11. nujna seja

Odbor za zdravstvo

9. 4. 2019
podatki objavljeni: 9. 4. 2019

Transkript

Pričenjam 11. sejo odbora Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, ki je sklicana na podlagi 47. in 48. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije in sicer na podlagi zahteve Poslanske skupine Levica seveda na temo ureditve področja uporabe konoplje v medicinske namene. Uvodoma bi želel podati obvestilo, da so danes opravičeno odsotni in sicer sam predsednik dr. Franc Trček in ga bom danes nadomeščal jaz za vodenje seje, potem je Felice Žiža odsoten, s strani NSi Iva Dimic. Potem pa nadomestila in sicer Lidija Divjak Mirnik nadomešča Roberta Pavšiča, tudi zaradi odsotnosti zdravstvenih, Violeta Tomić nadomešča Željka Ciglerja, Boštjan Koražija nadomešča odsotnega Franca Trčka, Igor Zorčič pa nadomešča Mojco Žnidarič.  Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora 64. člena Poslovnika. S sklicem seje, dne 10. april 2019 ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora. Predlog dnevnega reda je predstavitev stanja v zvezi z ureditvijo področja uporabe konoplje v medicinske namene, na zahtevo Poslanske skupine Levica za sklic nujne seje odbora z dne 5. 4. 2019, ki je objavljen na spletni strani Državnega zbora. Ker do pričetka seje ni bilo predlogov za širitev dnevnega reda oziroma za umik tičke dnevnega reda, je določen takšen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem seje, 64. Člen, 1., 3. točka Poslovnika. Se strinjamo s takim dnevnik redom? Ker v poslovniško določenem roku nisem prejel predlogov za razširitev dnevnega reda je določen takšen dnevni red seje, kot je predlagan s sklicem. Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA - PREDSTAVITEV STANJA V ZVEZI Z UREDITVIJO PODROČJA UPORABE KONOPLJE V MEDICINSKE NAMENE.  Vabljeni k točki dnevnega reda so kot predlagatelj zahteve Poslanske skupine Levica, prvopodpisani dr. Matej Tašner Vatovec. Ali je prisoten, ali bo v imenu predlagatelja predstavil kdo drug? Kolegica Violeta Tomić. Po vrstnem redu, da zdaj povem, kakšen bo: Vlada Republike Slovenije, kot zakonodajalec, potem je predstavitev Ministrstva za zdravje, potem ima besedo Zdravniška zbornica Slovenije, Mednarodni inštitut za kanabinoide, ICANNA, Nacionalni inštitut za javno zdravje, tu je prisoten Dušan Nolimal iz NIJZ. Ali je opravičen, ne? Direktorica je tu, gospa Nina Pirnat. Društvo PEST, so prisotni?
Božidar Radišič
Ja.
Boste imeli besedo?
Božidar Radišič
Da.
Dr. David Neubauer?
David Neubauer
Ja.
Tudi boste želeli besedo. Tomaž Koren?
Tomaž Klemenc
Ja.
Tako. In pa Mojca Bertalanič Foršek.
Mojca Bertalanič Foršek
Ja.
Je še kdo drug od teh, ki so danes tu, pa bi želel? Prosim.
Sanela Talić
Sanela Talić, Inštitut Utrip.
Od drugih prisotnih pa? / oglašanje iz dvorane/ Izvoli gospod kolega Möderndorfer.
Ja, glede na to, da imamo zdaj zadnje čase prakse, da je na drugi strani skoraj več ljudi, kot je članov tega odbora, predlagam omejitev, glede na to, da tu ne gre za razpravo, ampak gre za stališča, da se omeji na 5 minut stališče, ker vsak lahko v petih minutah pove, kakšno je njegovo stališče. Razprava poteka med poslanci in pa med predlagateljem in Vlado, tako da bomo potem na koncu lahko prej prišli do same kvalitetne razprave.
Hvala lepa gospod kolega Möderndorfer. Misli, da je ta zadeva vmesna. Je še kdo drug, ali smo zaključili še … / oglašanje iz dvorane/ Po tem vrsten redu, kot se zdaj predstavljamo tudi potem … Še kdo? / oglašanje iz dvorane/ Je to končano, ne, vsi gostje, ki ste vabljeni. Predlog je bil dan, 5 minut ima vsak na voljo za razpravo in še nekaj: Prosim, da upoštevamo današnji dnevni red, to se pravi točka dnevnega reda, ki se nanaša na ureditev področja uporabe konoplje v medicinske namene. Prosim, da pri svojih razpravah se držimo te tematike. V kolikor bo kdo zašel na druga področja ali širil današnji točko, bom pač prekinil to razpravo, tako da prosim bodite - upoštevajte ta navodila. Hvala lepa. To se pravi, dajemo točko, to se pravi besedo predlagatelju, Levici, kolegici Violeti Tomić.
Najlepša hvala za besedo, predsedujoči in lep pozdrav vsem prisotnim. Tudi jaz bom zelo kratka, ker nas je veliko tukaj, ki želimo besedo. Rada bi samo rekla, da se v Levici že od vstopa v parlament dejansko prizadevamo, da bi uredil položaj konoplje v vseh njenih oblikah. In tako smo v prvi stopnji uredili položaj prehranske rabe in v drugi stopnji smo rekli, da gre za medicinsko uporabo in tega se nismo lotili nepremišljeno s pisanjem nekih ad hoc zakonov, ampak res postopoma in v skladu s procedurami. Zdaj v prvi vrsti smo želeli, da bi učinki te rastline koristili tistim, ki to najbolj potrebujejo, tu gre za rakave bolnike, epileptike, za bolnike za AIDS in tako naprej. In tako smo dosegli, da se je konoplja premaknila iz prve skupine najbolj nevarnih in prepovedanih drog v drugo skupino in to je bil tudi pogoj, da se rastlina začne uporabljati v medicinske namene, ampak več kot očitno ta pogoj ni bil zadosten. In dovoljenje za vzgojo hibridov konoplje v medicinske namene je namreč prejela samo Biotehniška fakulteta in nihče drug. in težko razumem zakaj je temu tako, ker eden od sklepov odbora, sklicanega na našo zahtevo oktobra 2016, kjer smo tukaj soglasno sprejel sklep, da se to uredi v treh mesecih in ta sklep je bil, da se v Sloveniji omogoči pridelava in predelava konoplje v medicinske namene in zdaj čakamo že 3 leta in do danes se še ni zgodilo. Jaz sem postavila kar nekaj poslanskih vprašanj, tako da tukaj je nekdo zategnil ročno in me zanima čemu in zakaj je temu tako, kajti izgovorov ministrstva nikoli ne zmanjka. Med izgovori najdemo tudi neke ekonomske študije, ki jih je potrebno pripraviti, pa medresorske delovne skupine, ki naj bi študije naročale. In kot dobro vemo, če hočeš, da se nič ne zgodi, naredi delovno skupino. Te delovne skupine bodo potem same sebi namen in bodo ustvarjale videz, da se dela.  Skratka, pravite, da ko boste vse študije dobili, da boste potem šele lahko premaknili stvari. Ampak zanimivo pa je, da vseh teh študij niste potrebovali, ko ste pa dovoljenje podelili Biotehnični fakulteti. In zakonodaja ne loči med raziskovalno in medicinsko rabo. Mogoče ste vi nad zakonodajo, kajti če je parlament zakonodajno telo, potem vi ignorirate sklepe zakonodajnega telesa in je v tej državi nekaj grozljivo narobe, bi rekel Hamlet, ne? Nekaj gnilega je v deželi Danski. Kajti če so uradniki nad ministri in nad poslanci, ki postavljajo ministre, potem jaz res dejansko ne vem čemu mi sedimo tukaj in vedno znova razpravljamo in sklepamo neke sklepe, če se to potem nič ne uredi in se nekje končajo v nekih predalih.  Skratka, v naraščajočem številu držav se zdaj že dovoljuje zdravniško predpisovanje rastlinske konoplje pa tudi gojenje nadzorovane in omejene količine konoplje za lastno uporabo z receptom in mi tukaj capljamo krepko od zadaj. Spet bomo uvozniki, ko bi lahko bili samooskrbni in še več - izvozniki! To se mi zdi popolnoma nedopustno. Konoplja se v medicinske namene uporablja v večini zvezdnih držav ZDA, tako radi oponašamo ZDA pri kakšni neoliberalnih politikah. Zakaj ne tukaj? V Izraelu se s konopljo zdravi približno 15 tisoč bolnikov. Prihajajo k nam izraelski strokovnjaki, mi nimamo denarja za raziskave, vendar po svetu, Kanadi, Izraelu, so ljudje, ki so finančno podprti s strani njihovega ministrstva in ki so vse študije že naredili. Kaj bomo mi zdaj, izumljali toplo vodo? V Italiji, Nemčiji, Avstriji, Belgiji, Češki, Portugalski, Španiji, Finski, Franciji, Romuniji in Nizozemski je možno dobiti konopljo in kanabinoide na recept. Kje je Slovenija?  Danes imamo priložnost, da se z zgodo s pridelavo in predelavo medicinske konoplje končno premaknemo in jo pripeljemo do nekega zaključka in šele potem se bomo lahko lotili legalizacije konoplje v rekreativne namene, ki jo mnogi radi zdaj zamenjujete. Govorimo o medicinski rabi, regulirani pridelavi in zdravilih na recept. Bolniki to pričakujejo od nas, kajti bolnik ima pravico do zdravja in nedopustno je, da jim ne damo možnosti, da se zdravijo.  Hvala.
Tomaž Pliberšek
Spoštovani predsedujoči, spoštovani poslanke, poslanci, vsi ostali prisotni, najprej najlepša hvala za prijazno besedo!  Nekaj od vas vas že poznam od prejšnjega odbora, ko smo, mislim, da 6 u in pol skupaj sedeli in se prebijali. Jaz moram reči, da takšne konstruktivne debate, kot se dogajajo, so pozdravne. Marsikaj iz tega lahko tudi dodatno noveliramo, izboljšamo. Ampak, da ne bom jaz tudi predolg, da bom tisto svojo kvoto 5 minut posvetil tematiki, bom kar predstavil meni pripravljeno, dopolnili pa me bost še moji kolegici ob zaključku, se pravi ob konsolidaciji tega, kar bom zdaj povedal. Torej, kot je navedeno v gradivu za sklic te seje, je Vlada Republike Slovenije na predlog Ministrstva za zdravje v preteklih letih že sprejela več sprememb in dopolnitev uredbe o razvrstitvi prepovednih drog s katerimi je bilo omogočeno predpisovanje kanabinoidov v medicinske namene. V Sloveniji so torej zdravila iz konoplje dostopna v vseh oblikah, predpiše jih zdravnik, in sicer takrat, ko jih bolnik potrebuje skladno z medicinskimi indikacijami. Pri predpisovanju zdravil iz konoplje mora zdravnike voditi strokovna utemeljenost in presoja, še posebej v kontekstu politizacije, nekritične promocije zdravilnosti konoplje hudo bolnim in tudi zaradi nekaterih zelo tragičnih primerov opustitve zdravljenja, ki smo jim bili priča v zadnjih letih. Vsa zdravila iz konoplje, prepisana za otroke, se v celoti financirajo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja in se izdajajo na zeleni recept. Ko gre za odrasle bolnike se preparati v primeru zdravljenja epilepsije krijejo v celoti iz sredstev zavarovalnice, za zdravljenje ostalih indikacij pa zavarovalnica krije 70 % zneska.  Zdaj so meni pripravili, bom rekle en tak statistični pregled, ki ga bom jaz malo povzel. Torej, od leta 2016 pa do 2018 po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje torej po številu predpisanih receptov, število uporabe substanc, govorimo o magistralnih zdravilih, substance kot sta dronabinol, THC in pa CBD ugotavljamo lahko, da so podatki zelo razpršeni, ampak to je v bistvu posledica dejstva, da gre za magistralna zdravila, torej zdravila, ki so predpisana točno določenim pacientom.  Ministrstvo za zdravje je že leta 2013 in tudi kasneje večkrat pozvalo razširjene strokovne kolegije različnih medicinskih strok k pripravi strokovnih poročil in režima predpisovanja zdravil iz konoplje, gre za presojo vsake medicinske stroke posebej o obliki in vsebini teh smernic. Smernice so bile že pripravljene in predstavljene v okviru Fajdigovih dni leta 2017 zdravnikom družinske medicine. Predlog smernic so pripravili tudi onkologi, ki pa jih bodo še revidirali glede na nova spoznanja. V ostalih strokah, kjer se zdravila iz konoplje predpisujejo, se ta uporabljajo skladno s priporočili, ki temeljijo na mednarodnih izkušnjah.  Ministrstvo aktivno sodeluje z Zdravniško zbornico Slovenije pri zagotavljanju poenotenja doktrine med specialnostmi in informiranju zdravništva o tej temi. S tem v zvezi je bila pri zdravniški zbornici vzpostavljena posebna delovna skupina in o njenem delu bi verjetno bolj podrobno spregovorila predsednica dr. Čebašek Travnikova. Za zagotovitev vseh pogojem uporabe konoplje v medicinske namene je bila s strani javne Agencije za zdravila in medicinske pripomočke pripravljena tudi monografija Za cvet konoplje, standardi kakovosti za medicinsko konopljo, ki se bo predpisovala bolnikom. Monografija je pogoj za predpisovanje vršičkov medicinske konoplje kot magistralnega zdravila.  Ureditve v državah Evropske unije, ki so omogočile pridelavo medicinske konoplje temeljijo na ustreznih zakonodajnih aktih in monopolu države, kot to določa konvencija Združenih narodov o mamilih. Tako na primer v sosednji Italiji skrbi za nasade medicinske konoplje tamkajšnja vojska, v Avstriji pa je za to področje pristojna agencija imenovana AGES, torej Agencija za varno hrano in zdravila. V celovito oceno stroškov, koristi in tveganj ter argumentirano informirano odločitev o tem, ali naj se v Sloveniji goji konoplja v medicinske namene, je po mnenju Vlade Republike Slovenije treba izvesti celovito ekonomsko študijo. Taka študijo bo natančneje opredelila finančne in druge posledice uvedbe tovrstne ureditve in je ob sodelovanju različnih resorjev ključna, da bo predlagana ureditev področja pridelave konoplje za uporabo v medicini v javnem interesu in ne bo predstavljala neutemeljenih stroškov za državo. Potrebna bo tudi ocena možnih tveganj v zvezi s   (nadaljevanje) potencialno zdravstveno, varnostno, družbeno in ekonomsko škodo, ki jo ob pričakovanih koristi pridelave konoplje za medicinske namene lahko predstavlja za družbo. Države v Evropski uniji, ki so dovolile pridelavo konoplje z več 0,2-procentnim deležem THC, to je ena izmed substanc, so dosledno upoštevale določila mednarodnih konvencij, ki veljajo na tem področju. K doslednemu upoštevanju določil konvencije glede gojenja konoplje v medicinske ali znanstvene namene poziva tudi Mednarodni odbor za narkotične droge OZN v svoji februarski diplomatski noti vsem državam članicam. Gojenje medicinske konoplje je v tehničnem in strokovnem smislu zelo zahtevno, saj je potrebno upoštevati visoke standarde kakovosti, varnosti in učinkovitosti preparatov ter natančno spremljanje rastline od nabave semen do končne izdelka. Pri tem je potrebno zagotavljati farmacevtsko kakovost teh izdelkov, kar pomeni standardizirano vsebnost vseh spojin, popolno odsotnost nečistoč v preparatih in nadzor nad vsemi parametri kakovosti z namenom zagotavljanja enake kvalitete in učinkovitosti. Zagotoviti je treba tudi varnost in nadzor nad gojenjem, ki ga mora izvajati pridelovalec, in sistem poročanja, ki je v pristojnosti države. Vse oblike zdravil iz konoplje lahko… / oglašanje iz dvorane/
/ izklopljen mikrofon/
/ izklopljen mikrofon/ Oprostite, ampak mi to vse vemo. Rekli smo, da se bomo držali teme, kaj bomo naredili. Zdaj gremo nazaj v kameno dobo. To, kar govorite, nadzorovano, kako mora biti od semena do naprej, dajte, ne se norca delat iz nas, mi to že zdavnaj vemo. In tukaj vsi, ki sedijo, poznajo to, kar…
Tomaž Pliberšek
Prav, vzamem na znanje. Bom samo povzel, ja. Hvala lepa. Bom vzel na znanje. Povzamem, saj sem čisto na koncu, tako da ni problema. Zdravila iz konoplje so v vseh oblikah v Sloveniji že dostopne bolnikom, za katere medicinska stroka presodi, da jih potrebujejo. Za gojenje konoplje za uporabo v medicini bo potrebno spremeniti zakon, in sicer skladno z mednarodno zakonodajo in priporočili. / oglašanje iz dvorane/ Kot dober gospodar pa smo dolžni opraviti celovito oceno stroškov in koristi, ki jo bo uvedba gojenja konoplje za uporabo v medicini predstavljala za državo. To je v bistvu povzetek tega, kar smo povedali. Zdaj bi še samo prosil, da me mogoče malo kolegica, kolegici dopolnita.
Prosim, da se za magnetogram predstavite zaradi lažjega potem dela strokovne službe.
