Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, ostali vabljeni na današnji seji odbora, lep pozdrav. Pričenjamo s 36. nujno sejo Odbora za zdravstvo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena in drugega odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščam vas, da je poslanka Iva Dimic danes upravičeno zadržana, medtem ko pa kot nadomestni člani nastopajo oziroma sodelujejo: poslanka Andreja Živic, ki nadomešča poslanca Lenarta Žavbija, poslanec Jože Tanko, ki nadomešča poslanko magister Karmen Furman in poslanka Lena Grgurevič, ki nadomešča poslanca Roberta Janeva. Upravičeno odsoten je pa tudi poslanec Jožef Jelen.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem. Torej dnevni red je vključeval eno točko, in sicer to je Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o ureditvi obveznega testiranja funkcionarjev na prepovedane droge.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TOREJ PREDLOG ZA RAZPIS POSVETOVALNEGA REFERENDUMA O UREDITVI OBVEZNEGA TESTIRANJA FUNKCIONARJEV NA PREPOVEDANE DROGE, ki ga je v Državnem zboru na podlagi 184. člena Poslovnika Državnega zbora v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec.

Kot gradivo, objavljeno na spletni strani Državnega zbora, ste prejeli Predlog za razpis posvetovalnega referenduma z dne 21. marec 2024, mnenje Vlade z dne 17. april 2024, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 19. april 2024 in zahtevo poslank in poslancev za sklic izredne seje Državnega zbora z dne 10. aprila 2024 s prvopodpisano poslanko Jelko Godec. Pravkar pa je bilo na spletno stran, zdaj je to že objavljeno, so bili vloženi tudi amandmaji k predlogu predloga za razpis posvetovalnega referenduma o ureditvi obveznega testiranja funkcionarjev na prepovedane droge, in sicer k naslovu akta, k 1. točki, k 2. točki. Tako kot je bilo tudi na prejšnji seji, se bo to obravnavalo kot spremembe akta, kar boste verjetno tudi vi kot predlagatelj obrazložil v predstavitvi.

K tej točki so bili vabljeni torej: v imenu predlagatelja poslanec Jože Tanko, predstavniki Vlade, Ministrstva za zdravje in predstavniki Zakonodajno-pravne službe.

Pričenjamo z obravnavo predloga za razpis posvetovalnega referenduma. Odbor bo na podlagi drugega odstavka 184. člena Poslovnika Državnega zbora najprej opravil razpravo o predlogu, po opravljeni razpravi o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma pa bomo glasovali o mnenju ali je podan predlog za razpis posvetovalnega referenduma primeren. Mnenje Odbora za Državni zbor ni zavezujoče, in če bo Državni zbor na seji sprejel sklep, da se razpiše posvetovalni referendum, bo odbor na eni izmed naslednjih sej oblikoval predlog odloka o razpisu posvetovalnega referenduma.

Sedaj pa dajem besedo kar predlagatelju predloga za razpis posvetovalnega referenduma, poslancu Jože Tanko. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Tudi vse prav lepo pozdravljam.

Mogoče najprej ena zadeva, o kateri smo veliko govorili tudi pri obravnavi nekaterih drugih točk za posvetovalne referendume. Zdaj mi smo pričakovali, da nas bo predsednica Državnega zbora povabila, da na osnovi mnenja Zakonodajno-pravne službe v skladu z 20. členom Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, popravimo referendumsko vprašanje. Zdaj, tega poziva predsednice Državnega zbora Urške Klakočar Zupančič ni bilo, vendar mi smo vseeno pripravili amandmaje, kot je bilo že v uvodu povedano, k naslovu ter 1. in 2. točki predloga za posvetovalni referendum. Jaz mislim, da smo svojo nalogo korektno opravili.

Zdaj, področje prepovedanih drog ureja Zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev prepovedanih drog. Imamo tudi pravilnik o izvajanju nadzora nad delom centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, imamo tudi pravilnik o sestavi in načinu dela koordinacije centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, imamo resolucijo o nacionalnem programu na področju prepovedanih drog 2023 do 2030, imamo razvejano terensko mrežo v okviru zdravstva, tu se ukvarja z drogami 22 ustanov, po teh podatkih, ki jih imamo, 14 ustanov se ukvarja s socialnovarstvenimi programi zmanjševanja škode na področju brezdomstva in odvisnosti, ter 31 ustanov s programi na področju socialno zdravstvenih programov na področju socialne rehabilitacije in reintegracije zasvojenih. Skupaj torej 67 ustanov, in po podatkih iz resolucije je bilo leta 2021 za te namene porabljenih skoraj 15 milijonov evrov. Med prepovedanimi drogami je tudi konoplja, za katero ste v nasprotju z zakonom, predlagali in sprejeli odločitev o izvedbi posvetovalnega referenduma za uporabo konoplje oziroma kanabisa v osebne namene.

