so se razmere na trgu med tema dvema obdobjema spremenile. Bi pa tudi poudarila, da je treba tudi upoštevati, da je Republika Slovenija iz naslova dividend v letošnjem letu na račun dividend leta 2017 dobilo vplačilo 271 milijonov evrov, kar jih je tudi po mojem mnenju treba všteti v celotno sliko. Jaz mislim, da so to dejstva. O vsaki drugi zadevi pa res nebi špekulirala.

Hvala.

Hvala.

Ali želite besedo gospod predsednik nadzornega sveta? (Ne.) Domnevam, da tudi gospod namestnik predsednik nadzornega sveta ne želi.

Na ta način smo, potem tudi uvodne razprave zaključili.

Odboru predlagam, da po končani razpravi o predlogu priporočila v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh delih akta. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.)

Prehajamo na razpravo o predlogu priporočila in na razpravo in glasovanje o vloženih amandmajih. V razpravo dajem torej predlog priporočila in dva amandmaja. In sicer, amandma Poslanske skupine Levica in amandma Poslanskih skupin Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije - krščanski demokrati in Slovenske nacionalne stranke. Sprašujem, kdo želi razpravljati? Poslanec Marko Pogačnik, izvolite, imate besedo.

Spoštovani predsednik, hvala za dano besedo!

Zelo na kratko nekaj vprašanj bi imel predvsem za predstavnika Vlade, Metoda Dragonjo pa nekaj bi rekel s predstavniki SDH. Zdaj pač, dejstvo je, Nova Ljubljanska banka je bila prodana kot je bila prodana. Jaz sem prepričan, da bi bilo tukaj narejenih nekaj napak. Uvodna napaja bila že narejena zaradi tega, da se ni prodajalo, celotni delež. Prepričan sem, da v primeru prodaje 100 % deleža NLB, da bi bila tudi kupnina bistveno višja oziroma cena na delnico bistveno višja. Tukaj bi bil, rad, da se odgovori zaradi česa se je Vlada takrat odločila, da se proda delež, ki ga je prodajala, torej največ 75 % minus ena delnica. Verjetno je to zapisano v strategiji zakaj se pač strategija, če je bilo takrat tako navedeno notri, ni šla spreminjati. Dejstvo je tudi, da je sedanji državni sekretar na Ministrstvu za finance, Metod Dragonja, mislim da že leta 2015 obljubil Državnemu zboru, da bo strategija opravljanja državnega premoženja spremenjena. Dejstvo je, da je tudi vodstvo SDH ugotovilo, da je strategija upravljanja državnega premoženja napisana pomanjkljivo, in da je bilo potrebno korigirati. Danes imamo tudi tukaj predsednika nadzornega sveta, ki bi lahko podal te informacije ali se njemu strategija o upravljanju kapitalskih naložb zdi ustrezna ali ne ali je nadzorni svet od sprejema te strategije kdaj razpravljal na to temo, katere pripombe in pa predloge je predsednik nadzornega sveta oziroma nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga dobil od vodstva SDH za spremembe, kajti po mojem vedenju en predlog sprememb je celo bil poslan na Ministrstvo za finance.

Ključno vprašanje, ki se zastavlja tukaj, zakaj se je s to prodajo deleža Nove Ljubljanske banke tako odmikalo. Dejstvo je, da Evropska komisija je sprejela odločbo, da se država mora umakniti iz NLB. To je bilo sprejeto konec leta 2013, zakaj v sem tem obdobju se je z odprodajo Nove Ljubljanske banke odlašalo do konca oziroma premikala se je prodaja. Vrsto vprašanj je bilo tudi zastavljenih v tem vmesnem obdobju, saj s strani Poslanske skupine SDH tako do Vlade kot do Ministrstva za finance in ne nazadnje tudi do Slovenskega državnega holdinga, ki je bil nekako pooblaščen za to prodajo. Vedno je bil odgovor za prodajo Nove Ljubljanske banke, se ne mudi, dejstva pa zdaj kažejo drugače. Dejstvo je, da se je Nova Ljubljanska banka, ko se je prodajala, se je prodala v najslabšem možnem času, kot bi rekel, vsi trendi kapitalskega trga so pokazali, da bi bila prodaja prej lahko učinkovitejša, bolj smiselna, in da so bile tudi razmere na kapitalskih trgih za prodajo Nove Ljubljanske banke ugodnejše. Ne moremo mimo tega dejstva, da vsaj po mojem mnenju, moje osebno mnenje, da največjo odgovornost pri vsem tem nosi predvsem Vlada pod vodstvom Mira Cerarja. Vlada Mira Cerarja in pa tedanja koalicija Strank modernega centra, Socialnih demokratov, DeSUS, kajti oni so tisti, ki so dejansko izvedli 95 % odgovornosti pri tej sami prodaji. Ne moremo mimo tega, da od samega začetka faze prodaje do konca prodaje, da vodstvo Slovenskega državnega holdinga nikdar nikoli ni bilo popoln, ni bil popoln tudi nadzorni svet in pri tem ponovno odgovornost nosi Vlada kot skupščina Slovenskega državnega holdinga, ki imenuje oziroma predlaga nadzorni svet, nadzorni svet je pa tisti, ki tudi popolni oziroma imenuje upravo. Ne moremo mimo dejstva, da so se v času prodaje zamenjali trije predsedniki Slovenskega državnega holdinga. Ne nazadnje cena 51 evrov je po mojem vzrok in pa primer na temo, kar sem povedal do sedaj. To pomeni, da se je s prodajo odlašalo. Vprašanje je, da Slovenski državni holding in Ministrstvo za finance, koliko izravnalnih ukrepov je morala sprejeti Nova Ljubljanska banka zaradi tega, ker se je s prodajo odlašalo. To pomeni, za leto 2016, za leto 2017 in za leto 2018, katere izravnalne ukrepe je morala Nova Ljubljanska banka sprejeti zaradi tega. Po mnenju Ministrstva za finance in Slovenskega državnega holdinga, koliko se je s tem zaradi teh izravnalnih ukrepov znižala tudi cena delnice Nove Ljubljanske banke oziroma kupnina.