Mojca Gobec
Mojca Gobec, Ministrstvo za zdravje. Mogoče, da nadaljujem, kjer je končal državni sekretar, ali pa, da povzamem. Zdravila iz medicinske konoplje so v Sloveniji dovoljena in se jih predpisuje, za razliko od nekaterih držav so krita tudi iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v veliki meri. Prepuščena so indikaciji zdravnikom, kar je prav. V gradivu je bilo omenjeno, da le biotehnična fakulteta ima dovoljenje za gojenje konoplje. Res je, zato ker to danes dovoljuje zakon pod določenimi pogoji in za raziskovalne namene je dovoljeno gojiti konopljo. Kot je povedal državni sekretar, je pravna ureditev dovoljenja gojenja konoplje zahtevna, uvedle so jo samo nekatere države in Slovenija tu ni v velikem zaostanku. Zato je minister, da bi prišli do te rešitve, je že imenoval medresorsko delovno skupino, ki bo pripravila tudi študijo ekonomsko, kot je bilo rečeno, saj bi ustanovitev oziroma pravna ureditev tega področja zahtevala tudi vložke iz državnega proračuna. In naj dodam še to, da v drugi polovici leta pričakujemo priporočila Svetovne zdravstvene organizacije državam, ki urejajo to področje na podoben način oziroma bodo ta priporočila olajšala enotno ureditev za to področje. Toliko bi jaz dodala. Aha, morda še to. Ministrstvo za zdravje je seveda pri svojih aktivnostih, ki jih je bilo kar nekaj in tudi s strani zdravniške stroke, sledilo interesu bolnikov, ki je, da tisti, ki to zdravilo potrebujejo, tudi dobijo. In lahko rečem, da smo v Sloveniji to v veliki meri že uresničili. Glede gojenja konoplje je seveda tu prisoten še drug interes seveda tistih potencialnih gojiteljev, to je legitimno, vendar mora biti ureditev taka, da bo primerna in pravno stala,  (nadaljevanje) kompleksna in zahteva tudi svoj čas. Hvala.
Hvala lepa, gospa Gobec. Ali še ima kdo s strani Ministrstva za zdravje dodatno obrazložitev? Kako ste se pripravili? Hvala. V kolikor ne, ima naslednji besedo gospa Zdenka Čebašek Travnik iz Zdravniške zbornice Slovenije.  Prosim za besedo.
Zdenka Čebašek Travnik
Pozdravljeni. Prihajam iz Zdravniške zbornice Slovenije, kjer smo glede rabe kanabisa, medicinske konoplje, kakorkoli bo pravilno imenovanje, imenovali delovno skupino 5. 4. 2018, tukaj imam tudi imena vseh članov te delovne komisije, delovne skupine, katere naloga je bila zbrati priporočila, slovenska priporočila za uporabo kanabidiola in kanabinoidov na različnih področjih medicine, kjer se v Sloveniji že uporabljajo, zato da bi potem tako zbrana priporočila lahko širše predstavljali zdravnikom v okviru izobraževanj, ki bi jih pripravila oziroma ki jih bo pripravila Zdravniška zbornica. V preteklosti je tako izobraževanje, mislim da, leta 2016 bilo. Po tistem pa dejansko zbiramo vsa konkretna priporočila. Zdaj moram reči, da od teh, ki so bili zadolženi za priporočila, je v popolnosti opravila svojo nalogo pediatrična stroka in mislim, da bo pozneje dr. Neubauer govoril o tej knjižici, ker je to za otroško nevrologijo. Seveda je pa treba narediti še za druge stroke, za katere smo se domenili, pri čemer so nekatere že poslale, nekatere pa ne. Od članov te delovne skupine je eden zapustil Slovenijo in so nam tako izostala priporočila za odraslo nevrologijo, kjer je seveda v ospredju uporaba pri bolečinah in pri multipli sklerozi. Skratka, proces se nadaljuje. Za onkološke bolnike so ta priporočila zbrana. Imam s sabo tudi nekaj pač teh priporočil, vendar bi res rada počakala toliko, da bomo imeli zbrana vsa priporočila. Da zdravniki v resnici že uporabljajo pripravke, je en posreden dokaz prijave s strani, prijava za strokovni nadzor s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, od koder smo na zbornico dobili prijavo zoper zdravnika, ki preparate predpisuje, po mnenju ZZZS ni v skladu s stroko. Tu imamo pa problem, ker tako meni ZZZS, nimamo pa seveda izdelanih smernic, da bi rekli, oziroma ne smernic, priporočil, da bi rekli, ja, v tem primeru je kolega predpisal v skladu s priporočili, v tem pa ne. Tako da Zdravniška zbornica, ki bo izvajala nadzore, seveda potrebuje priporočila posameznih strok, kjer se dejansko preparati že uporabljajo. Tako da z naše strani je to v glavnem vse. Če pa bodo kakšna dodatna vprašanja, pa bom odgovorila. Hvala lepa.
Hvala lepa. Naslednji ima besedo Nina Pirnat iz NIJZ.
Nina Pirnat
Hvala lepa. Dober dan želim vsem skupaj. Torej, kot smo slišali predhodnike, gre za počasen sistem uvajanja novega zdravila v prakso. Pri tem uvajanju zdravila v prakso nimajo pač zaostankov ali pa dilem le v Sloveniji, pač pa v  (nadaljevanje) tudi drugih evropskih državah, namreč v marsikateri evropski državi je medicinska konoplja dostopna za zdravljenje, v večini držav pa vsekakor še ni, kar je razvidno tudi iz poročila EMCDDA. In ravno zaradi tega, ker gre za ta proces, je Evropski parlament leta 2019 sprejel posebno resolucijo o uporabi konoplje v zdravstvene namene. Zelo na hitro, ker podobne dileme srečujemo vsepovsod, bom jaz to povzela. Ključno je, da je potrebno termin medicinsko konopljo bolj jasno opredeliti. Ugotavlja se, da gre seveda za rastlino z veliko kemijskimi spojinami, katerih nekatere najdemo samo v konoplje. Zavedajo se, da seveda THC povzroča zasvojenost, vendar tudi danes hkrati vedo, da nekatere snovi iz konoplje lahko pozitivno delujejo na zdravje ljudi, kar vemo tudi mi. Mednarodne konvencije dovoljujejo uporabo konoplje v medicinske namene, vendar ob tem države članice ugotavljajo, da se pa med seboj v odnosu do medicinske konoplje zelo, zelo razlikujejo. Nobena članica recimo ne dovoljuje kajenja konoplje v zdravstvene namene. Hkrati države članice ugotavljajo, da se legalizacijo konoplje v nemedicinske namene pogosto zamenjuje z uporabo konoplje v medicinske namene, kar želijo vsekakor preprečiti. Hkrati se tudi zavedajo, da uporaba konoplje lahko povzroči zasvojenost, znatne socialne, zdravstvene težave. In ravno zaradi tega je ob uporabi medicinske konoplje potrebno hkratno preprečevanje, kot tudi nadzor nad nezakonito proizvodnjo in prometom. Hkrati so pa tudi ugotavljali, da je šlo skozi postopek odobritve zdravil na Evropski uniji iz konoplje samo eno zdravilo, ki je dobilo dovoljenje za promet v 17 državah, in sicer zdravilo za zdravljenje spastičnosti pri multipli sklerozi. Ker po drugi strani ugotavljajo, da ni enotnega standarda za označevanje, etiketiranje zdravil iz konoplje, ki vsebujejo ali THC ali CBD, in tudi ni dovolj opozoril in informacij o teh zdravilih, hkrati pa na nivoju Evropske unije tudi ni predpisov, ki bi dajali na trg omenjena zdravila, je resolucija povabila države članice Evropske unije, da države jasno razlikujejo med zdravili na osnovi medicinske konoplje, ki jih je odobrila ustrezna agencija, medicinsko konopljo, ki ni klinično preizkušena, in hkrati ostro ločijo med rekreativno uporabo konoplje. Povabila jih je, da podprejo finančne raziskave na področju medicinske uporabe konoplje, da odpravijo razne ovire, ki onemogočajo raziskovanje, da tudi določijo prednostna področja, ki vplivajo na raziskovanje, da pa ob tem tesno sodelujejo in se usklajujejo s Svetovno zdravstveno organizacijo. Priporočili so tudi vzpostavitev mrežo agencijo, nevladnih organizacij in drugih organizacij, ki podpirajo in pa razvijajo uporabo medicinske konoplje v prakso, da zagotovijo hkrati države članice tudi medicinsko usposabljanje strokovnjakov na tem področju, da pa hkrati zagotavljajo celovite informacije pacientom o uporabi in učinkih medicinske konoplje, da države članice pregledajo obstoječo zakonodajo, jo prilagodijo tako, da bo mogoče zdravljenje z medicinsko konopljo, in pa da se konopljo za medicinske namene lahko uporablja le tedaj, ko je proizvedena po strogih standardih. Hkrati pa so tudi države članice pozvali, da je pa odločno preprečevanje konoplje med mladostniki in pa ranljivimi skupinami naloga vseh držav, ker, kot sem že omenila, se po eni strani uporabo medicinske konoplje zelo, zelo zamenjuje z rabo konoplje v rekreativne rabe. Iz vsega navedenega lahko samo zaključimo, da gre za res proces, pri katerem je potreben čas. Kot pa smo slišali že iz izvajanja predhodnice, se pri nas konoplja v medicinske namene in pripravki iz njih že uporabljajo, imamo tudi točne podatke o številu predpisanih receptov in izdanih zdravil, predvsem iz UKC, ki ima na to temo jasno pripravljena poročila. Hvala.
Hvala lepa. Besedo ima gospod Jernej Benedik iz Onkološkega inštituta. Pa prijavite se še enkrat za magnetogram.
Jernej Benedik
Lepo pozdravljeni. Jernej Benedik, prihajam z onkološkega inštituta, starejši specialist, že vsaj deset let se ukvarjam s paliativno oskrbo.  Kar se tiče indikacij zdravljenja s kanabinoidi v onkologiji, se uporablja predvsem v času paliativnega, podpornega zdravljenja. To je tisto, kar ljudje razumejo kot paliativna oskrba. Ta ima tri obdobja, zgodnja paliativna oskrba, takrat je vključeno tudi sistemsko zdravljenje, pozna paliativna oskrba, ko ni več sistemskega zdravljenja in oskrba umirajočega. Kot tako umeščamo zdravljenje s kanabinoidi najbolj v pozno paliativno podporno zdravljenje, deloma pa tudi v zgodnjo. V oskrbi umirajočega kanabinoidi nimajo svojega mesta. Tukaj so pripravljena letošnja poročila za uporabo kanabinoidov, v katera je združena literatura do januarja 2019. Trenutno so ta priporočila v recenziji, vendar upam, da bodo že objavljena junija v reviji Onkologija. Kakšne so indikacije? Indikacije: s kemoterapijo povzročena slabost, vendar samo v dveh delih, in sicer preprečevanje anticipatorne nausee, to se pravi pričakovane slabosti, z benzodiazepini, ki imajo tukaj prednost. In pa preprečevanje zapoznele nausee, to se pravi slabosti po aplikaciji citostatikov, kot zdravilo tretjega reda, to se pravi po deksametazonu in NK1 antagonisti. Naslednja indikacija, kjer jo uporabljamo, je zdravljenje bolečine. Obstaja še ena indikacija in sicer vpliv na samo prehrano oziroma na apetit, v smislu, da kanabinoidi izboljšujejo okus hrane in samo slast, ne vplivajo pa na apetit v smislu zviševanja apetita oziroma zvišanja teže. Nobenega dokaza ni, da bi uporaba kanabinoidov izboljševala kakovost življenja. Ta dokaz je bil samo v eni izraelski študiji, kjer so raziskali ne randomizirano populacijo in še tam je bilo mejno. Kar se tiče same količine, ki jo uporabljamo v medicini, je v primerjavi z rekreativno zlorabo zelo nizka, namreč samo 2,5 miligrama THC-ja na dan in imaš že lahko klinično pomemben učinek. Če to prevedemo v rekreativno zlorabo je to ena petinštiridesetina džointa. Če govorimo o zdravilih tudi ne moremo govoriti o rekreativni uporabi zdravil.  Kar se tiče vnosa zdravil, imamo dve možnosti. Ena je preko evaporatorja, tako se uporabljajo cvetovi in plodovi, druga je per os, ker so pač per oralni pripravki, kar se tiče paliativnega pristopa, je mnogo bolj primeren pristop s per oralnimi pripravki, ker samo trajanje učinka traja osem ur, nekoliko zakasnelo nastopi maksimalna doza v krvi, kar pomeni, da je manj negativnih neželenih učinkov. Drug problem je kombinacija količine THC in CBD. Vemo, da je za rakavo bolezen mnogo bolj pomemben CBD kot THC. Ker deluje tudi protivnetno in antiproliferativno, tako da nekako priporočilo je, da bi bilo v paliativi razmere vsaj ena proti dva. V zdravljenju bolečine pa ena proti ena.  Zdaj mogoče še nekaj drugih številk. Vemo, da je dolgotrajna uporaba kanabinoidov povezana z večjo pojavnostjo germinalnega raka. In vemo, da je letalni odmerek THC nekje tam LD 50, letalna doza 50, nekje pri 30 miligramih na kilogram. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Naslednja ima besedo Sanela Talić iz Inštituta Utrip.
Sanela Talić
Dragi zbrani! Najprej en lep pozdrav iz moje strani. Torej prihajam iz Inštituta Utrip, ki je mednarodno vedno bolj uveljavljena inštitucija na področju preventivne znanosti in seveda prenosa te znanosti v prakso. In ena izmed naših prioritet, zaradi katere smo danes tu, je tudi zdravje otrok in mladostnikov. Vesela sem, da je bil omenjen Izrael, kot ena najnaprednejših držav, kar se tiče medicinske uporabe konoplje in zato se mi zdi tudi smiselno začeti s citatom, dr. Mayerja, ki je bil objavljen v nedavnem, v reviji, ne vem kateri, ne spomnim se, lahko pogooglam, aha Zarja, hvala lepa. On v bistvu že leta in leta s 100 zaposlenimi vodi enega izmed največjih laboratorijev za raziskovanje konoplje. In ena stvar, ki je pritegnila mojo pozornost, je, citiram: »Marsikdo misli, da mu je o konoplji že vse jasno. Sam pa iz leta v leto, po skrbnem in mukotrpnem raziskovanju ugotavljam, da o tej skrivnostni rastlini, ne vemo še skoraj nič.« Kljub temu, da imajo izkušnje in da imajo znanje in da so napredni, kar se tiče medicinske uporabe in da je vse pod kontrolo, gre kdaj pa kdaj kaj narobe. In ta samokritičnost in previdnost ter odgovornost v njihovi komunikaciji, ko govorimo o medicinski uporabi je tisto, kar jaz pogrešam v strokovnih, strokovnih v nevednicah, debatah pri nas. Tu se marsikdaj mešata legalizacija za osebno, ne bom rekla rekreativno, ampak psihoaktivno rabo, ter medicinska in industrijska raba. V Evropi, kot je že bilo povedano, obstaja kar nekaj zdravil iz konoplje, ki so, registriranih zdravil, ki so dostopna našim bolnikom, torej ne moremo reči, da smo ravno za luno. Gremo, recimo da, v pravo smer. Še vedno pa se v ospredje postavljajo težnje skupine ljudi, ki bi rade medicinsko rabo konoplje zlorabile za legalizacijo. Tu predlagam branje nedavno objavljenega članka v Lancetu, marec 2019, v kateri pišejo o nevarnostih, ki jih lahko zloraba, ta omenjena zloraba prinese. No ta pogosto nestrokovna debata o medicinski konoplji je ogromno doprinesla, to govorim iz naše prakse, doprinesla k ustvarjanju popolnoma napačnih norm v družbi, sploh med otroki, prav slišite, otroki in mladostniki. O tem pričajo tudi podatki glede uporabe, ki je v porastu. Smo celo nad povprečjem Evropske unije, pojav zastrupitev, duševnih bolezni in tako dalje. Na tedenski bazi prejemamo klice učiteljev, ki se ne znajo spopadati z diskusijami o uporabi konoplje in jo načenjajo mladostniki, ki, kot argument, ki naj bi opravičeval kajenje trave, navajajo dejstvo, da gre za rasltino, citiram, in da jo kadijo zato, da bi preprečili nastanek raka. V prvem in drugem letniku, glede na opažanje učiteljev, narašča število vsakodnevnih uporabnikov. S tega vidika bi nas morale te stvari zelo, zelo skrbeti. Mi te družine in učitelje napotimo na različne nevladne organizacije, ki se s tem ukvarjamo, iz prve roke pa vem, da kapacitet, znanja in razpoložljivih virov ni dovolj. Kličejo nas tudi starši, ki ne vedo več, kako se spopasti z novo nastalimi družbenimi normami okoli konoplje. Otroci izostajajo od pouka, pojavlja se anksioznost, večkrat se vedejo otroci tudi agresivno. Verjamem, da bi kdo med nami ali pa med vami, tu v bistvu, v tem odnosu starš - otrok, kot glavni problem navedel vse prej, kot uporabo konoplje, recimo, ne vem, slabe odnose znotraj družine. Lahko da. Ampak z vidika preventivne znanosti, je zelo pomembno delovati v smeri zmanjševanja dejavnikov tveganja. Verjemite, to z vidika preventive ni lahko delo. S takšnimi debatami o legalizaciji in vse splošni dostopnosti pa v bistvu k obstoječim dejavnikom tveganja mi dodajamo še nove in s tem otežujemo starševski nadzor in vzgojo. Takšno stanje, s katerim se ne moremo ravno hvaliti v svetu, je med mladimi sprožila le debata o legalizaciji in medicinski uporabi. Jaz še vedno verjamem, da je upanje, da lahko zajezimo, oziroma saniramo obstoječe stanje. Upam pa, da se zavedate, da če ne ustavimo takšnih nestrokovnih debat, kakšne težave nas čakajo šele takrat.  Za konec še nekaj. Večkrat smo od zagovornikov, močnih zagovornikov medicinske uporabe, legalizacije, prejeli sporočila, v katerih nas pozivajo, da naj se umaknemo iz teh debat, ker naj ne bi bili strokovnjaki, ko govorimo o konoplji. Postavim njim dve preprosti vprašanji. Ali se strinjajo, da gre uporaba med mladimi navzgor? Odgovorijo da. Ali nas ne bi moralo to skrbeti, je moje naslednje vprašanje. To nas ne zanima, za to naj poskrbijo drugi. Po začetni jezi, moram priznati, da imajo prav. To pravzaprav ni njihova skrb. Oni imajo druge skrbi oziroma bolje rečeno, svoje interese. Skrb za otroke in mlade pa absolutno ne bi smela biti postranskega pomena za državo, oziroma za tise, ki jo zastopate. Zato predlagamo, da se medicinska uporaba ali debata o medicinski uporabi, loči, strogo na strokovni in medicinski del, ker kot smo slišali ali pa kot lahko preberete iz intervjuja, z dr. Mayerjem iz Izraela, je tu še ena stvar za zaključek. Imamo že dve legalni drogi. Alkohol in tobak. In če smo iskreni, ne moremo biti ponosni na to, kako se spopadamo s tema dvema drogama, mi pa, v bistvu bi, zelo visoko leteče in samozavestno, dodali k temu še tretjo. Hvala lepa.