Zdaj, uporaba drog je prepovedana tudi v športu, praktično vse panoge ne…, prepovedujejo uporabo drog in izločajo športnike tako iz ekipnih kakor tudi individualnih športov. To velja za olimpijske športe in za vse druge znane lige, take in drugačne in mnogi športniki so bili zaradi uporabe drog začasno ali trajno suspendirani. Na nekaterih področjih je odnos do droge nekoliko drugačen, na primer v tako imenovanem "jet setu" ali pa kulturi. Znan je tudi primer orgij iz afere Fotopub, ki so se jih udeleževali kulturniki, opaženi pa so bili tudi nekateri aktualni politiki, kjer naj bi bila uporabljena droga za dosego performansov in naslad, domnevno naj bi se dogajalo tudi spolno nasilje.

Pri analizi odpadnih vod v Sloveniji se opaža velik porast onesnaženja tako z mehkimi kakor tudi trdimi drogami in kemičnimi pripravki oziroma zvarki. Med najbolj obremenjenimi kraji v Sloveniji so Ljubljana in druga večja mesta. Droge so torej družbeno zlo, proti njim se borimo z mnogimi preventivnimi ukrepi in kurativnimi ukrepi, ki so financirani iz javnih sredstev, zato je po moje tudi nerazumljivo, da se je koalicija odločila, da za eno izmed rok, ki spada med prepovedane, sprašuje ljudi na posvetovalnem referendumu o njeni uporabi za osebne namene.

Za funkcionarje kljub temu, da imamo tako kot tudi drugi, sistematične preglede enkrat na mandat, ker se nas pregleda kar detajlno, ni nobene kontrole na prisotnost drog v naših organizmih. V poslanski skupini smo sicer že nekajkrat predlagali Zakon o testiranju poslancev oziroma bom rekel funkcionarjev na prepovedane droge, a žal jih je večina vedno zavrnila. Poslanci smo se lani tudi samoiniciativno, poslanci SDS smo se lani tudi samoiniciativno testirali na prisotnost drog in vsi testi so bili negativni.

V poslanski skupini menimo, da je v interesu javnosti, da bi taka kontrola veljala za vse funkcionarje saj opravljajo najodgovornejše naloge, povezane z upravljanjem države in drugih državnih sistemov in menimo, da bi tak predlog prestal tudi te sorazmernosti in da je v tovrstne pravice posameznika funkcionarja z vidika javnega interesa dovoljeno in smiselno poseči. Funkcionarji bi morali krepiti ugled in zaupanje javnosti ter se izogibati ravnanjem s katerimi krnimo ugled države ali institucije, ki jo predstavljamo ali zastopamo in zaupanje naloge opravljati vestno, profesionalno in odgovorno. Glede na to, da je uživanje drog družbeno škodljivo, da je del zdravstvenega in socialnega sistema namenjen boju proti uporabi in zlorabi drog o zdravljenju uživalcev drog, je po našem mnenju smiselno, da se o morebitni ureditvi obveznega testiranja funkcionarjev na prepovedane droge izrečejo tudi volivci. Funkcionarji, sploh voljeni politični funkcionarji, moramo vladati ali pa delovati z zgledom. Ni dovolj, da sprejemamo zakonodajo o prepovedi proizvodnje, distribucije in uporabe prepovedanih drog, če po drugi strani v nasprotju z zakonom dopuščate ali pa izglasujete referendum o uporabi konoplje oziroma prepovedane droge za osebno rabo. Eden od sedanjih ministrov se je celo hvalil na nekem pogovoru, da je uživalec droge in to je celo minister, ki pokriva področje sociale in financira programe za zmanjševanje oziroma odpravo odvisnosti. V Poslanski skupini zato predlagamo, da se ljudi povpraša, ali so za obvezno testiranje funkcionarjev na prepovedane droge, ker funkcionarji na vseh ravneh pomembno ali pa odločilno vplivamo na ukrepe, ki se sprejemajo v tej državi.