Zanima me tudi, zaradi česa je nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga leta 2017 zavrnil prodajo oziroma sprejel odločitev, da se odločitev o prodaji prenese na Vlado Republike Slovenije. In vprašanje tudi za državnega sekretarja, kaj je bil takrat glavni vzrok, zakaj Vlada ni dala soglasja k začetku prodajnega postopka oziroma ko je že bil določen tudi razpon te delnice.

Toliko zaenkrat. Kasneje pa se bom še javil k razpravi. Hvala.

Gospod poslanec, hvala lepa.

Preden dam besedo naslednjemu razpravljavcu, vas prosim, gospe in gospodje, vsi tu prisotni, tudi tisti, ki niste za omizjem, da malo zmanjšate intenzivnost obstranskega dogajanja, zato ker motite sejo. Zlasti motite tistega, ki razpravlja, in vas prosim, da s tem prenehate, zato da bo lahko razpravljavec v miru povedal tisto, kar ima povedati.

Naslednji je na vrsti poslanec Luka Mesec.

Hvala za besedo.

Če povzamem v enem stavku vsebino sklica današnje seje, je, da je treba iskati odgovornost prejšnje Vlade, ki je kriva za nizko ceno banke, zato ker banke ni prodala oziroma je ni prodala pravočasno. V Levici se s to noto ne moremo strinjati, ker mislimo, da je bila napaka storjena prej, namreč v tem, da je katerakoli slovenska vlada na izsiljeno prodajo banke sploh pristala oziroma da se potem v tem petletnem obdobju, kolikor je bilo časa, ni poskušalo izpodbijati zavez pri Evropski komisiji, čeprav je obstajalo dovolj indicev, da obstaja pravna podlaga v Pogodbi o delovanju Evropske unije, kjer bi se dalo pokazati, da je prodaja v bistvu izsiljena privatizacija banke v nasprotju s pravom Evropske unije. Zato bomo v ta namen predlagali alternativne sklepe, ki jih bom predstavil kasneje, pred tem bom pa povedal, zakaj predlagamo te sklepe.

Kot sem že 15. novembra na seji, kjer smo poskušali ustaviti privatizacijo NLB in Abanke, na pobudo Levice razpravljal, je problem s tema bankama to, da sta sistemski. Ampak sistemski sta samo za Slovenijo, za slovensko državo, slovenska podjetja, slovenske državljane, nista pa sistemski za finančne vlagatelje, ki so zdaj postali tričetrtinski lastniki Nove Ljubljanske banke oziroma bodo v kratkem postali tričetrtinski lastniki Nove Ljubljanske banke. Njim je v primeru potencialne krize praktično vseeno, dokler lahko za približno dober denar prodajo svoje delnice, bodo to naredili, reševanje potencialne krize ali pa kreditnega krča pa prepustili komu drugemu. To smo že videli leta 2012, 2013, 2014, saj Nova Ljubljanska banka je bila samo tretjinsko pred krizo v državni lasti, na koncu je morala država in slovenski državljani, se pravi, obvezničarji in delničarji, ki so bili razlaščeni, v celoti prevzeti breme dokapitalizacije. In tokrat ne bo nič drugače. Zato bom še enkrat pozval, čeprav danes nimamo te teme, ampak še je čas, da prekinemo privatizacijo Abanke. Pri NLB bo pa treba - tu se s predlagatelji strinjam - neke stvari raziskati. Najprej bo treba raziskati, zakaj je nadzorni svet SDH pristal na tako nizko ceno. Namreč, konec leta 2017 - to smo že mi imeli v sklicu pred dobrim tednom in tudi v tem sklicu je ta informacija - je bil cenovni razpon boljši od zdajšnjega, in boljši kljub temu, da bi v primeru prodaje takrat kupec nase prevzel tudi potencialne tožbe hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke. To je v bistvu prvo vprašanje, na katerega je treba odgovoriti - zakaj je nadzorni svet pristal na tako nizko ceno, kljub temu, da je poleti na predlog ministrice v odhajanju Mateje Vraničar Erman bil sprejet zakon, ki preusmerja tožbe hrvaških varčevalcev na državo, v skrajni sili na državni proračun. V tem smislu predlagamo v Levici amandma k priporočilom, ki jih je dal predlagatelj, in ta vsebuje tri sklepe oziroma tri napotila. Prvo napotilo je, naj Računsko sodišče opravi revizijo postopkov prodajo Nove Ljubljanske banke. Drugo je, naj protikorupcijska komisija pregleda, ali je bil postopek prodaje gospodaren. In tretje priporočilo je za Vlado, naj zaradi suma negospodarnosti prodaje deležev NLB na podlagi 44. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu predlaga odpoklic članov nadzornega sveta SDH Državnemu zboru. To je naš amandma, ki smo ga vložili. Vložili smo ga pa zato, ker ne vidimo problema v neprodaji deležev Nove Ljubljanske banke, problem vidimo v prodaji in v ceni, ki jo je država oziroma zanjo prodajalec za to iztržil. In mislimo, da bi bilo prav, da se, kljub temu, da je bila poglavitna škoda že s samo prodajo storjena, vsaj razišče postopek in ugotovi njegova gospodarnost.

Hvala.