Hvala lepa. /oglašanje iz dvorane/ Predlagatelji izvolite. /oglašanje iz dvorane/ Postopkovno. Jani Möderndorfer.
Zdaj mi smo zadnjič že ugotovili. Tole je predstavitev stališč, to ni razprava. In zato prosim, predsedujoči, tudi predlagatelj, niti predstavniki vlade, pri predstavitvi stališč, ne more po poslovniku postopati prednostno. Ko se odpre razprava, lahko predlagatelj in vlada, z razliko od poslancev, vstopata prednostno, kadarkoli. Ko bodo končane predstavitve stališč, potem nastopi šele predlagatelj. Zakaj opozarjam? Ne zato, ker bi nekomu rad nagajal, ampak zaradi tega, ker potem se predlagatelj znajde v situaciji, da lahko v bistvu polemizira na posamezne predstavitve stališč, zato ima možnost na koncu, ko bo spet prvi in bo lahko polemiziral vsa stališča. Ker drugače ne bomo prišli do razprave, ampak bomo poslušali dialog med dvema.
Ja, potem predlagam, da nadaljujemo s predstavitvami, pa bo predlagatelj potem na koncu razprav dobil besedo. Besedo ima Robert Štaba. Še enkrat bi /oglašanje iz dvorane/ Postopkovno kdo? Izvoli.
Predlagam, da - danes se pogovarjamo o uporabi v medicinske namene konoplje, ne v rekreativne namene in da se držimo teme, ne pa da se vrtimo v krogu radiusa vesolja.
Prosim potem, da se držimo potem teh priporočil, kar je bilo tudi v začetku povedano. Naslednji ima besedo Robert Štaba. Še enkrat pa bi prosil zaradi magnetograma, da se še vsak enkrat z imenom, priimkom pa inštitucije, s katere prihaja, zaradi lažjega potem zapisa.  Hvala.
Robert Štaba
Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke, poslanci! Jaz sem Robert Štaba, sem podpredsednik Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč.  In na današnjo razpravo sem se prijavil iz vidika, ker sem v javnosti in bom rekel, pri vsem spremljanju tovrstne problematike v Sloveniji, seveda pogrešal vidik enega sistema, ki se mu reče varnost. V svoji funkciji v Evropi sem imel privilegij sedeti skupaj z našimi kolegi iz Kanade, organizacija se imenuje MADD - Mothers against drunk driving, ki je največja nevladna organizacija v ZDA in v Kanadi in seveda predstavlja žrtve prometnih nesreč in so zelo tvorno sodelovali pri nastanku zakonodaje, tudi tega področja, ki ga vi predstavljate, tako v medicinske kot rekreativne namene v Kanadi. Dialog je potekal. Govorim pa ponovno, dialog. Jaz sem zdaj prvič tukaj, pa imam občutek, da ni, pa vendar, oprostite mi, mojemu osebnemu občutku. Dialog je potekal 14 let. Ta dialog je pa potekal tako, da so na drugi strani politiki ali pa, bom rekel vladajoči, zahtevali od svojih struktur v vladi, da preučijo oba pola. Se pravi, medicinskega in rekreativnega. Govorim zdaj v odnosu do konoplje, da se preučijo vsi sistemi in podsistemi, kar pomeni zdravstvo, šolstvo, medicina, gospodarstvo in seveda ti pozitivni ali negativni učinki, kakšna varovala ali ne varovala moramo potem v družbi narediti. Jaz sem imel tam občutek, kot da sem v vesolju, ker sem občutil, da se pogovarjajo za svojo državo, za svoje državljane, za svoje interese iz vseh možnih vidikov. In eden izmed teh vidikov je seveda varnost. Jaz vam bom govoril iz stališča varnosti, ker morate razumeti, da mame, ki so seveda v tej organizaciji in so izgubile svoje bližnje zaradi prometne nesreče, take velike borke. To so nosilke življenj in zdravja, ljubezni in smisla, bom rekel, neke demokratične družbe. Seveda one, ki so že izgubile se borijo za naprej, da jutri se to ne bi zgodilo. Glejte, mobilnost je danes način življenja. Varna mobilnost je pa naša izbira. Se pravi naša kvaliteta, naš standard. In ko govorimo, bom rekel, o problemu, bom rekel, medicinske ali rekreativne konoplje, ne smemo iti mimo enega problema, ki ga seveda v Sloveniji poznamo tudi z metadonom. In sicer, ki so ga ugotovili v ZDA, v Washingtonu ali pa v Kanadi, da je problem nastal pri tem, ko so ljudje dobili občutek, da jemljejo zdravilo, morajo biti pa mobilni. In tisto, kar je razprava pokazala in mene zelo veseli, je, navajam: »Prisotnost marihuane v telesu ne pomeni nujno tudi tega, da voznik ni zmožen vožnje«, kar priznavajo vsi, strokovnjaki, medicina in tudi, bom rekel MAT. Tisti problem, ki je bil pa potem v življenju, se je pa izkazal, da je imela večina voznikov, ker so pač morali biti mobilni, pozitivni test na marihuano nad 40 nanogramov na mililiter, povečalo se je število umrlih in poškodovanih za petkrat, če je bila pa kombinacija celo z alkoholom pa 40-krat. Kar pomeni, da so na podlagi 14-letnih razprav podali, bom rekel priporočila, kaj mora Vlada narediti, kaj morajo določene inštitucije narediti in v bistvu ne zanemariti tega dela mobilnosti, kjer smo vsi vključeni.  Zdaj pa samo za na konec, da vam povem, kaj pa je bil odgovor zakonodajalca. Pri prvem prekršku, ki je bil ugotovljen tudi s strani medicinske uporabe konoplje pač uporabnikov je kazen najmanj tisoč dolarjev in maksimalno 10-letna zaporna kazen. Če je to drugi prekršek - 30 dnevna zaporna kazen in do 10 let zapora. Če je tretjič bil zaloten - 100 dnevna zaporna kazen, maksimalno 10 let zapora in tako dalje, kaj šele, če si povzročil prometno nesrečo, kjer plačaš vso zdravljenje.  In če se navežem na kolegico iz utripa - težko je delati v preventivi, težko je delati v vzgoji. In če imamo v Sloveniji danes problem alkohola, ki mu nismo kos, ki poseka 30 odstotkov vseh smrtnih prometnih nesreč, vas prosim, samo na drugi strani v imenu evropskega združenja, pomislite, katera varovala so potrebna pri eni ali drugi zakonodaji, ko bomo delali to v Sloveniji.  Hvala.
Postopkovno. Izvoli.
Še enkrat predlagam vsem tukaj v dvorani, da se držimo teme. Tema je uporaba konoplje v medicinske namene, ne pa da se zlorablja ta odbor za druge zadeve.  Hvala.
Ja, težko je zdaj zelo stroko omejiti, ker določene, koliko jaz razumem, želijo posamezni podajalci to vsebino navesti tudi na to, kar je ministrstvo prej opozorilo, da mora tudi določene zadeve pri pripravi zakonodaje upoštevati, tako da v nekem delu, ampak naj vse vsak omeji, da ne zaide v neke razprave, ampak samo kot opozorilo, kot primere, da daje. Hvala lepa. Naslednji ima besedo David Neubauer iz UKC.
David Neubauer
Ja, hvala lepa. Jaz sem dr. David Neubauer iz Pediatrične klinike Kliničnega centra v Ljubljani.  Jaz bi pravzaprav začel tam, kjer sem na zadnjem tem odboru končal. Marca 2018 smo mi objavili rezultate naš študije o uporabi čistega kanabidiola pri otrocih z najtežjimi oblikami epilepsij. Tisto, kar smo, kakršni so bili rezultati je, da je bilo skoraj polovica teh otrok, ki so bili vključeni, vključenih je bilo 66 otrok, za 50 % manj epileptičnih napadov in približno ena petina teh otrok sploh ni imela več epileptičnih napadov. Tisto, kar je treba tukaj poudariti je, da so bila to najtežja skupina otrok z epilepsijami, ki nimajo samo epileptičnih napadov, ampak imajo izrazito zmanjšano kakovost življenja njih in njihovih družin na račun tega, da imajo - vedenjsko so spremenjeni, gibalno so ovirani, inteligenčno imajo zmožnost, imajo polno drugih stvari in tudi na tem področju smo ugotavljali eno veliko, veliko izboljšanje.  Tisto, kar je bilo potem, kar je sledilo temu, marca 2018 je bilo, da so bili odzivi v tujini, to je bilo objavljeno v eni kar ugledni tuji reviji Epilepsy & behaviour, so bili zelo, zelo pozitivni in potem je bil naš članek oziroma naša majhna študija vključena še v nekaj teh tako imenovanih preglednih člankov, kjer je bilo zajetih do zdaj 14 študij na tem področju. In tisto, kar so bili rezultati naše študije, točno v mediani teh različnih ocen teh člankov. Večina do sedaj narejenih študij je bilo, tako kot smo že slišali, v Ameriki, v Izraelu, v Kanadi. To je bila prva študija, ki je bila narejena v Evropi na otrocih z epilepsijo. In tisto, kar je treba tukaj poudariti je, da je bila večina teh študij retrogradnih, opazovalnih, brez kontrolne skupine, brez placeba in tako naprej. Edine tri študije, ki so bile narejene po vseh pravilnih postopkih z dokazi podprte medicine so bile narejene v Ameriki. To so dvojno slepe, randomizirane, kontrolirane študije, rezultati so pa pravzaprav bili kar primerljivi in podobni. Odziv v Sloveniji je bil pa precej hladen pa tudi zelo, zelo kritičen, češ da je študija retrogradna, da nima kontrolne skupine in tako naprej, to kar se že pravzaprav povedal. Zato smo se mi potem takoj odločili, da bi šli v naslednjo študijo, kjer bi naredili dve stvari. prvič bi šli prospektivno, naredili bi randomizirano, s kontrolami podprto in tako naprej, tako kot mora biti. In druga stvar je, v tem času je prišlo že kar nekaj poročil, da je v primerjavi s čistim kanabidiolom uporaba določenih ekstraktov kanabisa, kjer so notri tudi drugi kanabinoidi pa tudi nizek odmerek THC, razmere so popolnoma drugačne kot v onkologije, razmerje je recimo 20 proti 1, ali pa 15 proti 1 v korist kanabidiola, to se pravi, da so odmerki THC nizki, ampak da so bili vseeno rezultati, zlasti ne toliko, kar zadeva število napadov, ampak kar zadeva kakovost življenja - boljši.  In zato smo mi nastavili študijo, ki bi bila narejena po vseh pravilih in kjer bi uporabili tudi ta ekstrakt medicinske konoplje v razmerju 20 proti 1. Ta raziskava še čaka na odobritev in istočasno pa tudi eno manjšo skupino otrok s hudimi oblikami spastičnosti, kjer je tudi že kar nekaj poročil, da bi eventualno medicinska konoplja lahko bila učinkovita in to so ravno tako najtežje oblike spastičnosti, mi rečemo skupina 4 in skupina 5 na lestvici od 5, kjer je 1 najlažja, 5 pa najtežja, in kjer je bilo poskušanih že ogromno drugih zdravil za katera pa vemo, da v otroškem obdobju proti spastičnosti nobeno od teh zdravil ni registrirano, vsa so tako imenovana sirotna zdravila in so bila registrirana a popolnoma druge stvari in jih pač seveda uporabljamo kot skrajno silo, so pa zelo nekakovostna in imajo tudi veliko stranskih učinkov, medtem ko se je konoplja pa izkazala, da bi bila zelo dobra. To je pa ta druga študija. Tisto, kar tudi je, je, da so bili na obe te raziskavi pripeti tudi trije doktorati naših pediatrov pa tudi iz Fakultete za farmacijo, ker bi zraven naredili tudi študijo o farmakokinetiki, ki jih je tudi zelo, zelo malo, mislim, da jih lahko na prste ene roke preštejemo, glede na to, da je bilo 80 let zavrto raziskovanje na področju medicinske konoplje. Tako, da v sklepu bi rekel, zakaj pravzaprav smo se nekako ustavili na tej točki je, prvič, eno je, da morda čakamo, da bojo druge raziskave v Evropi pa v svetu, ki bojo to isto potrdile, da je mogoče Slovenija malo premajhna. Tisto vedno naše mnenje, da zakaj bi to v Sloveniji bili prvi, če lahko počakamo, da bojo rezultati drugih znani. In druga stvar je, da še vedno ni tega ločevanja, kar tudi danes slišimo, kaj je striktna uporaba kanabisa in kanabinoidov v medicinske namene in kaj je tisti, kar je v rekreativne namene in velikokrat tudi stroka sama, mislim, ni čisto prepričana o kateri stvari govorimo. In morda samo še glede Davida Meirija, kar smo tudi slišali, jaz sem ga povabil, ko je prišel k nam na simpozij, povabil sem tri strokovnjake iz Izraela in Davida zelo dobro poznam. On je največji strokovnjak kar se tiče proučevanja tako imenovanih kemovarijev medicinske konoplje. Vi lahko konopljo že vnaprej vzgojite na tak način, da točno veste kakšna so razmerja različnih kanabinoidov v tej konoplji in ni treba, da jo kakorkoli tehnično obdelujete. In on je zdaj na tej stopnji, da proučuje katera vrsta te določene konoplje je najbolj ugodna za določeno vrsto bolezni tako na področju pediatrije, kot na področju onkologije in nevrologije. Tako da tukaj razvoj še poteka, ampak seveda farmakokinetike, stranskih učinkov, dobrih učinkov, učinkov na druge stvari, ne samo na napade, ampak na celotno kakovost življenja ne bomo uspeli ugotoviti dokler bomo zadrževali, da se take raziskave naredijo v bodočnosti. Hvala lepa.
Hvala lepa. Naslednjo dajem besedo Tamari Lah Turnšek.
Tamara Lah Turnšek
Hvala lepa. Tamara Lah, Nacionalni inštitut za biologijo in tukaj bi seveda podprla pravkar rečeno zdravnika dr. Neubauerja, predvsem v smislu premajhnega, premalo raziskav o temeljnih mehanizmih, premalo predkliničnih raziskav in seveda tudi raziskav na živalski modeli. Mi se na Nacionalnem inštitutu za biologijo ukvarjamo z raziskavami raka, torej ne kot je bilo rečeno na Onkološkem inštitutu za paliativo in za zdravljenje stranskih učinkov kemoterapije, ampak poskušamo ugotoviti glede na številne raziskave, ki se pojavljajo res v velikem številu v zadnjem času, tudi v Izraelu, da te lahko delujejo proti razvoju raka, torej proti napredovanju raka, torej proliferaciji in apoptozi, torej smrti rakavih celic. In seveda tukaj imamo hude težava, torej raziskovanje je dovoljeno po določenih pravilih in mislim, da tukaj ni prehudih problemov, da ne dobiš dovoljenja za raziskave, je pa res pomanjkanje sredstev za to in pomanjkanje pravzaprav motivacije, da bi lahko morda več raziskovali tudi na fakultetah kot je medicinska fakulteta, farmacija, kjer bi z lastnimi rezultati prišli do spoznanj ali in kdaj in kateri pacienti so res dovzetni za zdravljenje s kanabinoidi v določenih recimo vrstah raka. Govorim o tej problematiki, tako da bi apelirala na to, da se raziskave stimulirajo in da s tudi olajša pridobivanje dovoljenj, kajti postopek je trajal 6 mesecev, da smo prišli do tega dovoljenja in še to je bilo treba vgradit najstrožje varnostne naprave vključno z alarmom, kjer imamo spravljeno v neki majhni epruveti v laboratoriju neko smolo, medtem ko se lahko distribuira kjerkoli drugje. Torej želim povedati, da nismo za legalizacijo, smo pa za regulacijo in medicinsko uporabo, ki jo je treba stimulirati, tudi morda z sredstvi, tudi morda sredstvi, ki jih ima na razpolago Vlada oziroma Ministrstvo za zdravje ali pa Ministrstvo za znanost. To bi bilo vse. Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima gospod Božidar Radišič.