Na koncu pa bi se dotaknil še ravnanja Vlade zdaj v primeru kanabisa oziroma uporabi konoplje za osebne namene, kljub temu, da je v zakonu prepoved uporabe, da spada med prepovedane droge Vlada ni dala mnenja. V tem primeru, kljub vsem tem normativnim aktom, ki sem jih prej naštel, kljub vsem programom, ki sem jih tudi navedel in ki funkcionira tako na področju zdravstva kot tudi sociale, je Vlada dala negativno mnenje, pa gre tudi za v teh primerih izključno za testiranje na prepovedane droge. To je zanimivo. Po eni strani kadar gre za koalicijske interese, vlada mnenja ne da, čeprav bi ga morala dati, zato ker ima zakonsko podlago, Po drugi strani pa, ko želimo izpeljati ali pa uvesti ali pa povprašati ljudi, da se opredelijo do tega, ali bi podprli testiranje funkcionarjev na droge, pa Vlada temu nasprotuje in se sklicuje na neke akte, pravne akte, ki so povezani z delovnopravno zakonodajo, kar s tem nima nobene posebne zveze, gre za zgled in Vlada temu zgledu nasprotuje. Kot rečeno, smo vložili tudi amandmaje, s katerimi se besedilo tega našega predloga za zakonodajni referendum izboljšuje in je tudi, bi rekel, po našem mnenju nesporno. In predlagam, da o tem odločamo potem po razpravi in sprejmemo tudi ta predlog. Mislim, da je z vidika države, z vidika uprav države zgledal bi to rekel en velik pomemben korak naprej in bi tudi potem vsi tisti izvedbeni programi, ki jih država plačuje preko enega drugega resorja in institucij, ki so vpete v to ključno zdravstvene zavarovance, da pač dobi to nek dodaten smisel. Hvala lepa.

Hvala predlagatelju. Sedaj dajem besedo predstavnici Zakonodajnopravne službe, gospe Špeli Maček Guštin, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Naj se najprej opravičim za prehlajen glas, upam, da mi bo uspelo jasno povedati, kaj so bistvene, bistveni elementi našega mnenja. Torej v naši službi smo predlog za razpis posvetovalnega referenduma preučili z vidika Zakona o referendumu in ljudski iniciativi in Poslovnika Državnega zbora. Ugotavljamo v mnenju, da predlog referenduma vsebuje vse sestavine, ki jih zakon in Poslovnik zahtevata. Je pa vprašljivo ali je predlagano referendumsko vprašanje jasno, kar je prav tako zahteva obeh predpisov. Iz samega vprašanja izhaja namera za sprejem zakona, ki bo urejal obvezno testiranje funkcionarjev na prepovedane droge na ta način je referendumsko vprašanje v vsebinski zvezi z morebitno končno odločitvijo, ki pa je v pristojnosti Državnega zbora, zato bi bilo treba za presojo jasnosti referendumskega vprašanja poznati vsaj okvirno vsebino, ki naj bi jo urejal ta predvideni zakon. Ta vsebina v predlogu za posvetovalni referendum ni predstavljena. Je pa, po našem mnenju pomembno to vprašanje, ker je od tega odvisna tudi pravna presoja sorazmernosti morebitnega posega v zasebnost relevantnih oseb, za katere tu gre. Predlagano referendumsko vprašanje je kot je bilo vloženo v postopek sprejemanja nejasno tudi glede interpretacije pojma funkcionarji. V vprašanju ta pojem ni diferenciran, v obrazložitvi pa je. In sicer s tem, da so naštete samo določene vrste funkcionarjev. Zdaj, razlikovanje med funkcionarji, ki so zajeti s predlaganim referendumskim vprašanjem in drugimi funkcionarji, ki v našem pravnem redu še obstajajo ni pojasnjeno. Prav tako tudi niso pojasnjene vsaj okvirne zakonske rešitve, kot sem rekla, ki bi bile predmet končnega odločanja v Državnem zboru. Glede na to ugotavljamo, da je predlagano referendumsko vprašanje nejasno oziroma zavajajoče. Lahko pa povem, da vloženi amandmaji poslanskih skupin SDS, ki sem jih pač prejela zdaj ob začetku seje in kolikor sem jih uspela preučiti, vsaj delno rešujejo naše dileme. Hvala lepa.