Božidar Radišič
Spoštovani poslanci, člani Odbora za zdravstvo, ostali prisotni! Jaz bi samo v začetku, pripravili smo vam, ker je ta, v desetih letih te naše borbe za človekove pravice se je toliko materiala nabralo, da smo vam morali sprintati in dodatke ne bi prebrali verjetno v eni uri. Naj se predstavim, Božidar Radišič, predsednik PEST, Društva za človekove pravice, ki je pač aktivno na področju človekovih pravic, predvsem na področju kazensko-delovno-pravne, prometne in socialne zakonodaje, ker konoplja kot prepovedana droga spada pač v to zakonodajo in s tem krši tudi ta načela. Tega nikakor ne moremo ločiti dokler bo konoplja razvrščena kot prepovedana droga, ker je pač takšna naša zakonodaja. Zaradi konfuzne zakonodaje na tem področju Slovenija vsakodnevno krši osnovne človekove pravice in slovensko Ustavo, kar se v demokratični in deklarirano pravni državi ne bi smelo dogajati.  Nedavno smo prav v tej hiši poslušali razpravo v kateri so pravni strokovnjaki zatrjevali, da nobena nacionalna zakonodaja ne more biti sprejeta, če mednarodne zavezujoče pogodbe niso prevedene v slovenski jezik. Mi do danes nimamo konvencije iz leta 1961, 1971, iz osemdesetih let, na katere se naše ministrstvo tako rado sklicuje in zato sprašujem, kako je sploh mogoče, da imamo sprejeto to zadevno zakonodajo? Ob tem naj ne pozabim omeniti, da to področje od vsega začetka, da je pokrito z istimi osebami, ki so odgovorne tako zato, da nobena od konvencij ni prevedena v slovenščino in za sprejet je zakonodaje, ki krši vse te konvencije. Na to problematiko opozarjamo ministrstvo več kot 10 let, vendar je pač vehemenca in aroganca uradnikov na MU neizmerna. Nenazadnje se to vidi v odnosu do državnega zbora in poslancev. Danes je namreč sklicana seja samo zaradi nedela teh istih urednikov, mineva namreč že dve leti in pol od sprejema sklepov Odbora Državnega zbora za zdravstvo, ni se zgodilo nič, uradniki MZ, zadolženi za področje drog, grobo manipulirajo s poslanci in drugimi odločevalci in vodijo postopke mimo vseh predpisov. Naj spomnim. Pred dvema letoma in pol je Nina Pirnat izjavila na seji odbora, da bodo natančno definirali, kot smo že večkrat povedali, kaj medicinska konoplja je. Tudi dokument te nedefiniciji imate v svojih materialih in to je norčevanje iz vseh nas poslancev, bolnikov in vseh državljanov Slovenije. Nenazadnje na dejstvo, da so nevladne organizacije popolnoma izključene iz Komisije za droge in vseh procesov opozarja tudi aktualni član komisije Tomaž Koren. Najnovejši takšen primer arogance pa je nedavno sprejet akcijski načrt na področju drog, ki spet posega na to področje, ki naj bi ga pripravila Komisija za droge Vlade Republike Slovenije. Akcijski načrt naj bi bil pripravljen namreč v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi, predstavniki raziskovalne skupnosti, predstavniki nevladnih organizacij, vendar je to navadna laž, ker komisija se ni sestala dve leti. Zadnji sestanek je bil leta 2017 in ne vem kako so pripravili leta 2018 ali 2019 te zadeve. Zveza nevladnih organizacij si na področju drog in njihove uporabe že več kot tri leta prizadeva priti v delo Komisije za droge, vendar imate zraven korespondenco zveze nevladnih organizacij, drugo tri leta na poslušamo kot opravičila ministrstva zakaj ne moremo sodelovati. Mislim, da je to v pravni državi nedopustno.  Prav tako je Vlada Republike Slovenije letos sprejela spremembo uredbe o določitvi prepovednih drog brez seje Komisije za droge. Niti korespondenčne. In Komisija za droge nima objavljeno razen prvega zapisnika svoje seje nobenih materialov in nobenega zapisnika na strani, da bi lahko sploh vplivali na te procese. Mislim, to je res sramota, kar se to dela. Učili so me, da se oblast v republiki Sloveniji deli na zakonodajno, sodno in izvršno, po neki logiki bi to naj pomenilo, da mora ministrstvo izpolnjevati sklepe zakonodajne veje oblasti. Na to opozarjamo vse uradnike, pravosodje, Varuha človekovih pravic, več kot 10 let, vendar se nič ne zgodi, ker noben organ v Sloveniji ne spoštuje sodb Vrhovnega sodišča. Niti policija, niti nižje-stopna sodišča. Ob tem pa, če že to državo, poslance, Vlado in vse ne zanimajo grobe kršitve človekovih pravic pa si zamislite, da je v zadnjih 10 letih slovenska država porabila vsaj eno milijardo evrov samo za pregon nečesa, kar sploh ni kaznivo dejanje in se vprašam, če je to normalno? Zaradi nedela in konfuzne zakonodaje in nedela Ministrstva za zdravje.  Ob tem naj ne pozabim omeniti, ker bo več povedala odvetnica, grobih kršitev človekovih pravic na delovno-socialnem področju, če ste uporabnik drog vam lahko vzamejo otroka, ne smete se zaposliti v javnem sektorju, ne v policiji, nikoli več v Ameriko ne smete, niti na študij, zato ker ste preprodajalec prepovedanih drog.
Spoštovani gospod Radišič, zopet se odmikamo od današnje teme.
Božidar Radišič
Vem.
Kršite dogovor. Prosim, da se držite vsebine.
Božidar Radišič
Vem, ampak pravim. Oprostite, ker sem tako dolg. Bi pa opozoril na nekaj. Samo na nekaj, kar se dotika nas, uporabnikov konoplje. Ta Državni zbor je pred nekaj časa sprejel ZKP novelo, kamor je preprodajo drog uvrstil med najhujša kazniva dejanja. To pomeni, da smo zdaj bolniki in tisti, ki vsi gojimo konopljo na vrtu, kar ni kaznivo, največji sovražniki države, da nam bodo lahko sledili z IMSI-ji, vpadali v hiše brez vsega. Zato pravim, ker ni samo ena stvar, ampak je to povezano. Več pa imate v materialu. Je pa res, da bomo skozi ta proces zahtevali sodno rehabilitacijo, povračilo škod, vračilo vseh nezakonitih odvzetih vozniških dovoljenj zaradi konfuzne zakonodaje. Državni zbor pa ta odbor pa prosim, da vi naredite neko delovno telo, kjer bomo smeli sodelovati, ker ministrstvo nam tega ne dopusti. Tri leta se že ping-pongiramo z vlado in ministrstvom, pa prav bi bilo, da bi vsi ti tudi odgovarjali za svoje nezakonitosti in povzročeno škodo.  Hvala vam.
Hvala lepa.  Danes bodo sprejeti sklepi okrog današnjih razprav, tako da bomo iz tega videli naloge. Naslednji ima besedo Momir Radulović, prosim pa ostale, ker se nismo držali tistega vrstnega reda, da se pridete kolegici sem prijavit, tisti, ki še niste bili na vrsti, da bomo lahko potem pozvali. Hvala.
Momir Radulović
Pozdravljeni! Spoštovane poslanke in poslanci, člani odbora in v bistvu drugi sodelujoči. Moje ime je Momir Radulović, prihajam iz Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke.  Veliko stvari smo povedali. Jaz bi vam v bistvu želel dat status zdravil iz konoplje v Sloveniji. V svetu so trenutno štiri zdravila iz sestavin konoplje, ki imajo dovoljenje za promet. Nobeno od teh zdravil nima dovoljenja za promet v Republiki Sloveniji, kar pa ne pomeni, da Slovenski bolniki nimajo dostopa do teh zdravil. Dostop je mogoč na podlagi interventnega uvoza in to se v bistvu naredi na podlagi zahteve lečečega zdravnika in mnenja klinike, kadar z obstoječo terapijo ni mogoče doseči zadovoljivih terapevtskih izidov. Na Agenciji za zdravila v bistvu nismo prejeli nobene vloge za interventni uvoz. Kot druga možnost, pomeni, da se uporabljajo magistralna zdravila iz konoplje. To pomeni, da zdravnik na sovjo osebno odgovornost, napiše recept s sestavinami, ki jih lekarne naročijo in potem tudi izdelajo. Kot smo seznanjeni v Sloveniji to poteka brez težav, za zdravila, ki vsebujejo mešanico dveh glavnih sestavin konoplje. Tretja možnost predpisovanja je pač seveda predpisovanje posušenih cvetočih vršičkov ženske rastline Cannabis sativa. Agencija je v bistvu že leta 2017 pripravila in poskrbela za spremenjeno objavo standarda kakovosti za to rastlinsko snov, da bi lekarne lahko začele z izdajanjem na recept. V danem momentu se pač to tudi izvaja. Seveda sestavine na tak predpisan magistralni recept morajo biti standardizirane kakovosti. Se pravi v skladu z evropsko farmakopejo in, v nekaterih primerih, tudi z drugimi farmakopejami. S sprejetjem tega standarda se seveda lahko predpisuje cvet konoplje, če bi bile znane pač smernice, za predpisovanje zdravil iz konoplje v naši državi. Danes sem v bistvu dobil v roke ene smernice, vidim, da se tudi na Onkološkem inštitutu dogaja, vidim, da je velik progres in pomembno je, da se res tu opredeli, kdo lahko predpisuje magistralna zdravila iz konoplje, na kakšen način se lahko uporabljajo, najverjetneje seveda z uparjalniki, katerim pacientom se lahko predpisuje, ker vemo, da indikacije so omejene. Da trenutno poznamo samo štiri indikacije. In seveda, kakšen je protokol zdravljenja in koliko časa naj pacient tako zdravilo uporablja. Poleg tega je zelo važno, da smernice naj vsebujejo tudi opozorila glede varnosti, se pravi glede vožnje, upravljanje s stroji. Dostop slovenskih bolnikov do zdravil s kanabinoidi je torej omogočen, na te načine, kot sem jih opisal. Vendar trenutna praksa v Sloveniji, vem da, v bistvu, iz neformalnih virov, da črni trg cveti. In mislim, da to za nas ni sprejemljivo. Da pač je konoplja v izdelkih, ki se prodajajo preko spleta, preko, v bistvu, od vrat do vrat. Neznane vsebnosti kanabinoidov, ki so lahko v bistvo onesnažene s toksičnimi topili, s petrolejem, z   bencinom, težkimi kovinami, pesticidi, pač, ni sprejemljivo za vse državljane Republike Slovenije, zato se v bistvu zavzemamo za ustrezno ureditev tega področja, pa tudi za objektivno obveščanje javnosti o dejanski terapevtski vrednosti izdelkov iz konoplje. Ker, želim poudariti pač, medicinska konoplja ima terapevtsko vrednost, vendar ni čudežno zdravilo. Se pravi, raziskave obstajajo in velik del raziskav se v bistvu vedno znova injicira, tako da v prihodnosti sem prepričan, da tudi bo veliko več indikacij. Pomembno pa je, da to pri ljudeh ne vzbuja neutemeljenih pričakovanj in da se ne bo izkrivljajo slike o konoplji kot psihoaktivni rastlini, ki ima lahko negativne učinke na našo zavest in potencial za povzročitev odvisnosti. In čisto za konec, v bistvu, kot pač je bila prej omenjena uporaba v domače namene oziroma gojenje v domače namene – konoplja za medicinske namene po definiciji mora biti farmacevtske kakovosti. Se pravi, farmacevtska kakovost pomeni standardizirano vsebnost glavnih kanabinoidov. Dr. Neubauer je že v bistvu že govoril o samih razmerjih. Se pravi, da imamo res kontrolirane nečistoče in druge zahtevane parametre kakovosti, ker v bistvu vsako zdravilo mora biti varno, učinkovito in kakovostno.
Hvala lepa. Naslednji ima Tomaž Koren.
Tomaž Klemenc
Pozdravljeni, hvala lepa za besedo. Moje ime je Tomaž Koren, prihajam iz organizacije Konoplja.org, drugače sem pa tudi bivši predstavnik vladne komisije za droge, ki je predstavljal zvezo nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti. Namreč, jaz bi se pa kar vrnil, glede na to, kar smo zdaj vse slišali, z Ministrstva za zdravje so ponavljali tisto, kar že ponavljajo.. Vse druge nevladne organizacije, ki delajo na tem področju, jih pozdravljam in želim jim še, da bi še naprej delali dobro, vendar bi se pa vrnil jaz na točke, ki jih imamo danes za obravnavat in to je konvencija in sprejem gojenja medicinskega kanabisa za, v potrebe kanabisa. Se pravi, vrnil se bom pa kar zdajle na prevod. Namreč, vsi tu se pogovarjamo o konoplji – konoplja gor, konoplja dol, konoplja levo, konoplja desno. Pravilno bi se mi morali pogovarjati o kanabisu. Kanabis je nadzorovan. Enotna konvencija iz leta 1961, ki je bila prevedena, potem je bila objavljena in potem plačana za to objavo in spet odmaknjena iz spletnih strani, namreč je naredila eno veliko napako v prevodu in to, da smo mi dali namesto pravilne besede in to je ratificirana beseda kanabis, smo uporabili besedo konopljo. Namreč, ključna napaka je to, ker dajemo besedo konopljo v kontekst droge. Namreč konoplja je tradicionalna rastlina, ki se uporablja za seme, vlakna in hortikulturo in je tudi izključena iz konvencije iz leta 1961, v 28. 2. členu(?). Vendar s to spremembo terminološke spremembe in tudi listo nadzorovanih snovi, ki je gor postavljena rastlina konoplja, ki je v originalu ni, kar pomeni, da se lahko mi tu pogovarjamo, ali je bil dokument res napačno preveden, ali je bil dokument, glede na to, da je bil kasneje tudi plačan iz evropskega sklada, na Ministrstvo za pravosodje »falsificiran« - to ne vem - dejstvo pa je, da nam sodijo po listi nadzorovanih snovi, ki je podlaga napačna lista in mi se danes pogovarjamo o gojenju medicinske konoplje, ki jo sploh pravzaprav ne gojimo, ampak gojimo pravzaprav kanabis in tudi monografija, ki jo je predal gospod iz JAZMP, se naslavlja na konopljo. Se pravi, ta napaka – terminološka, strokovna – se vleče že, tule že gledam, na spletni strani, ko International Narcotics Control Board, se vleče pravzaprav že od same osamosvojitve. Se pravi, ta napaka se vleče od osamosvojitve Slovenije. Na ta račun, se mi danes pogovarjamo nekaj, kar pravzaprav konvencija dovoljuje. Govorimo z Ministrstva za zdravje, glejte, JAZMP imamo, vi ste pristojnost dali JAZMP. Druga skupina in tretja skupina ima pristojnost JAZMP. Ministrstvo za zdravje, ki je bilo mu naročeno, da naj pripravi pogoje za gojenje, ni naredilo nič. In mi zdaj danes poslušamo, se pravi, besede neokonvencij. Vi poslanci niste bili seznanjeni s temi kršitvami, ker preprosto v nobene dokumentu, ki jih imate vi na Vladi, tega ne piše in vi ste bili recimo seznanjeni, da so predpisovali smrtno nevaren Bupropion, ki je bil eno leto na listi nadzorovanih snovi v prvi skupini – vas niso obvestili. Se pravi, organi, ki delujejo na tem področju, nas ne obveščajo, kar pa pomeni, da pri tem nastane škoda. Ta škoda je nastala pri Bupropion, ta škoda je nastala pri je nastala pri napačni interpretaciji in umestitve rastline kanabis na listo in zaradi tega je nastala škoda. Božo je prej govoril, se pravi, da se ne smemo o tem pogovarjat, vendar, nastala je škoda takšna, ki se moramo o tem pogovarjat. Nastala je škoda takšna, da se mi danes pogovarjamo po treh letih, ali bomo mi dobili gojenje za medicinski kanabis ali ne. Dragi moji, danes imamo vse pogoje, ki zadostujejo za medicinski kanabis - pogoj je Zakon o zdravilih, imamo EMEO, imamo WHO, imamo vse pogoje, ki lahko Ministrstvo za zdravje naredi v parih mescih, brez skupine, ki jo namerava, brez evalvacije, ekonomske, naredite pogoje. Namreč, ne razumem, zakaj smo potem pri Bupropionu? Nismo naredili te evalvacije, ni nobenega bilo strah, da snov, ki je v prvi skupini, gre dol z liste. Se pravi, mi imamo tu neka dvojna merila. Pogovarjamo se o zdravilu, potem mešamo z drogo, potem mešamo že kar.. Razumem, vožnja pod vplivom zdravil je zakonodajno omejena. Imamo tudi vožnjo omejeno pod vplivom uporabnikov, ki uporabljajo Metadon. Se pravi, mi imamo to področje že urejeno in mi se pogovarjamo o nečem, kar je urejeno. Prosim vas, nehajmo s tem. Stopimo korak naprej. Naredite to, kar vam je Vlada rekla in nehajte ponovno iste tekste, iste, bom rekel, interpretacije konvencije, recimo, kdo lahko izdeluje nadzorovane snovi, vam lahko povem, izdelava, pogodbenice bodo zahtevale, da se izdelava mamil opravlja z licenco. Se pravi, monopolizem je ena izmed možnosti, ampak licenca je pa tudi možnost. Se pravi, Ministrstvo za zdravje bi želelo dobiti nadzor nad tem, kar ga ima. JAZMP ima že klasifikacijo in standardizacijo za cvet kanabisa ali kanabis po slovensko. Ratificirana beseda, je v SSKJ in prosim, da prvič, vse popravijo terminološke zadeve. Ko bo terminološko popravljeno, naj se popravi lista nadzorovanih snovi. Ko boste odstranili iz liste nadzorovanih snovi rastlino konopljo, po vaše, ki seveda sploh ne bi smela biti na listi, ker na listi so lahko samo, vam bom citiral: »prepovedane droge ali rastline ali substance naravnega ali sintetičnega izvora..« To je pa zelo pomembno, kar bom prebral naprej. »..ki imajo psihotropne učinke.« Rastlina nima ne psihotropnih učinkov, nima ne nobenih aktivnih sestavin, je pa lahko in se lahko uporablja za medicinske namene, za gojenje kanabisa in to je razlika. Konvencije govorijo o namenih, konvencije govorijo o tem, da imamo zakon, ki je Zakon o zdravilih in v Zakonu o zdravilih jasno piše, kdaj, kako, kdo lahko predpisuje, hkrati pa, se sprašujem, kako to, da poslanci ne vejo ne za Bupropion, ne za kršitve, ki ste jih delali za konvencijo in tudi to, zdajle kolegica iz pravosodja z mano daje na Ministrstvo za pravosodje, le ta isti prevod, ki ga imam jaz tule, ki je jasno napačen, bil preveden z sodnim tolmačem in na koncu celo plačan iz evropskega sklada. Skrbnik dokumenta pa je Ministrstvo za zdravje. Zdaj mi pa prosim vi razložite, vsi ste z ministrstva, poslanci ste in lahko poslušajo, kako lahko pride do tega, da v treh letih znanih napak, v enem letu kaznivega dejanja, niste vi uspeli obvestit poslance, državljane, da se je karkoli zgodilo. Celo policija je prosila Ministrstvo za pravosodje, naj uredijo prevod. Vi, do 2019, niste dali enega obvestila - glede na to, da dajete piar - ven. Prosim, da razložite meni, poslancem, kako to, da ni ne na vladnih uredbah, nikjer nič zapisano. Nas zapirajo, ljudi kaznujejo, da ne bom pa govoril o Bupropionu, kaj ste s tem naredil, ker to je pa pravzaprav druga tema, vendar je zelo pomembna tema, namreč, ker je sistem zdravstva in zdravil padel. Hvala za besedo.
Hvala lepa, zadnji od gostov je prijavljena Mojca Bertalanič Foršek, potem pa bo imela besedo predlagateljica, tako kot smo se prej dogovorili. Tako, razprav potem tu ne bo več, potem bomo šli na razprave poslank in poslancev, na koncu pa vsekakor bomo dali še besedo Ministrstvu za zdravje, ker je ta bogata vsebina iz vseh vidikov, pa tudi želimo potem slišat vaša mnenja pri, ker boste dobili nalogo za razpravo. Hvala lepa.
Mojca Bertalanič Foršek
Pozdravljeni, moje ime je Mojca Bertalanič Foršek. Sem odvetnica, ki se tudi precej ukvarjam s   (nadaljevanje) pregonom konoplje, v bistvu zagovori. / Oglašanje iz dvorane/ Hvala. Tukaj sem slišala zdaj odgovore v smislu, da je treba determinirati kaj je to medicinska uporaba konoplje. Kdo bo to determiniral? Oziroma kdo bo rekel, kdaj je uporaba za v medicinske namene? Ali bo to zdravnik… vemo, da zdravniki trenutno – kakšno stanje je, na tem področju niso izobraženi. Ali pa lahko rečemo, da v medicinske namene nekdo uporablja konopljo takrat, ko se njegovo zdravje po njegovem občutenju izboljšuje. Kolikor zdaj vidim, predlog sklepa sicer je pohvalen, ampak v praksi se bo zgodilo to, kdo bo to ugotavljal, da je nekdo dejansko uporabljal konopljo v medicinske namene? V postopkih, sodnih postopkih so bili izvedenci dostavljeni zelo redko. Dejstvo tudi, da ti izvedenci niso bili pretirano, v pretežni meri naklonjeni temu, da nekdo uporablja konopljo v zdravstvene namene oziroma za namene samozdravljenja. Tu dejansko ni bil problem v primerih, ko je šlo za rakava obolenja ali pa drugačna hujša obolenja, lajšanje bolečin. Težava nastopi takrat, ko si nekdo lajša recimo bolečine oziroma težave z nespečnostjo. Je to tudi medicinsko injicirano? Čeprav o tem ni poročal svojemu zdravniku. Da se vrnem k temu, zaradi česar sem prišla. Trenutno se kot kaznivo dejanje obravnavajo zelo različne pojavne oblike, tudi najbolj bagatelni primeri. v praksi pa zelo redko naletim na nekoga, ki bi proizvajal to konopljo, zato da bi jo prodajal naprej. Dejansko se tako dogaja, da sodišča preganjajo oziroma na predlog seveda policije, posameznike, ki si doma za svojo rabo gojijo do 15 sadik konoplje. Čisto preprosto, tudi ne v »grow box«, ampak v vinogradih in podobno. Težava nastopi takrat oziroma z vidika človekovih pravic je predvsem v tem, da se eni primeri preganjajo na sodišču, kjer za to kaznivo dejanje – saj vemo, predpisana kazen zapora od enega do desetih let. Drugi primeri pa se obravnavajo kot prekršek. Nevzdržno pa vsekakor je in v praksi se to dogaja, da se kazenski pregon vrši denimo za čisto bagatelne količine konoplje – recimo 1, 2 grama smo imeli. Potem tri vrečke v skupni količini 1, 74 grama in podobno, medtem ko smo zasledili tudi primer, ko je ena uporabnica posadila celo njivo te konoplje, požeta je tehtala 15 kilogramov, pa ji je bila izrečena odločba o prekršku. Potem dodatno zmedo na terenu oziroma kolikor vidim, prinaša še interno navodilo tožilstev, da v primerih, ko gre za gojenje do desetih rastlin konoplje, lahko opuščajo pregon. To še vedno ne pomeni, da to ni prekršek. To še vedno hkrati pomeni, da ti ljudje, tudi če imajo do deset sadik posajenih za svoje potrebe doma, pa da je to medicinsko pogojeno ali ne, lahko imajo v svoji hiši opravljeno hišno preiskavo v postopku v prekršku. To se mi zdi nesorazmerno in kršitev človekovih pravic. Zdaj pri teh navodilih je vprašljivo zlasti to, da so nenapisana pravila. To je zdaj domen posameznega tožilca, pri čemer me tudi posamezni tožilci opozarjajo, zlasti mlajši, da si določenih stvari ne upajo opustiti pregona, ker se bojijo, da ne bodo napredovali. Tako da tudi tožilci prosijo za jasne napotke, jasna navodila, kako ravnati v konkretnih določenih primerih. Vemo, da se je v preteklosti recimo dogajalo preden so ta interna navodila prišla, da so ljudje zaradi petih sadik konoplje na domačem vrtu brez ene same indikacije, da je šlo za predajo, sedeli v priporu tri mesece. To se je dogajalo.  Očitno je, da zakonodajalec glede na to, da imamo v 186. členu zmešana in jabolka in hruške, kar se tiče, ker imamo zajete vse droge in ni  (nadaljevanje) ločeno, da bi bilo vsaj to ločeno, da gre za takšno vrsto droge ali pa za drugo vrsto droge, če že konopljo imenujete droga. Da se dogaja, da so predvsem inkriminirani in kriminalizirani uporabniki, takšne je preganjati najlažje. Velikih preprodajalcev, verjamem, da se nihče ne upa dotakniti. Tudi je znano, kdo je uporabnik v okolju, znano je, potem se pa dogajajo v praksi stvari… / oglašanje v ozadju/
/ mikrofon ni vključen/ Prosim, da se držite časovnice.
Mojca Bertalanič Foršek
Hvala, bom skušala. Potem pa se policisti pri tem znajdejo z različnimi viri, informatorji in podobno. Dejstvo je, da se stigmatizacija dogaja. Tako tisti bolniki, ne samo to, da imajo težo svoje bolezni, hodijo še na sodišče in jih potem še v medijih okarakterizirajo kot neke kriminalce.  Že v Nemčiji je prišlo do razsodbe, da je smel posameznik, ki si je lajšal bolečine, to konopljo za svoje potrebe gojiti doma. To je bilo v letu 2016. Takšnega poguma od našega sodstva ne pričakujem, se pa seveda sklicuje na to temeljno pravico, človekovo pravico do zdravljenja na naraven način, z rastlino, ki se v zdravilne namene uporablja že tisoč let.
/ mikrofon ni vključen/ Gospa Bertalanič, osma minuta teče.
Mojca Bertalanič Foršek
Ja.  Problem teh postopkov je predvsem ekonomski. Ti postopki, ki se vodijo za bagatelne količine, teh nekaj sadik za ljudi, ki se zdravijo s konopljo, stanejo ogromno denarja. Tu je potrebna obvezna obramba po odvetniku. Pri tem je vprašljivo tudi to, da si v veliki večini primerov ti bolniki ne morejo privoščiti odvetnika po pooblastilu…
/ mikrofon ni vključen/ Vaš čas je potekel. Prosim, da se držimo… glede na ostale razpravljavce. Dogovorjeno je bilo pet minut, zdaj je pa že… / slabša slišnost, mikrofon ni vključen/  Vsi razpravljavci so dobili besedo… / mikrofon ni vključen, slaba slišnost/  / vklop mikrofona/ … da je bilo veliko aktivnosti narejenih na tem področju.  Zdaj pa prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Pardon, predlagateljica ima najprej besedo. Izvoli.
Hvala. Slišali smo marsikaj. Videli smo, da na tej strani je precej nepoznavanja tematike, kar me res grozi, kajti vi odločate o življenju in zdravju in varnosti naših državljanov. Takšna stigmatizacija bolnikov in uporabnikov je nedopustna, tudi visoki sodni stroški, hišne preiskave in podobno. Konoplja ali pa kanabis, bomo rekli, ima 145 kanabinoidov in čez tisoč ostalih snovi, zdravijo pa v povezavi s terpeni. Tako nam nikar ne govorite o interventnem uvozu, kajti leta 2016 imamo jasen sklep tega odbora, da se omogoči pridelava in predelava za medicinsko rabo. In nikar ne zavajajte ljudi, »za otroke gre, zdaj bodo pa vsi zadeti.« CBD ni psihoaktiven, pa je vseeno del iste rastline. To, da se ne dovoljuje niti našim strokovnjakom, da sodelujejo v odločevalskem procesu, je nekaj, kar demokratična država ne bi smela dovoliti. Tu je sedela prof. dr. Červekova, onkologinja, ki je stara mogoče čez 70 sigurno, ne mi govoriti… / oglašanje v ozadju/ 83! Hvala vam lepa, celo čez 80 let. Ne govorite mi, da ona zagovarja kajenje in zadevanje. Ona je onkologinja, ki je predstavila metodo, ki je odločevalci niso upoštevali. Potem hvala dr. Neubauerju za zame edino res tehtno razpravo, ki je bila strokovna. Dr. Neubauer danes ni smel priti na to sejo, pa sem si ga želela slišati tukaj. In, gospa Pirnat, boste povedali, kako, kajti ministrica za zdravje je na moje poslansko vprašanje - na zadnji seji mu je bilo zagroženo, da bo dobil odpoved službe, če pride in tu predstavi svoje mnenje. Mislim, da to v demokratični državi nima mesta, če govorimo o razpravah.   (nadaljevanje) Ministrica je rekla, da on ima pravico zastopati svoje mnenje, vi pa v imenu NIJZ lahko zastopate svoje. In marca 2018 so v reviji Epilepsy and Behaviour, članek o uporabi CBD - spet govorimo o CBD - pri najbolj trdovratnih otroških boleznih, epilepsiji, encefalopatijah, in članek je bil v tujini zelo dobro sprejet, velikokrat citiran. Avtorji, strokovnjaki, naši znanstveniki so bili vabljeni na različne sestanke na to temo, doma - so samo pripombe, JAZMP okleva in čakajo verjetno, da študije naredi kdo drug, iz tujine bomo lažje to vzeli, EMA, recimo. In stroka ne ločuje med osnovnimi pojmi, kaj je to CBD, kaj je to kanabis v medicinske namene, kaj so razmerja THC in CBD, kaj je marihuana, kaj je hašiš in tako naprej. In na tak način se ne moremo nikamor premakniti. Pustite vendar strokovnjakom, da sodelujejo!  Naslednje vprašanje, ki ga imam - kdo je predstavnik nevladnih organizacij v komisiji za droge. Poznam vse nevladnike, pa jih baje ni kaj dosti.  Skratka, zdi se mi nedopustno, kajti zdaj, če bi mi končno regulirali - ne govorim »legalizirali« - rabo, bi s tem onemogočili črni trg. Vi veste, kako dragi so pripravki, kamor se bolniki zatekajo, to je čez tri tisoč evrov na mesec, dajejo za zdravila; če sami posadijo, pa, kot vemo, lahko pride policija, jim vdre v stanovanje, so sodni postopki, grozijo jim, da jim bodo otroke vzeli in tako naprej. Mislim, kam smo prišli! Prinesla bi dodatna sredstva javnemu sektorju. Omejila bi dostop mladoletnim in ranljivim skupinam - z regulacijo, govorimo - in bolnikom bi dali večjo pravno varnost in varnejši dostop do teh zdravil, kajti z regulacijo bi tudi vedeli, kaj in kakšne vsebnosti so. A veste, ta rastlina ima vsaj sto tisoč sort in vsaka rastlina, ki jo lahko spremljamo od semena do zdravila, ima popolnoma drugačne in svojstvene učinke na zdravje. In res vas prosim, imamo sto tisoč uporabnikov in res ne potrebujemo belih mišk, da bi zdaj delali eksperimente. Tako res pričakujemo, da res omogočite legitimnost tudi in transparentnost svojih odločitev, kajti oviranje javnega dela strokovnjakov, veste, vpliva na moralo in tudi škoduje ugledu javnih institucij; pa da ne govorim, kakšno škodo se dela zdravnikom in bolnikom. Dajmo se vendar držati vsaj zakonov in sklepov tega odbora, kajti drugače, kje mi živimo? Kje sploh živimo, če se sklepi ne upoštevajo, če se zakonodaja vedno zaobide, če ni zapisnikov sestankov, potem, prosim vas, to nikamor ne pelje. Svetovna zdravstvena organizacija je priporočila, da se kanabinoid CBD celo izvzame iz seznama nadzorovanih snovi. Kje je to? In negativne posledice alkohola in tobačne industrije na javno zdravje ste omenjali - seveda, to se bo zgodilo isto s kanabinoidi, če dovolimo, da multinacionalke dobijo čez to svojo roko. Kajti sklep je bil, da se naredi pravilnik, da bo omogočeno pod določenimi pogoji večim, da bi to gojili in da bi postali samooskrbni na tem področju. Zato mi želimo, da ne bodo ta pravila, ki jih boste postavili, ustrezala samo eni farmacevtski multinacionalki, ampak da se bo omogočila pridelava, podobno kot je to pri industrijski konoplji, saj tudi tam ne more vsak sejati, so določene regulative in tudi tu naj bodo. Tako se bo zagotavljalo primerno ceno zdravil, kot bi se tudi preprečilo popolno odvisnost od farmacevtskih multinacionalk. In mislim, da je to naš prvotni smisel in cilj. Hvala.
Hvala lepa predlagatelju ( imel sem izklopljeno).  Zdaj gremo na razpravo poslank in poslancev. Prijavljeni so štirje, in sicer začne Lidija Ivanuša, naslednji bo Jani Möderndorfer,   (nadaljevanje) Bojana Muršič in Andreja Zabret. Kolegica Lidija Ivanuša, beseda je vaša.
Lep pozdrav vsem skupaj! Kar nekaj stvari smo že povedali, pa bom jaz začela zdaj takole - države, ki so se odločile, in vedno več jih je, da omogočijo uporabo konoplje v medicinske namene, so s takšnim ukrepom dosegle tudi regulacijo in nadzor nad kakovostjo ter uporabo konoplje. V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke si seveda prizadevamo, da je treba uporabo konoplje legalizirati v celoti. Tudi v Belgiji cveti trgovina s konopljo, in to predvsem s pomočjo obratov za pridelavo konoplje, ki se nahajajo v Švici. V Švici problemov v zvezi s pridelavo nimajo, saj jih njihovi predpisi v zvezi s sorto konoplje kot tudi v zvezi z vsebnostjo THC ne omejujejo tako močno, kot se to dogaja pri nas. Na tej točki se po eni strani izogibamo pritoku denarja, država jamra, kje bomo vzeli denar, kje bomo vzeli denar… Moram pa povedati, da je ta rastlina v celoti uporabna, v kozmetiki, v papirni industriji, tekstilni, skratka, ne gre tu samo za en dejavnik, raba je vsestranska.  Odbor Državnega zbora za zdravstvo je dne 7. 10. 2016 sprejel tri sklepe, in sicer: se je seznanil s problematiko in potrebnimi spremembami; naložil Ministrstvu za zdravje, da se konoplja premesti iz prve skupine prepovedanih drog; da se pripravijo pravne podlage, ki bodo omogočale zdravljenje z medicinsko konopljo kot zdravilom, in pravne podlage, ki bodo v Sloveniji omogočale pridelavo in predelavo konoplje v medicinske namene, kar smo danes že velikokrat slišali. Kljub postavljenemu roku 60 dni, se vse do danes - torej, skoraj tri leta je od tega - po obravnavani tematiki pripravi pravnih podlag nista zgodili. Edina pristojna institucija v Republiki Sloveniji, Lekarniška zbornica Slovenije, še ni pripravila nacionalnih receptur zdravil s kanabinoidi. Poslali smo dopis na Lekarniško zbornico, odgovora nismo dobili, poslali smo ga 12. aprila in vse do danes ni bilo odgovora na to vprašanje. Slednje bi morale biti zbrane v kodeks, zakaj se to še ni zgodilo, me zanima, in se čaka realizacija druge točke sklepa z dne 7. 10. 2016. To sprašujem oziroma to vprašanje naslavljam na Ministrstvo za zdravje.  Prav tako se ni realizirala tretja točka sklepa z dne 7. 10. 2016, in sicer, da se določijo pravne podlage, ki bodo v Sloveniji omogočale pridelavo in predelavo konoplje v medicinske namene.  Prav tako me zanima, na kakšen način misli pristojno ministrstvo spodbujati domače raziskave na tem področju v obdobju ministrovanja.  Sklep je bil na pristojnem odboru sprejet v letu 2016, šele leta 2018 pa se je ustanovila medresorska delovna skupina za potrebe ekonomske študije. Zanima me, zakaj se je z ustanovitvijo te skupine čakalo dve leti. Sama menim, da bi bilo potrebno v omenjeno študijo vključiti poleg finančnih posledic tudi pravni vidik, in sicer osebno stanje krivično obsojenih oseb v preteklosti, ko so ljudje, na primer, gojili konopljo z namenom uporabe v medinske namene ožjih družinskih članov, kasneje pa so bili obsojeni zaradi proizvodnje mamil, njihov zagovor se lahko upošteva le v okviru olajševalnih okoliščin v zvezi z odmero kazni, ampak kljub temu jim je bila izrečena obsodilna sodba, če se spomnimo na primer gospoda Janka Perca, ko je oče za lajšanje zdravstvenih težav gojil to rastlino in po vrsto let boja na sodišču na koncu le dočakal pravico.
Kolegica Ivanuša, samo toliko želim, ker smo rekli, da se ne bomo oddaljevali, tudi za poslanke in poslance naj velja.
Dobro. Eno vprašanje še imam. Zanima me kako bomo popravili te krivice tem ljudem, na tem mestu želim, da se v prej omenjeni študij vključi tudi pravni vidik in da za te osebe poskrbimo za amnestijo. Zato predlagam za dodatno točko, da se sprejme Zakon o amnestiji za obsojence kateri so bili obsojeni zaradi storitve kaznivega dejanja po 168. členu kazenskega zakonika, da se jim zbriše obsodba. Samo na to bi še opozorila, da je predsednik Vlade Marjan Šarec med kampanjo za predsednika republike izrazito bil naklonjen celoviti ureditvi zakonodaje na tem področju. Hvala.