Hvala. Besedo dajem sedaj predstavnici Ministrstva za zdravje, državni sekretarki Evi Vodnik. Izvolite.

Hvala za besedo, gospa predsednica Odbora za zdravstvo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in ostali prisotni!

Skupina poslank in poslancev s prvopodpisano poslanko gospo Jelko Godec predlagajo, da se na podlagi Zakona o referendumu in ljudski iniciativi razpiše posvetovalni referendum z vprašanjem ali ste za to, da Državni zbor Republike Slovenije sprejme zakon, ki bo urejal obvezno testiranje funkcionarjev na prepovedane droge oziroma zdaj po amandmaju obvezno testiranje vseh funkcionarjev na prepovedane droge. Naj že takoj na začetku povem, da Vlada Republike Slovenije predloga za razpis posvetovalnega referenduma za navedeno vsebino ne podpira. Razlogov je več. Najprej želim povedati, da je ta vsebina že urejena, in sicer v 10. členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki prepoveduje delo delavcev pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc. Med delavci so seveda zajeti tudi vsi funkcionarji, ne glede na vejo oblasti. Delodajalec mora takšnega delavca odstraniti z dela oziroma delovnega mesta. Isti zakon v 36. členu določa obveznost delavca, da opravi periodične zdravstvene preglede in hkrati odgovornost delodajalca, da z namenom zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu vseh zaposlenih v primeru ogroženosti, zaradi vpliva prepovedanih substanc ali alkohola ukrepa. Če obstaja sum, da bi lahko učinek drog vplival na delovni proces, ima delodajalec legitimen interes, da takšne sume odpravi v okviru možnosti in ukrepov, ki jih predvideva zakonodaja. V tem kontekstu Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev v 10. členu omogoča delodajalcu, da v določenih primerih pošlje delavce še na druge usmerjene preventivne zdravstvene preglede. In sicer tudi v primeru, če obstaja sum na bolezni odvisnosti, ki lahko vplivajo na delovno zmožnost delavca. Nadalje želim povedati, da predlog referenduma tudi ni v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov glede varstva osebnih podatkov in prepovedi diskriminacije, saj gre za zasebnost občutljivih osebnih podatkov, ki se nanašajo na zdravstveno stanje funkcionarjev. Prav tako je predlog referenduma v nasprotju z uredbo EU 2016/679 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, ki varuje posameznike pri obdelavi njihovih podatkov tako v zasebnem kot tudi v javnem sektorju. Vlada Republike Slovenije se sicer strinja s predlagateljem, da je zloraba prepovedanih drog kakor tudi katerokoli drugo kršenje zakonodaje v neskladju tako z moralnimi kot etičnimi zavezami, ki jih sprejme vsak funkcionar z nastopom funkcije. Prepričani pa smo, da je področje prepovedanih drog pri nas ustrezno in celovito urejeno. S predlaganim referendumom se zgolj parcialno rešuje problematika uporabe določenih psihoaktivnih snovi, ne ponujajo pa se celovite rešitve, ki bi dejansko zmanjšale in preprečile uporabo vseh psihoaktivnih snovi, vključno z alkoholom, tako med vsemi funkcionarji na vseh nivojih, kakor v družbi nasploh. Menimo, da bi lahko že danes v okviru veljavnih predpisov, ki na splošno urejajo varnost in zdravje pri delu, funkcionarja, pri katerem obstaja sum na zlorabo alkohola, prepovedanih drog in drugih substanc. In za bolezen odvisnosti, kar bi lahko vplivalo na delovno zmožnost, napotili na usmerjen preventivni zdravstveni pregled. Glede na navedeno, naj še enkrat ponovim, Vlada Republike Slovenije nasprotuje predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o ureditvi obveznega testiranja funkcionarjev na prepovedane droge. Hvala.