Hvala lepa, kolegici Ivanuši. Besedo pa dajem kolegu Janiju Möderndorferju. Prosim.
Hvala lepa. Danes imamo na dnevnem redu točko z naslovom, ki jo moram še enkrat prebrati glede na vso možno razpravo, ki sem jo danes poslušal oziroma predstavitev stališč, predstavitev stanja v zvezi z ureditvijo področja uporabe konoplje v medicinske namene. Kadar imaš tak naslov predstavitev stanja, potem to pomeni, da moraš razložiti kakšno je stanje v Sloveniji, moraš razložiti kaj se je dogajalo, kaj pričakuješ, da se bo oziroma kaj sploh hočeš od tega imeti. In kje je zdaj ta meja, ko rečeš, da se nekaj pogovarjaš, da gre v medicinske namene, kje pa je v bistvu tisto kjer je polje te razsežnosti, ko zaideš v vse druge možne oblike razprav in pa rabe same konoplje in pa ne nenazadnje vsega kar je produkt te konoplje. Mi smo danes poslušali kar nekaj strokovnjakov, ki s ukvarja na tem področju in moram reči, da sicer v osnovi, ko se začnejo pogovarjati prihajajo vsi z istimi izhodišči, vedo veliko o konoplji, vendar cilje in namen in način so pa različni, pa če je nam to všeč slišati ali ne. In dokler bo taka razlika znotraj stroke bomo poslanci prav tako razdvojeni, ko bomo to razdvojenost poslušali na drugi strani. Jaz moram reči, da danes sem slišal tudi kar par stvari s strani nevladnih organizacij, vas moram popraviti, v ZKP mi nismo nič urejali kar se tiče konoplje, smo pa urejali v kazenskem zakoniku, ker 186. člen je KZ1 obravnaval ne ZKP, ZKP govori o postopku. Zdaj to je treba že zaradi slovenske javnosti povedati, da ne bom mislili, da smo res tukaj poslanci obravnavali nekaj česar nismo. Tisto, kar je za mene pomembno, je predvsem to, da se danes na isti dan, kar seveda ni slučaj, če si kdo domišlja, da je slučaj, da imamo mi danes odbor za zdravje, kjer govorimo o konoplji, na Kongresnem trgu imamo pa marš, ki ga organizira ŠOU in imamo tudi isto zgodbo tam in če gremo danes pogledati kdo vse kadi tam konopljo in kje zakonito in ne in če je komu od tistih predpisal zdravnik za medicinske uporabe kajenja, kar je noro, ker kajenja sploh ne predpisujejo, potem imamo en resen problem in dejstvo je, da v tej naši ljubi državi, pa če je komu to prav ali ne, gojenje trave je za enkrat še vedno prepovedano. Glejte, gospod imel ste svoje stališče, povedal ste svoje stvari, zdaj pa dovolite, da jaz razpravljam s kolegi poslanci in z Vlado in predlagateljem o tej temi, drugače ne bova nikamor prišla. In temu primerno seveda tudi naš kazenski postopek te stvari zelo jasno obravnava. Jaz se nisem opredelil do tega ali je temu tako prav ali ne, jaz samo ugotavljam kaj je in dokler to je, moramo reči, da moramo neke določene norme spoštovati. Drugo vprašanje, ki pa se odpira ali je obstoječa stroka zainteresirana, da se karkoli spremeni oziroma da pride do novih spoznanj. Danes smo slišali, da se nekaj želi, pa da za to marsikdaj ni pogojev, po drugi strani nekateri razlagajo, da za to obstajajo vsi zakonski predpisi, kar močno dvomim, še vedno sem prepričan in verjamem, da je gospa, ki je razlagala kaj počnejo pri samem razvoju oziroma pri znanstvenih raziskavah same konoplje, da je nenavadno, da v bistvu morajo zadostiti vsem varnostnim zahtevam, po drugi strani pa vsi vemo, da do smole pravzaprav praktično prideš v Sloveniji z lahkoto brez problema, se potem človek vpraša kakšen smisel ima. Seveda ima smisel, glejte, če to ne bi uradni organi zahtevali, potem bi rekli, da pravzaprav niti oni ne spoštujejo zakonodaje, ki velja in se jo je treba držati, drugo pa je, če se s tem vsi strinjamo. Potem naslednja stvar, ki je za mene problematična, je problematična kaj to pomeni, pa bom zdaj to povedal na primeru, en naveden zaldiar, ki je lekadol s tramalom, ljudje ne vedo, da je to lahko zelo nevarno zdravilo oziroma protibolečinsko zdravilo, če ga uporabljaš in voziš avto, pa vemo o lekadolu vse, pa vemo o tramalu veliko. Kaj šele o produktih, ki pridejo iz konoplje, zelo poenostavljeno govorim zaradi tega, ker mislim, da ljudje še zdaj ne ločijo kaj je konoplja, kaj je kanabis, kaj je droga in tako naprej, ker to spremljamo je treba paziti na jezik in terminologijo, ki jo uporabljamo. Danes smo slišali kopici nekih skeps kaj pravzaprav narediti zato, da bomo šli naprej. Predlagatelj je prišel s predlogom, da je preprosto potrebno samo nekaj podzakonskih aktov spremeniti in zadevo bomo rešili na tem planetu oziroma predvsem v naši državi in stvar bo tekla jasno naprej. Sam sem prepričan, da temu ni tako. Sam sem prepričan, da imamo zakonodajo tako spravljeno skupaj in napisano, da smo zdaj s podzakonskimi akti tako ali drugače poskušali malce delno olajšati in reševati stvari, vendar še vedno niso tako rešene kot bi hoteli. No, zdaj pa pride ključno vprašanje. Kaj pa res v Republiki Sloveniji želim? Ali smo to na generalni osnovni razčistili v slovenskem prostoru? Smo razčistili, da pravzaprav, bom zelo poenostavljeno povedal, da je kanabis v bistvu nekaj kar je zdravilno in kar vsi lahko uporabljamo. Smo res to vprašanje uredili in dosegli nek družbeni široki konsenz kaj s tem početi? Dragi moji, nismo tega razčistili. Nismo. Imamo samo v bistvu predpise, ki smo jih na nek način 90. leta dobesedno prevzeli od obstoječe prejšnje države, potem pa zakonsko urejali in v bistvu drobili stvari in jih urejali po potrebi za posamezna področja. To je vse kar smo naredili, ampak glavnega vprašanja, se pravi, da smo dosegli družbeni konsenz in bi rekli, seveda ne vem zdaj poenostavljam, da bodo ljudje razumeli o čem se pogovarjamo, kanabis je zdravilna rastlina, ki jo je smiselno uporabljati tako za takšne ali drugačne zadeve. Ne, mi smo prišli toliko daleč, da uporabljamo terminologijo, ki jo naša zakonodaja niti ne pozna in mešamo pojme, jaz, oprostite, raje bi govoril o konoplji, ki jo potrebujemo za medicinske namene, o konoplji,ki jo potrebujemo za gospodarski namen pa majajte z glavo kolikor hočete, ampak stvari morajo biti jasne na samem začetku. Če bomo imeli te pojme razčiščene, potem bo tudi nevladni sektor oziroma bom rekel vsi tisti, ki mislijo in želijo uporabljati to rastlino in njene produkte zato, ker mislijo, da bodo sami sebi pomagali na takšen ali drugačen način, seveda tudi lažje nadzirali in nadzorovali. Sam osebno sem prepričan, da potrebujemo zelo jasen zakon, ki bo opredeljeval vse.   (nadaljevanje) Kaj s to rastlino počnemo v tej državi, kako gojimo to rastlino, kdo jo lahko goji, pod kakšnimi pogoji, kdo lahko to nadzira in kakšne sankcije so, če vsega tega ne upoštevaš? To, da bo vsak sam odločal, ali bo kanabis užival oziroma produkt same konoplje, zato ker si bo tako pomagal, jaz mislim, da je to narobe. Ker moramo mi najprej osvestiti ljudi, kaj to sploh je. Iz te razprave danes lahko ugotavljam naslednje in se strinjam z vsemi, ki seveda odpirajo takšno razpravo – mimogrede, da se ne bomo narobe razumeli, jaz sem vedno pripravljen kadarkoli naprej razpravljati o tej temi, ampak ne na način, da delamo promocijo za eno ali za drugo stran. To je bistvena razlika, ker laik, ko gleda doma – oprostite, dam vam primer. V družini nekdo zboli za neko boleznijo xy, ne bom niti definiral. Star je 70, 80 let, družina je zaskrbljena, gre k zdravniku in zdravnik da napotke in pove ugotovitve takšne ali drugačne, kaj se bo zgodilo. Ker je človek star 80 let, bi mu po eni strani malce pomagali podaljšati življenje, če se da, sploh, če slišijo po drugih literaturah in internetu, da je zadeva ozdravljiva, po drugi strani pa bi mu eni radi lajšali težave in bolečine, ki nastanejo zaradi določene bolezni. Danes smo v dobi interneta, danes smo v dobi, ko je vsak Slovenec lahko svoj zdravnik in sam sebe zdravi po svojem lastnem prepričanju. mi nismo osnovnih vprašanj rešili okoli cepljenja, pa vemo vse o kanabisu. To je ključen problem naše družbe, da bi sami sebe radi pozdravili in seveda imamo neko določeno prepričanje: »zdaj, to je to in jaz zato zagovarjam, grem v to nevladno organizacijo in stojim za tem in se borim, zaradi tega, ker sem prepričan, da je temu tako prav«. Da se ne bomo narobe spet razumeli, spoštujem vse nevladne organizacije in spoštujem vsako njihovo ne nazadnje pravico do nečesa, da se borijo, ampak to ni podlaga in za mene tudi ne opravičilo, da moram zdaj pa jaz se odločiti in sprejeti, zato, ker so se oni tako odločili, ker oni so prepričani, da je temu tako prav. To zagotovo ne. Jaz danes moram reči, da sem presenečen tudi nad eno drugo stvarjo – da dokončam, kar sem mislil seveda z uvodno mislijo. In ta družina seveda na koncu ugotovi, da pravzaprav do te konoplje ne more tako enostavno priti, ker bi se odločila, da bi bodisi ali lajšala težave ali pa celo imela občutek, da bo nekoga pozdravila od nečesa. Nič ne definiram. In kaj se zgodi? Zgodil se človeški faktor, telefon, vsak nekoga pozna, zavrti, vsak je imel neko težavo in kar naenkrat ugotovimo, da tukaj v Maxi marketu v lokalu, v bifeju lahko dobiš za nekaj 100 evrov določeno smolo, za katero niti ne vemo kakšna je vsebnost te smole, samo to vemo, kar mu je ta prodajalec povedal in kar je še bolj pomembno – začne po svojem lastnem občutku, svojem lastnem prepričanju ali z nekim svojim naučenim znanjem, ki ga je dobil bodisi ga ve kje, ne vem kje, kdorkoli ga je že naučil in začne to uživati in uporabljati. Nekaj kolegov poznam, ki to smolo uživajo, zato, da bodisi lažje zaspijo, ker težko spijo, bodisi zaradi ne vem česa še vsega. Oprostite, takšen način jemanja t.i. zdravil oklicanih za takšen ali drugačen namen, ki se takole prodajajo, bom rekel v narekovaju »mimo vrste«, mimo predpisanih pravil, je za mene oprostite, škodljivo. Zato, ker nima država nadzora, prvič nad tem kaj se počne in drugič, ker tak uporabnik, ki to uporablja, s enima več komu pritožiti, ko bo nekaj narobe. Koga naj toži? Komu naj to prijavi? Na koga… naj gre na Združenje varstvo potrošnikov? Ali kam naj gre? Oprostite jaz gledam doma, prižgem televizijo, neke lokalne televizije in tam vidim nekega strokovnjaka, ki ve vse o konoplji in razlaga, kako se uporablja ta smola in to legalno po televiziji brez problema. To razlaga in to prižge mladostnik in gleda in je prepričan, da je v naši državi v bistvu pravzaprav to vse dovoljeno! In potem se čudimo, zakaj imamo tam kongres »maršal«, ali kako se to že to imenuje, pa nič nimam proti, ker sem liberalec in načeloma spoštujem svobodo   (nadaljevanje) človeka, da lahko počne, kar hoče, ampak to ne pomeni kar tako in brez vedenja in brez pravil igre. Mi moramo v tej državi določiti, kdo je tudi za kaj odgovoren, ne samo, kaj se lahko. Omenjate primere, kdo bo kriv za posledice in ne vem, kaj še vse. Še en dokaz več, da zadeve nimamo dobro pravno regulirano v tej državi. Ampak največkrat, največkrat do napak in do slabih odločitev pride zaradi, oprostite, neznanja, nevedenja ali pa napačnih informacij in zavajanj, v tej državi največkrat samo zaradi tega. Oprostite, je zdravnik tisti, ki bo določil, kdaj se lahko uporablja v medicinske namene? Ja in absolutno samo on, ker je za to strokovno usposobljen in ne nazadnje ga lahko tožim na sodišču, če me je narobe zdravil, če sem zato prepričan, da imam seveda svoj prav in lahko iščem nekje pravico. Ali naj tožim onega, ki mi je prodal smolo? Oprostite, on bo kaznovan samo za nedovoljeno prodajo določenih substanc, ne pa zato, da sem jaz trajni invalid, ne pa zato, ker sem jaz zdaj poškodovan ali pa celo oškodovana moja družina. In to je ta razlika, o čemer mi govorimo. Zato sem seveda jaz, jaz sem za to, da ministrstvo pripravi zelo jasne smernice in seveda tudi predlog zakona, kako s to stvarjo počet v državi. Na podlagi tega, ko bo to urejeno, ne podzakonski akti, podzakonski akti se vedno delajo po tistem, ko hočeš imet zakon, ko imaš zakon sprejet. Na podlagi tega se bo tudi KZ spreminjal, ko bomo določili pravila, kaj je pri nas dovoljeno in kaj ne. In na podlagi tega se bo tudi praksa, sodna praksa začela spreminjati. Jaz verjamem, da je marsikdaj danes marsikateri sodnik v težkem precepu, kaj naj naredi. KZ mu govori eno, tam vidi pa človeka, pa njegovo stisko, pa travmo. Sodnik ni zdravnik. Ima zato strokovne izvedence na sodišču, bom rekel, neke dokazne postopke in na koncu se pač mora odločit. Ne nazadnje tudi mediji odigrajo zelo pomembno vlogo, ko predstavljajo eno, drugo ali tretjo stran. Ljudje laiki pa si vedno predstavljamo stvari po svoje. Je temu prav tako? Ne, jaz bi raje videl, da bi prižgal televizijo, pa bi mi nekdo povedal, glejte, to tako je, za tem stojimo, tukaj pa še ne vemo, nimamo pojma. In zato prosim, ne eksperimentirajte in ne zavajajte in ne se prodajat kot največji strokovnjaki, ki vse veste. Danes ali pa nekaj ljudi sem srečal, ki mi jih je že reklo v življenju, da vedo vse in so naštudirali vse, našo zakonodajo in vejo vse o konoplji. Oprostite, tisti, ki se res ukvarjajo s konopljo, ne vedo vse in imajo resne težave in probleme se opredeljevat pri posameznih primerih. Na splošno ni problem, vam bojo s slajdi spredavali vse o konoplji, ampak to ne pomeni, da vedo vse. Meni je danes zelo všeč, ko sem slišal predstavnico, ki je govorila o tem primeru raziskovanja konoplje oziroma same rastline, ko pravzaprav pove, da strokovnjak na tem področju, ki se že leta in leta ukvarja s tem vprašanjem, še vedno prihaja do ugotovitev, kako pravzaprav malo vemo o tej rastlini. Ne želim se opredeljevat, vam pa že vnaprej povem vsem tistim entuziastom, ki mislite, da se poslancem karkoli prodaja in da ne vedo in tako naprej. Prekleto dobro vemo in prekleto dobro preberemo eno in drugo stran in smo ljudje in se seveda na koncu tudi odločimo po nekih prepričanjih. In jaz sam dobro vem danes, da raje sprejmem kakšno stvar 3 mesece kasneje kot danes takoj, kot da bi v nasprotnem primeru pa seveda, če bi takoj sprejel, seveda naredil še večjo zmedo in še večjo škodo na tem področju, ki že obstaja. Sam osebno apeliram in zato tudi bom podprl predlog, ki je predstavljen danes na seji Odbora za zdravstvo, eden je to, da se Odbor za zdravstvo predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve, da v roku 1 leta zagotovi vsebinsko ustrezen slovenski prevod Enotne konvencije o mamilih iz leta 1961, dopolnjen s protokolom iz leta 1972, zato da bomo enkrat končno imeli vsaj to vprašanje razčiščeno in da se nehamo pogovarjati leta in leta, kaj je res in kaj ni res pravilno prevedeno.  (nadaljevanje) In drugo, Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da medresorska delovna skupina, zadolžena za pripravo analize in končnega poročila ocenjene izvedljivosti gojenja konoplje za pridobivanje v medicinske namene, v Sloveniji pripravi končno poročilo in ga predloži Vladi Republike Slovenije do konca letošnjega leta, skupaj s predlogom pravnih podlag, ki bi v Sloveniji omogočile gojenje rastlin rodu kanabis za pridobivanje kanabisa, kanabisove smole in drugih kanabinoidov v medicinske namene. Zakaj seveda bom podprl ta 2 predloga? Danes smo slišali tudi, da komisija seveda nič ni naredila in da vse stoji in tako naprej. Oprostite, res je, razprava je bila tukaj že leta 2016, bili so napovedani predlogi zakonov v lanskem letu, pa so vsi klavrno propadli zaradi končanja mandata, ampak dejstvo je, da v tej državi smo se odločili, da imamo Ministrstvo za zdravje tisto, ki pripravlja podlage za zakonodajo. Mi poslanci po Ustavi in po zakonu lahko vlagamo zakone, vendar vam danes povem, da poslanci nismo strokovno opremljeni, da bi lahko tako obsežno zakonodajo in tako pomembno zakonodajo urejali in predlagali sami Državnemu zboru. Zato seveda pričakujem, da bo Ministrstvo za zdravje to pripravilo in temu primerno seveda tudi predstavilo svoje ugotovitve tako temu Odboru za zdravje, zdravstvo, se opravičujem, in da s tem seveda pripeljemo do točke, da lahko enkrat zagledamo luč sveta in se dogovorimo v tem Državnem zboru, kaj je sprejemljivo in kaj ne. Bo pa seveda potrebna javna razprava in takrat bojo vsi deležniki, ki so vklopljeni v sistem obravnave samega zakona, tudi vsi nevladni sektorji in ne nazadnje zelo različna mnenja in pogledi na to, kako naj se to vprašanje reši, in mora seveda priti do nekega družbenega konsenza, pa če je to komu prav ali pa ne. Ne, da odločitev, za katero je samo ena določena skupina prepričanih, da je edina pravilna, sveta in poklicana. Ne more biti, tako pač v življenju ne funkcionira družba, ker če bi temu bilo tako, potem bomo imeli, potem bi šele imeli zgrešeno zakonodajo, pa je že zdaj preveč normirana, pa že zdaj na marsikaterem področju nejasna. Zaključil bom predvsem s tem, da sam si seveda želim, da nismo ena tistih držav, ki vedno čaka na velike. Nisem pristaš tega. Če le imamo znanje, željo in interes, potem seveda podpiram razvoj znanosti v tej smeri seveda, da jim omogočimo, da ustvarimo pogoje, da lahko to raziskuje. Jaz sem dostikrat razočaran v življenju, da vedno rečemo, glejte, veliki denarji so v velikih državah, dajmo počakat, naj oni ugotovijo, zakaj bi bili mi prvi, pa zakaj bi mi v toplo vodo… / nerazumljivo/ Marsikje smo v Sloveniji že dokazali, da znamo biti vodilni tudi v svetu s svojim znanjem in videt, ali lahko pridemo tukaj naprej ali ne. Ampak zato največkrat, to pa opozarjam, zato največkrat - in to znanost večkrat opozarja – potrebujejo leta in leta, da pridejo do rezultatov. To se ne da narediti v 3 mesecih, 6, 1 letu in tako naprej. Nekateri ljudje celo življenje posvetijo določeni znanosti, določenem vprašanju, zato da lahko pridejo do rezultatov. To pa ne pomeni, da moramo slovenska družba zato zaspat, pa nič uredit na tem področju. Vsaj na tistem delu, za katerega vemo in smo prepričani, da lahko strokovno stojimo za tem in ne nazadnje tudi zaščitimo končnega uporabnika pred tem. Moja želja je predvsem to, da s takšnimi sejami in takšnimi razpravami – in to mi je v bistvu bilo iz današnje seje najbolj všeč – ne zavajamo otrok in mladine, ki so v resnici ta hip najbolj ranljiva skupina pri tej zgodbi. Zakaj? Zaradi tega, ker so prazen list papirja, nenapisan in zelo hitro vsrkajo vase in vtisnejo predvsem tisto, kar deluje zelo, bom rekel, malce drugačno od standardnega. Tako da vsakemu, ki misli, da je to vprašanje tako zelo enostavno, pa tako zelo jasno.  (nadaljevanje) Svetujem, naj se vzdrži, pa naj prešteje do deset, preden bo govoril, da ve sveto resnico.  Hvala.
Hvala, kolega Jani Möderndorfer, za tvojo bogato in seveda tudi zelo jasno razpravo. Podal si tudi predloge sklepov, ki se jim pridružuje tudi koalicija, o katerih smo danes razpravljali, enako bomo potem pri samem glasovanju to še enkrat poudarili. Naslednja ima besedo kolegica Bojana Muršič.
Hvala lepa, podpredsednik, za besedo.  Spoštovani državni sekretar, vabljeni, kolegice in kolegi! Jaz razumem današnjo razpravo oziroma današnjo pobudo predlagatelja, da se skliče to sejo. Bom rekla, da je sicer malce nenavadno, da je ob takšnem terminu, ko imamo na področju zdravstva ogromno težav, in iz tega razloga po vsej verjetnosti tudi danes ministra ni med nami, kar bi tudi mogoče glede na problematiko, o kateri danes govorimo, bilo zelo dobro, da bi bil prisoten, ampak nič zato. Zadeva se vleče že dolgo časa. Vsekakor se ne strinjam s tem, da bi se zakonodaja spreminjala na kratek rok, v dveh, treh mesecih, kot je kolega Jani omenil, ampak mi govorimo o zadevah, ki jih rešujemo že cel pretekli mandat. Prvi sklepi so bili leta 2016. Februarja leta 2018 smo ugotovili, da sklepi niso bili realizirani. Takrat smo slišali zelo dobre razprave, zelo dobre argumente, pa tudi danes z vaše strani prihajajo strokovna mnenja. In resnično skrb vzbujajoče je, da se v tolikšnem času zadeve niso - so se sicer premaknile, vendar ne povsem tako, kakor so bili predlagani sklepi leta 2016. In kakšni sklepi so bili takrat. Bila je obveza Ministrstva za zdravje, da stori dvoje: da premakne konopljo iz skupine ena in tako omogoči njeno medicinsko uporabo; drugi sklep, da pripravi pravne podlage, ki bodo omogočale pridelavo in predelavo medicinske konoplje v Sloveniji. Ja, dejanska realizacija je pa bila sledeča. V skupino dva, ki dovoljuje medicinsko uporabo, je bila uvrščena, bom tako rekla, neka čudna definicija konoplje, ki ni primerljiva s konvencijami, definicija, ki je ne uporablja nobena druga država. Medicinska uporaba je bila tako formalistično omogočena, medicinska dostopnost pa, kot ugotavljamo sicer, ostaja še vedno slaba. Ključni dejavnik slabe medicinske dostopnosti kanabisa ali kanabinoidov, zdravil, obstaja, ker Slovenija ne dopušča gojenja konoplje, pridobivanja kanabisa v medicinske namene. Pa bom ponovno izpostavila svojo razpravo iz leta 2016. V ta namen bi morali namreč vzpostaviti sistem nadzora, kakor ga predvideva 23. člen Enotne konvencije o mamilih, ki ureja način gojenja maka in pridobivanja medicinskega opija iz njega.  Kot sem že omenila, ministrstvo ni pripravilo ustrezne zakonodaje. Ciljev ne dosežemo niti s podzakonskimi akti, in dobro je, da dejansko naredimo korake naprej. Torej, vsaka regulacija, ki v ničemer ne bi posegla v veljavne načine obravnave uporabnikov drog izven medicine, bi po mnenju Socialnih demokratov morala temeljiti na treh osnovnih rešitvah, ki pa so bile že naš Predlog zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, ki smo ga predložili v preteklem mandatu, pa iz takšnih in drugačnih razlogov to ni bilo obravnavalo. Vendar, najprej je treba uporabiti pravilno konvencijsko terminologijo, ki bo ločila med kanabisom, drogo in konopljo, kulturno rastlino; pravilno poimenovala postopke gojenja rastline in pridobivanja druge ter pravilno tolmačila konvencijsko zapovedani nadzor, ponavljam, nadzor na pridobivanjem kanabisa v medicinske namene.   (nadaljevanje) Vzpostavitev sistema, dovoljenje nadzora nad gojenjem rastlin rodu kanabis za namen pridobivanja kanabisa v medicinske namene, seveda, mora prevzeti javna agencija vlogo opcijske agencije, ki mora podeljevati dovoljenja proizvajalcem zdravil. To mora biti izredno nadzorovano, tako mislim, da tudi tu znamo narediti korake in ne rabimo čakati druge države, kako bodo to uredile. Pod tretjič, smiseln monopol Agencije za medicinske droge nad pridobivanjem kanabisa v medicinske namene, mora upoštevati konvencijska določila, da državam ni treba razširjati monopola na medicinski opij in na zaloge medicinske droge, s katerimi proizvajalci razpolagajo z namenom proizvodnje zdravil. Ti popravki zakonodaje bi omogočili usklajenost Zakona o zdravilih ter omogočili licencirano in nadzorovano proizvodnjo surovine zdravila v Sloveniji, izvajali pa bi tudi zapovedana konvencijska določila v zvezi z obveznim monopolom.  Res je potrebna bolj jasna dikcija 9. člena Zakona o prepovedanih drogah - bom skrajšala, ne bom celega naziva govorila -, ki ureja gojenje konoplje in vrtnega maka. Omogočila bi, da bi v Sloveniji končno ustrezno uredili gojenje konoplje v industrijske namene, seme in vlakna, ter hortikulturne namene, saj v skladu z drugim odstavkom 28. člena Enotne konvencije o mamilih nadzor nad gojenjem konoplje v ta namen ne bi bil potreben.  Želim poudariti še nekaj pomembnih dejstev. Prevod Enotne konvencije o mamilih se je izkazal za napačnega in nestrokovnega, to sem tudi leta 2016 poudarjala. Ključna napaka je enačenje slovenskega izraza konoplja z mednarodno uveljavljenim pojmom kanabis, ki označuje drogo. Na podlagi tega prevoda je bila oblikovana in izvršena vsa temeljna zakonodaja s področja drog. Dokument, ki ga je vsa politična, pravna in strokovna javnost od leta 1992 štela za akt s pravno veljavo, je uradnik s strani Ministrstva za zdravje na 22. nujni seji Odbora za zdravstvo tudi, mimogrede, takrat označil za delovni pripomoček. Kar se je zgodilo s tem delovnim pripomočkom, je bilo zgolj to, da se je umaknil s spletne strani ministrstva, kjer smo ga mi tudi zasledili. Torej, treba bo na tem mestu urediti ta prevod, ki bo sledil pravilnemu prevodu, kajti slovenski prevod list nadzorovanih snovi namesto besed kanabis in konopljina smola površno in neustrezno uporablja konoplja in konopčkina smola. Povrh vsega moramo upoštevati, da je bila konvencija sprejeta leta 1961 in dopolnjena leta 1972. Na dopolnitve je Jugoslavija uveljavljala sicer pridržke v smislu, da določeni dopolnjeni in spremenjeni členi posledično za Slovenijo ne veljajo, kar nam omogoča nekoliko manj omejitev pri njenem izvrševanju. Ker je prevod sicer izdelan v obliki nekakšnega čistopisa, je iz njega nemogoče ugotoviti, kateri pridržki so veljavni oziroma je to mogoče ugotoviti le s kombiniranjem originalnega besedila konvencije z Zakonom o ratifikaciji Protokola o dopolnitvi konvencije, ki jo je sprejela jugoslovanska skupščina leta 1978. Ves ta čas pa konvencije veljajo v avtentičnih jezikih. Formalna uskladitev prevoda bi sicer trajala več kot tri leta, izgubili smo že tri leta, bom tako rekla, prevod pa je bil naročen s strani javnih uslužbencev, pa tudi plačan s strani javnih sredstev. Zato na tem mestu sprašujem, ali ima Ministrstvo za zdravje informacijo, kdo je naročil ta prevod in koliko je to   (nadaljevanje) nas javnih, mislim, koliko smo plačali iz javnih sredstev, obstaja ime in priimek, kdo je to prevajal, ali so bila za plačilo tega prevoda uporabljena tudi evropska sredstva, kaj je bilo od takrat, ko je bilo ugotovljeno, da je bila storjena napaka, storjenega oziroma narejenega na ministrstvu. Pa, če se še opredelim do teh sklepov. Podpiram te sklepe, ki jih je predlagala koalicija, kajti to menim, da je edino pravilno, da končno pridemo do pravilne dikcije. In še enkrat, nesporno dejstvo je, da Ministrstvo za zdravje žal, pa vem, da so bile težave, ni bilo vodstva, spreminjali so se, mislim, menjavali so se ministri, vendar uslužbenci so še vedno na ministrstvu, delovni proces mora potekati, ni realiziralo vseh sklepov. Je pa res, da enostavno tukaj bo potrebno narediti korake. In ti predlagani sklepi gredo v prid Ministrstvu za zdravje, da ima dovolj časa, da pripravi vse ustrezno, da bo gojenje v medicinske namene, še enkrat poudarjam, zgolj v medicinske namene, da ne bo prišlo do zlorabe tega, kajti, tako kot je bilo že danes nekajkrat povedano, treba je paziti še posebej pri ranljivih skupinah, to so otroci in mladostniki, ki kar hitro lahko zabredejo in imamo še več teh problemov, katerih imamo že sedaj preveč. Konoplja enostavno mora biti strogo nadzorovana, tudi to gojenje. In če mi še dovolite, bi mogoče izpostavila tudi to, da je s strani NIJZ bilo povedano, da je ključna napaka uporaba izraza konoplja v kontekstu droge, to, kar je gospa Pirnatova v uvodu tudi povedala. Tako da resnično, resnično moramo storiti korake in narediti to. Tako da na koncu koncev pozdravljam današnjo razpravo, vendar stroka mora narediti svoje, kajti mi smo zgolj tu politiki, ki sprejemamo politične odločitve, in nikakor ne, je pa vsako strokovno mnenje zelo, zelo dobrodošlo, kajti potem nekako tehtamo in sprejemamo naše odločitve. In še enkrat, podpiram gojenje in uporabo konoplje v medicinske namene, ampak, še enkrat, zgolj v medicinske namene, nikakor ne v kakršnekoli druge namene. Hvala lepa.
Hvala lepa kolegici Bojani Muršič. Še zadnja razpravljavka, Andreja Zabret. Samo kot pojasnilo, prej sem kolegico Lidijo Ivanuša samo opozoril za vsebinski del, ker se je oddaljevala od tega, kar smo rekli, ne pa, da bi prekinjal(?). In če je še potrebno kaj, lahko ti dam še enkrat besedo. Hvala lepa. Kolegica Andreja Zabret.
Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi in pa vsi vabljeni. Danes smo slišali zelo različna stališča strokovnjakov, inštitucij, nevladnih organizacij. In ko sem poslušala vse predstavitve, imam v bistvu na koncu občutek oziroma sem malo zmedena in vidim, da nas v bistvu čaka še veliko dela, kajti tudi tu vsi notri si nismo enotni, kaj je pravzaprav dovoljeno in kaj ni. Nedopustno je, kar smo slišali, da pravzaprav že osnova ni zagotovljena. Vsi smo že poudarjali, večkrat je bilo slišano, da prinaša zmedo, kar se tiče prevoda Enotne konvencije o mamilih iz leta 1961 in izrazov kanabis in konoplja. V stranki Lista Marjana Šarca smo naklonjeni legalizaciji konoplje, vendar naše stališče je, da seveda le v medicinske namene, in to smo zapisali tudi v koalicijski pogodbi, da bomo v letu 2019 pripravili zakonsko podlago. Pridelava mora biti strogo nadzorovana, gojitelj pa bi moral pridobiti dovoljenje, ki bi bilo pogojeno s sklenjeno pogodbo z izdelovalcem zdravil, o odkupu vse pridelane konoplje. Danes bomo sprejeli nekaj sklepov, ki jih je predstavil že kolega, in upam, da bodo pomagali,  (nadaljevanje) da se zadeve čim prej uredijo. In kot je bilo že tudi rečeno, poslanci nismo strokovnjaki na tem področju, zato pričakujemo od vseh pristojnih ministrstev in vseh drugih deležnikov, ki so vključeni v to področje, da se poenotijo in v prid ureditvi tega področja tudi sklenejo skupaj glave in čim prej pač uredimo stvari, ki so škodljive za ljudi, predvsem otroke in mlajše, seveda pa ne samo za njih. Hvala.
Hvala lepa, kolegica Andreja Zabret. Preden dam besedo še enkrat Ministrstvu za zdravje, bi samo toliko si še dovolil reči, da je bila danes res zelo, zelo široka paleta mnenj, stališč podana iz vseh, ki delate na tem področju. Bilo je tudi rečeno, da določene zadeve niso sprejemljive oziroma da se premalo ve oziroma, jaz bom tako rekel, določene zadeve so z enega področja enostransko. Jaz sem prepričan, da Ministrstvo za zdravje si bo pridobilo tudi magnetogram vsega tega, da boste vse to upoštevali. Predvsem pa želim, da se danes glede na predlog sklepov in pa vse to, kar ste slišali, opredelite, ali so kakšni novi momenti nastali, da bi kdaj tudi lahko bolj jasno potem okrog sklepov se opredelili. / oglašanje iz dvorane/ Aha, kolega Simonovič še, izvoli. Izvolite.
Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem udeležencem te današnje seje. Z ozirom na to, da so predlogi sklepov pripravljeni, mislim, da na tak način, kot govorijo ti sklepi, seveda, če bojo sprejeti, bomo marsikakšno dilemo, ki je bila iz vaših poročevalcev tudi odprta, prišli do konca. In mislim, da je Ministrstvo za zdravje tisto pravo, ki bo z medresorsko delovno skupino naredila analizo in dala poročila, kako in kaj naprej glede uporabe tega za seveda zdravstvene namene. Ena zadeva me zanima. Ali je možno to do konca leta skrajšat in za koliko časa, ta 2. predlog sklepa? Hvala lepa.
Hvala lepa, kolega Simonovič. Še eno razpravljavko smo dobili, Lidijo Divjak Mirnik. Prosim.