Hvala tudi vam. Zdaj prehajamo na razpravo članic in članov odbora. Ja, zdaj pa samo, da bomo vedeli o čem bomo razpravljali. Torej, kot je bilo rečeno, je predlagatelj, torej vodja Poslanske skupine SDS v imenu poslanske skupine Jelka Godec vložila spremembo predloga posvetovalnega referenduma, in sicer naslov akta. Predlagatelji predlagajo naslednji predlog za razpis posvetovalnega referenduma o uvedbi obveznega testiranja za vse funkcionarje na prepovedane droge, nato v 1. točki spreminjajo naziv odloka. Tukaj je ena napaka, pa samo, da mi potrdite, da je napaka, torej se osnovni tekst, kot je bil vložen, ki je bilo navedeno, da odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o ureditvi obveznega testiranja funkcionarjev na prepovedane droge se nadomesti z besedilom odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o uvedbi obveznega testiranja za vse funkcionarje na prepovedane droge. In zadnja sprememba je vezana na vprašanje, ki se po novem glasi: Ali ste za to, da Državni zbor Republike Slovenije sprejme zakon, ki bo urejal obvezno testiranje vseh funkcionarjev na prepovedane droge?

Sedaj pa dajem besedo predlagatelju.

Ja, hvala lepa za besedo. Zdaj, kar zadeva kategorijo, na katero bi se ta referendum nanašal, tu ni nobene selektivnosti. Nanaša se na vse funkcionarje. Treba je vedeti, da so funkcionarji praviloma tisti, ki odrejajo v veliki večini, tudi imate v drugih inštitucijah in oni so tisti, ki odločajo, kdo bo šel ali pa kdo ne bo šel na testiranje, in če je funkcionar, bom rekel, podvržen temu, sam sebe ne bo poslal na testiranje, tako da, vi imate primere, ne vem, ko se je pač celo minister sedanji hvalil, da je uživalec občasen uživalec drog in zdaj mi pa povejte ali bo ta minister šel na testiranje ali ne bo šel, vladni funkcionar. Vlada ima dostopen dokument, ki je bil objavljen in tega, tega, ne vem, niste storili.

Drugo, kar je, jaz mislim, da tu ne gre za nobeno kakšno posebno zadevo. Zdaj, če nekdo gre na zdravniški pregled, mu lahko to zraven opravijo, tudi ta test, nobenega problema ni. Nobene težave ni, če mu lahko kri pregledajo, če mu vodo pregledajo, če mu srce pogledajo, če mu fizični test naredijo in še kaj zraven, če se kaj pojavi, bi lahko to mimogrede tudi to naredili. Samo zanimivo, da funkcionarji, ki hodimo na zdravniške preglede, tega pač noben od nas ne zahteva niti ne naloži pri pregledih, da se to izvede; to bi bilo povsem možno in modro narediti. Zdaj jaz mislim, da gre pri funkcionarjih tudi za posebno kategorijo ljudi, zato ker imajo tudi posebna pooblastila, tudi odločajo o marsičem; ne samo, ne vem, o tem ali za mašino delamo ali ne delamo, ali kdo kaj prižge ali ne prižge ne vem kaj, ampak upravljajo s sistemi. Imate vlado, imate sodstvo, imate tožilstvo, imate Državni zbor, imate Državni svet, imate lokalne funkcionarje, vsi ti odločajo v okviru svojih pooblastil in vsi odločajo praviloma tudi z velikimi zneski in sprejemajo tudi odločitve, ki zadevajo mnogo ljudi. Mnogo ljudi. Tako mi v Državnem zboru kot vlada, drugi funkcionarji in tako naprej. Skratka menim, da je treba te stvari postaviti v neko pravo korelacijo. Zdaj to, da se odvisnost otrok povečuje tudi pri mladih, pri celo premladih, je pač ena stvar, ampak ti ljudje, ki so zdaj premladi, bodo nekoč lahko tudi funkcionarji. To gredo, generacije se menjavajo in zato je treba pač tukaj po našem mnenju imeti neko, neko, neko ureditev, ki bo, ki bo to omogočila. Zdaj ne vem, kakšno je stališče Vlade do kanabisa, niste dali nobenega mnenja tam. Niste dali mnenja, ker se prepovedana droga, ne, sprašuje ljudi, če se lahko prepovedana droga, po zakonu prepovedana droga uporablja v osebne namene. Čudno je to mnenje Vlade. Tu predlagamo preverjanje, testiranje, ki je lahko periodično, pač ne vem, kako se bo to z zakonom uredilo, lahko na štiri leta, lahko vsako leto, pač to je stvar dogovora in zakonske ureditve, pa nasprotujete in se sklicujete, ne vem, na neke, na neko delovnopravno zakonodajo, ki jo izvajajo prav ti funkcionarji v okviru svojih pooblastil v Državnem zboru, na Vladi, na ministrstvih, na inšpektoratih, na policiji, sodstvu in tako naprej. To je nerazumljivo stališče Vlade. Po eni strani se je umaknila in ni imela mnenja, čeprav je bil, je bilo mnenje Zakonodajno-pravne službe ravno tako, bi rekel, neskladno in se ga, ste ga popravili tako, da ste iz dveh nejasnih vprašanj naredili, iz enega nejasnega naredili dve nejasni, ob tem da je pravna podlaga pri drugem vprašanju, kar zadeva osebno uporabo prepovedane droge, taka, da prepoveduje to v osebne, uporabo kanabisa v osebne namene. Tam vas ni nič zmotilo. Čudno je ta Vlada, milo rečeno čudno, če takih stvari ne zazna oziroma se umakne in ne da stališča. Po drugi strani pa iz petnih žil vlečete mnenje, kaj bi bilo treba narediti. Če naredimo prometni prekršek ali pod alkoholom ali pod drogami, je jasen postopek. Samo ni rečeno, da te bodo, da te bodo ustavili takrat, ko boš ali tak ali drugačen. Tu pa mislim, da je smiselno, da se te stvari, da se ljudi vpraša, ali želijo jemati in dopušča, da so njihovi funkcionarji, ki so voljeni ali imenovani, lahko pod vplivom prepovedanih substanc ali niso. To pa, to je pa za to Vlado našo sporno.

Tako, da predlagam, da pač s popravki, ki smo jih predlagali, te stvari sprejme in jaz mislim, da smo v veliki meri, v največji možni meri, sanirali tudi pripombe Zakonodajno-pravne službe, v največji možni meri, če ne celo v celoti, ker, da rešujemo funkcionarjev, ne ločimo funkcionarjev po nobeni kategoriji, ampak je to splošna določba in ve se, kdo je funkcionar po enem, drugem ali tretjem zakonu.

Hvala lepa.

Hvala.

Preden predam besedo Nataši Sukič, jaz prosim, da se držimo današnje teme dnevnega reda. In to je samo en referendum, ki se nanaša na ureditev obveznega testiranja vseh funkcionarjev, ki je zdaj spremenjeno na prepovedane droge.

Nataša Sukič, izvolite.

Ja, hvala predsedujoča.

Poglejte, to je zdaj že četrti poskus vlaganja zakona s to vsebino oziroma peti, pardon, peti, mislim, temu se reče vztrajnost. Človek bi si že skoraj mislil, da ste na kakšni posebni drogi, da ste tako vztrajni. To je malo heca, ampak resno.

Prvi poskus je bil marca 2011, v katerem so predlagatelji za namišljeni padec BDP ter brezposelnost krivili uporabo drog med funkcionarji. Zamislite si, padec BDP je bil povezan z uporabo drog med funkcionarji, domnevno uporabo. Naslednji poskus je bil februar 2017, v katerem so za prodajo prepovedanih drog začeli kriviti begunce. Je seveda koga drugega kot begunce, kajne. Naslednji poskus junija letos, v katerem so begunci, padec BDP ter brezposelnost čudežno izginili iz repertoarja in naenkrat se je pojavila zimzelena fraza gejevsko kokainska prepredenost, kajne. To je pač diskurz naše ljube stranke SDS, ki vedno prilagodi neverjetne zakonodajne predloge, ki bodo zelo koristili ljudstvu, kajne, kot je to recimo, s trenutnim, tistim, kar jih drugače, kajne, kar imajo kot agendo. Enkrat je pač so begunci, kajne, drugič so gejevsko kokainske prepredenosti, tretjič imamo padec BDP ter brezposelnost, veste, je pač tako, po potrebi, kajne?

Tokrat zakon seveda nujno, da ne bi slučajno izpadlo, vsebuje odstavek o aferi Smodej, kjer se ponovno implicira, da je vanjo, v to afero namreč, potunkana ta Vlada, da je povezana s to afero. Mislim, to je tako, kot tista nekoč, se spomnite afere Baričević ali kaj je bila? Pač vedno imajo neko afero, na katero pripnejo levičarsko oziroma levosredinsko vlado, ki je seveda moralno degradirana in ne vem kaj. Tako, da jaz predlagam spoštovani, da naslednji predlog skomponirate v smislu, ne vem, kako moralno policijo bi bilo počasi treba uvesti, recimo zakon o moralni policiji, ki bo nadzirala funkcionarje. To bi bilo recimo super, kajne?

Meni je bolj zanimivo, kajne, zakaj predlagatelji, ampak to mi boste pa odgovorili predlagatelji, to bom pa vztrajala, ta zakon vložite izključno takrat, ko ste v opoziciji, ko pa ste na oblasti pa niti približno ne delate v to smer, da bi ga uzakonili. Saj ste imeli neko večino, zakaj pa niste tega naredili, če je to tako nujno, za, ne vem, dobro funkcioniranje te države, v dobro ljudi, kajne.

Seveda, ta zakon ni namenjen javnemu zdravju, to je seveda jasno, droge pa zdravje, to se fajn poveže, tako, ko zavajaš ljudi, ampak gre za izključno kaznovalni ukrep za omejeno sfero političnega razreda, ki na noben način seveda ne bo zmanjšal uživanja prepovedanih drog v družbi. Prav na noben način to ne bi vplivalo na to, ker uživanje prepovedanih drog, spoštovani predlagatelji, se namreč zmanjšuje s socialnimi programi, z ozaveščanjem, z zvišanjem stopnje zaposlenosti, izboljšanjem stanja socialno ogroženih populacij, na ta način, veste, se to dela. Zanima me, zakaj ne bi tudi testirali na alkoholiziranost, vsebnost alkohola v krvi funkcionarjev. To se mi zdi bolj razširjena pogubna praksa tudi med funkcionarji in med državljankami in državljani, kot pa recimo vsebnost nekih drog tam, da se še malo pohecam, če boste še dolgo take seje nadaljevali, pa saj se človek že skoraj si začel dejansko, jaz se v življenju nisem drogirala, bo na koncu še začel iskati drogo, da bo to prenesel pa preživel. Skratka odvisnost in uporabo drog moramo testirati z vidika zdravstvene in ne kazenske politike. To je prva stvar, ki bi si jo nekako neka ugledna institucija, kot je parlament, morala zadati kot cilj. Mislim, mi nismo tu zato, da se gremo neke kazenske odrede, ampak zato, da dejansko gledamo zdravstvene vidike in da dejansko delamo resne stvari zato, da dvignemo nivo zdravstvene oskrbe in zdravstvene varnosti državljank in državljanov. Na primer, za zgled si lahko vzamemo Portugalsko, ki je z zakonom posedovanja drog leta 2000 spremenila posedovanje drog iz zločina v prekršek, odvisnike je začela naslavljati kot problem javnega zdravja in ne kot problem splošne kriminalitete in uporabniki drog so bili usmerjeni v preventivne programe kot kazen za posedovanje drog se je večinoma uporabljalo družbeno koristno delo. In kaj je bil rezultat takšne politike, pametne politike Portugalske? Da ima danes eno najnižjih stopenj smrti zaradi prepovedanih drog ter enega največjih upadov razširjenosti virusa HIV in posledično aidsa. In prav tako so se ocenjeni družbeni stroški problematike uporabe drog v desetih letih izvajanja znižali za 50 milijonov evrov. To so pametne politike, spoštovani, ne pa ta nek vaš populistični sistem, kjer vi kar domnevate, da smo mi vsi funkcionarji na drogah, razen vas seveda, ki ste se šli testirati takrat, ko ste si rekli, da se greste testirat, se pravi, da tudi, če je bil kdo na drogah, se je hitro malo sčistil, da je bil tisti datum clean, kot bi se reklo. Se pravi, trivialnost in neustreznost zakonskega predloga je tukaj velik problem, ker se dobesedno norčujete iz Poslovnika, v poglavju prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih prikažete splošno ureditev zakonodaje glede prepovedanih drog v Avstriji in na Finskem, v Španiji, pri tem pa pozabite izpostaviti dejstvo, da nobena od teh držav, ki jih vi seveda tako vehementno omenjate, sploh nima obveznega testiranja funkcionarjev na prepovedane droge, nima, to pa ni važno, vi v glavnem tu nekaj mahate z nekimi državami.