Hvala, predsedujoči, za besedo. Lep pozdrav vsem sodelujočim, kolegicam in kolegom. Zdaj jaz sem danes tukaj nadomestna poslanka namesto kolega Roberta, ki stvari, kar se tiče, dosti bolj strokovno pozna. Se mi je pa ob tem kljub temu odprlo kar nekaj vprašanj. Kar se mene tiče, je nedopustno, da konvencije še nimamo prevedene. In kar je še bolj nedopustno, je to, da je očitno prevedena napačno. In jaz srčno upam, da se bo v tej državi končno že zgodila tudi kakšna odgovornost za tiste, ki neke stvari napačno počno in so za to tudi plačani. Zato pričakujem od ministrstva, da te stvari razjasni in nas tudi s tem seznani. Da pa niso vključeni NGO v komisijo in da tisti, ki se s tem, zdaj lahko rečemo, strokovno ali pa ljubiteljsko ali pa kakorkoli ukvarjajo, pa se mi tudi zdi nedopustno, ker namreč mislim, da smo se že v tej državi, bi se morali naučiti, da različni deležniki stvari drugače vidijo, različno vidijo in da je verjetno potrebno imeti dialog in poslušati vse vpletene, ki imajo kaj za povedati. Zelo nedopustno je, da se te anomalije dogajajo, tudi te, o katerih je govorila gospa odvetnica. Jaz mislim, da je nujno potrebno spremeniti zakonodajo na način, da se bodo vse te anomalije odpravile, in to seveda storiti takoj. Podpiram regulacijo, podpiram medicinsko uporabo konoplje in seveda bom tudi predlagane sklepe podprla. Bi pa želela, da se res premaknemo v 21. stoletje tudi na tem področju. Hvala.
Hvala lepa. Zdaj pa res besedo dajemo še Ministrstvu za zdravje. Mislim, da prvi gospod Pliberšek Tomaž želi besedo. Prosim.
Tomaž Pliberšek
Hvala, predsedujoči.  Vprašanj, trditev in nekaterih drugih stvari je bilo res ogromno. Jaz se bom malo mogoče držal vrstnega reda, tako kot sem si pisal, da ne bi bilo, da ne bi kdo bil užaljen, (nadaljevanje) kakšen vrstni red.  Torej glede enega izmed vprašanj gospoda Radišiča je imenovana oseba tule, tako da če želi ona o tem razpravljati, naj ona sama v bistvu pove. Kar se tiče gospoda Korena in tega dokumenta, bo pojasnila kolegica.  Gospe Ivanuši na hitro, se pravi, kar se tiče imenovanja skupine. Skupina je prejela ta teden sklep o imenovanju.  Druga zadeva gospe Ivanuši. Nacionalne smernice za zdravila s kanabinoidi, pristojna Lekarniška zbornica Ministrstvo za zdravje, da samo soglasje. Gospodu Janiju, gospe Muršič. Ministrstvo za zdravje je izdalo sklep o imenovanju kot sem rekel, medresorske delovne skupine, ki bo med drugim pripravila tudi predlog pravnih podlag, ki bi v bodoče omogočile gojenje rastlin rodu kanabis v medicinske namene.  O prevodu konvencije oziroma t.i. delovnega pripomočka, bo tudi kolegica, ko je malo dalje, pa tudi skrajšanje časovnice glede priprave gospoda, bo pokomentirala kolegica. Tako da prosim, jaz bi zdaj predal besedo.
Hvala lepa. Izvolite.
Mojca Gobec
Hvala. S te razprave, čeprav ste poslanci mogoče drugače to komentirali oziroma ste poudarili, da je bila raznolika, vendar pa je verjetno bilo ugotoviti, da so zdravila v Sloveniji dostopna, da jih bolniki tisti, za katere jih zaslužijo po zdravniških kriterijih, dobijo in celo še več, da so dostopna na breme obveznega zavarovanja in ne na način dodatnega plačila. Omenjeno je bilo raziskovanje. Sloveniji smo dali dovoljenje in raziskujemo, ravno zato, ker je to res pomembno. Dodatna, celo raziskovanje poteka o žlahtnjenju rastlin, da bi pridobivali take rastline, kjer bi bilo najbolj optimalno razmerje med CBD in THC, kar je po najnovejših študijah seveda zaželeno. Večje vlaganje v raziskovanje je seveda zaželeno in tukaj seveda pride v poštev medresorsko sodelovanje, kajti sredstva za raziskovalno dejavnost so v pristojnosti pristojnega Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Veseli nas seveda, da potekajo študije, da so uspešne in da so objavljene, kot je povedal dr. Neubauer, predvsem tam, kjer je CNB učinkovina, ki pravzaprav sploh ni regulirana in ni prepovedana druga. Veliko je bilo govora o temu, da v Sloveniji nimamo uradnega prevoda, zato se strinjamo s predlogom, da Ministrstvo za zunanje zadeve, ki je za to tudi pristojno, pripravi ta prevod. In lahko samo povem, da na ministrstvu nismo naročili prevoda in tudi nismo za to porabili evropskih ali drugih javnih sredstev. Samo to besedilo po naših informacijah sega v desetletja nazaj in se strinjamo, da to je tudi eden vaših sklepov.  Glede prisotnosti nevladnih organizacij, lahko rečem, da je Ministrstvo za zdravje eno tistih ministrstev, ki seveda zelo dobro in široko sodelujemo z nevladnimi organizacijami. Prejšnji teden smo imeli veliko konferenco z nevladnimi organizacijami na Gospodarskem razstavišču. Povabljeni ste bili tudi poslanci, žal verjetno zaradi preobilice dela obisk ni bil prevelik. Na področju drog v komisiji pozovemo, da Center za razvoj nevladnih organizacij imenuje oziroma izbere predstavnika in seveda samo ministrstvo potem v te postopke se ne vključuje. Vsi dokumenti, vključno z omenjenim akcijskim načrtom, so objavljeni na spletnih straneh, na e-demokraciji in vsi tisti, ki bi želeli prispevati in iti v dialog, seveda imajo to priložnost. Danes na ministrstvu verjamemo, da seveda je res potrebno natančno urediti medicinsko rabo, tudi iz razlogov, ki je bil omenjen z vaše strani. Zdravnik, ki napiše zdravilo, je za to odgovoren in za to mora biti zdravilo varno in kakovostno – za to si mi prizadevamo. Če bomo v Sloveniji odprli razpravo, širšo, potem so seveda potrebni drugi deležniki in ta razprav bo presegala današnjo temo tega odbora, ki – kot razumem – se je omejila na uporabo oziroma tudi pridelavo konoplje v medicinske namene. Hvala.
Hvala lepa, gospa Mojca Gobec. Ali še kdo želi s strani ministrstva besedo? Ne, ostali žal nimate več besede, ker smo jasno povedali v začetku, da imate, aha, pardon, če je pa zadeva takšna, pa prosim za / izklop mikrofona/
Nina Pirnat
Nina Pirnat, Nacionalni inštitut za javno zdravje. Ker je bilo tukaj izrecno izrečena neresnica, da kolega Dušan Nolimal se ni mogel udeležiti oziroma ni smel udeležiti današnje seje Odbora za zdravstvo, naj povem, da to ni res, da se on tega ne bi smel udeležiti. Se pa seveda ne more udeležiti kot predstavnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ker se pač na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje z področjem zasvojenosti ukvarjajo drugi strokovnjaki, zato je danes tudi med nami gospod Milan Krek, samo v toliko. V svojem interesu, lastnem, bi se lahko udeležil današnje seje. Hvala.
Hvala lepa za pojasnilo. / izklop mikrofona/ / vklop mikrofona/ Prihajamo na sklepe in sicer, imamo v treh delih, v prvem delu bom pozval predlagateljico, gospo Violeto, da bo še enkrat točno formulirala sklepe, v drugem delu koalicije so bili že jasno podani in mislim, da jih ni potrebno še enkrat poudarjat – tudi Ministrstvo za zdravje je z njimi seznanjeno. Imamo pa še en predlog sklepa, da se potem ne ponavljamo, s strani Lidije Ivanuše kot poslanke oziroma, verjetno v imenu NSi, SNS, pardon, oprostite, SNS. Ta sklep pa se seveda nanaša izven tega konteksta današnje vsebine, tako da prosim za razumevanje, tako kot sem prej rekel, to zadevo ne bi uvršali na glasovanje, na današnjo sejo, ampak boste pa dobili priložnost na kakšni drugi seji, ki bo tematika v tej vsebini. Dobro, v kolikor je, lahko damo tudi na glasovanje, pa se na tak način opredelimo, dogovorjeno. Prosim, besedo predlagateljici.
Glede na to, da je gospa Pirnat me postavila na laž, oprostite, postavljala sem že poslanska vprašanja. Prvi sklep, ki ste ga dobili s sklicem, ga preberite prosim, ne, jaz ga bom: »Odbor za zdravstvo se je seznanil s poročilom Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, EMCDDA.« Pri tej točki je bil vabljen dr. Nolimal, da nam to poročilo predstavi. Nimamo poročila in ne moremo sprejeti sklepa. Meni se zdi, oprostite, popolnoma nedopustno. V sklicu imate to in to je v dnevnem redu. Torej, o tem nimamo kaj glasovat. Prosim, da se da na zapisnik, da nismo bili seznanjeni s tem, ker nam NIJZ pač tega poročila ni dal in ga nam ga ni predstavil. Drugi sklep, ki ga predlagamo s sklicem, je: »Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da v roku šestih mesecev pripravi nov prevod Enotne konvencije o mamilih.« Koalicija pravi, da bi morali imeti za to eno leto, jaz se ne strinjam. Marakeško konvencijo so prevedli v par dnevih, ko je bilo treba in ko se je pojavila pač želja določene skupine. 6 mesecev za prevod ene konvencije, lepo vas prosim – najdete enega, ga plačate in vam to naredi, bi rekla, mnogo hitreje, kot v šestih mesecih. Tako da, rok šest mesecev je razkošen rok in pri tem vztrajam. »Odbor za zdravstvo..«, tretji sklep, »poziva Ministrstvo za zdravje, da v roku treh mesecev sprejme ustrezne pravne akte, ki bodo v Sloveniji omogočile pridelavo in predelavo konoplje v medicinske namene.« 3 mesece, spoštovani in spoštovane, čakamo vas 3 leta od sklepov in mislim, da to že verjetno imate kje, če delate na tem že tri leta, tako da to so sklepi, povem pa tudi, da bom podprla sklep SNS, kajti toliko sodnih postopkov, toliko stigmatizacije uporabnikov, toliko denarja, ki je porabljenega za pregon uporabnikov, kar sem že v prejšnjem mandatu dobila kar veliko na poslanska vprašanja odgovorov s strani ministra takratnega za pravosodje do tega, da niti ni enotne zakonodaje glede na regije Slovenije. Toliko nedopustnih praks seveda se strinjam s tem sklepom, da je potrebno sprejeti Zakon o amnestiji, da se iz razloga dekriminalizacije uporabe konoplje v medicinske namene se vsem obsojencem, kateri so bili v preteklosti obsojeni po 186. členu KZ, zaradi uporabe konoplje v medicinske namene izbriše obsodba.  Hvala.
Samo trenutek! Preden Jani dobiš besedo mislim, da gre za eno pravno dodatno pojasnilo pa bi kljub temu dali besedo še predstavnici iz Ministrstva za pravosodje.  Prosim.
Nina Koželj
Hvala lepa za besedo. Pozdravljeni! Nina Koželj, Ministrstvo za pravosodje.  Jaz bom kratka. V današnji razpravi so se parkrat omenila vprašanja z resorne pristojnosti našega ministrstva bom poslušala kaj dodatno pojasniti. Torej rečeno je bilo, da je kaznivo dejanje po 186. členu Kazenskega zakonika, da meša jabolka in hruške. Tukaj bi mi težko pristali na tako trditev. Kazensko pravo je izrazito področje, kjer je zelo pomembno načelo zakonitosti in tukaj morajo biti stvari zelo jasno odločene - kaj je kaznivo in kaj ni kaznivo dejanje. Kaznivo dejanje po 186. členu KZ je tipičen primer tako imenovane blanketne norme. To pomeni, da se Kazenski zakonik sklicuje na neke druge predpise. V konkretnem primeru tukaj napotuje na rastline ali substance, ki so razvrščene kot prepovedane droge ali nedovoljene snovi torej, kar se umesti na ta seznam je kaznivo in ostalo ne.
Samo malo strpnosti, Jani, da pač… / medsebojno pogovarjanje/ Prosim, da zaključite. Je lahko zaključek? Hvala lepa.
Nina Koželj
Hvala lepa.
Gospa Nina Koželj iz Ministrstva za pravosodje je bila to. Hvala lepa. Jani Möderndorfer ima besedo.  Prosim.
Razpravljal bom o sklepih.
Pardon. Postopkovno še prej. Gospa Alenka Jeraj.
Jaz mislim, da je to razburjanje čisto nepotrebno in mislim, da je pravilno, da je gospa iz Ministrstva za pravosodje stvari pojasni. Mi imamo tukaj eden sklep, ki se dejansko nanaša na pravosodje in ne na zdravstvo, zato da bomo lahko o tem odločali je najmanj kar je, da poslušamo kakšno je stališče Ministrstva za pravosodje. Mislim, da bo kolega Jani zdržal še teh 10 minut.
Besedo ima kolega Jani. Se strinjaš kolega, da damo besedo, da zaključi kolegica iz Ministrstva za pravosodje? V redu, da ne zavlačujemo dajmo predlog postopkovni na glasovanje. Gospa Alenka Jeraj, lahko ga ponovno oblikujete in ga podate.
Da gospa iz Ministrstva za pravosodje pojasni glede na predlog sklepa kaj govori o tem Kazenski zakonik in kaj to pomeni, če pač torej pozovemo Vlado, da sprejme Zakon o amnestiji.
Jani, postopkovno.
Predsednik, Poslovnik je zelo jasen. Razpravo si zaprl, predlagatelj se lahko vstopa v sami razpravi kadarkoli. Ta trenutek tukaj imamo predlagatelja, ki ga predstavlja Ministrstvo za zdravje, ker smo na odboru za zdravje in seveda vsi tisti, ki so za to bili poklicani. Jaz v okviru tega, kar sem želel razpravljati v sami razpravi o sklepih bom pa razložil zakaj ta predlog sklepa, za katerega je bil predlog, da se ga sprejme in je bil na seji bom predlagal zakaj se o njem naj ne glasuje, pika. Stvar je zelo preprosta.
Hvala lepa.  Predlagam, da gremo na glasovanje predlagateljevih sklepov. Glasujemo vsakega posebej. In sicer: »Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da v roku 6-mesecev pripravi novi   (nadaljevanje) prevod in enotne konvencije o mamilih.« Glasujemo.  Kdo je za? (?) Kdo je proti? (?)  Sklep ni sprejet.  Glasujemo o drugem predlogu sklepa predlagatelja: »Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da v roku treh mesecev sprejme ustrezne pravne akte, ki bodo v Sloveniji omogočile pridelavo in predelavo konoplje v medicinske namene.« Glasujemo.  Kdo je za? (?) Kdo je proti? (?)  Sklep ni sprejet.  Prehajamo na sklepe koalicije.  In sicer, v paketu kot je bilo predlagano. Bom še enkrat prebral, da ne bo kakšnih nejasnosti. Prvi sklep: »Odbor za zdravstvo predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve, da v roku enega leta zagotovi vsebinsko ustrezen slovenski prevod enotne konvencije o mamilih iz leta 1961. Dopolnjen je s Protokolom iz leta 1972.« Drugi sklep: »Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da medresorska delovna skupina zadolžena za pripravo analize in končnega poročila ocene izvedljivosti gojenje konoplje za pridobivanje medicinske namene v Sloveniji pripravi končno poročilo in ga predloži Vlade Republike Slovenije do konca letošnjega leta skupaj s predlogom pravnih podlag, ki bi v Sloveniji omogočile gojenje rastlin rodu kanabis za pridobivanje kanabisa, kanabisove smole in drugih / nerazumljivo/ v medicinske namene.« Glasujemo v paketu.  Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljamo, da je sklep v paketu sprejet.  Glasujemo še, potem kot je dogovor o tretjem sklepu, predlog Lidije Ivanuše. Ali preberem predlog sklepa? Obrazložitev glasu, Jani Möderndorfer.
Danes je bil podan predlog sklepa s strani kolegice Lidije Ivanuše in seveda sam ne bom podprl tega sklepa. Ne zato, ker bi imel karkoli kaj proti sami / nerazumljivo/ oziroma pripravi zakona o tem, ampak vemo kakšen je postopek glede tega. Poleg tega nismo opravili niti resne razprave okoli tega sklepa niti ne vemo točno kaj in v kakšnem primeru ta amnestija velja, za katere primere, ker v končni fazi že danes v sodnem postopku za marsikateri primer seveda je bilo pa ugotovljeno, da je šlo ne samo za ugotovljeno kaznivo dejanje, ampak dejansko je šlo za posredovanje in razširjanje nedovoljenih substanc. Marsikateri primer pa seveda kot je recimo konkretno v tem primeru opisan pa seveda bi lahko bil po tej amnestiji drugače tretiran. Sam ocenjujem, da prvič bi takšen predlog sklepa morali imeti posebno točko resno razpravljati o čem se pravzaprav sploh pogovarjamo, ker iz takšnega sklepa seveda ni jasno kaj pravzaprav nalagamo Vladi Republike Slovenije in v katerih primerih in zakaj smo prišli do takšnih odločitev. Razumem pa intenco in namen kolegice poslanke kaj je pravzaprav želela s tem sklepom povedati, vendar sam mislim, da ni pogojev za to, da sploh bi odločali o tem sklepu. Če boste pa dali ta sklep na glasovanje bom pa glasoval proti, zaradi tega, ker pravzaprav smo govorili vse drugo samo o tem vsebinskem sklopu pa pravzaprav danes praktično razen dvakrat je bil omenjen primer nismo resno razpravljali.
Hvala lepa, Jani. Predlagam, da gremo, potem s tem sklepom na glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (1 član.) Kdo je proti? (8 članov.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet. / oglašanje iz dvorane/ Predlagatelj ima besedo.
Očitno se bomo morali še enkrat dobiti tukaj, spoštovane in spoštovani, kajti dnevni red je bil jasen, Odbor za zdravstvo bi se moral seznanit s poročilom Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami. Ta sklep ni bil in prosim, predsedujoči, morali bi tudi vi vztrajat, da se držimo dnevnega reda in da ta sklep tudi lahko damo na glasovanje, kajti imeli ste ga v gradivu. Popolnoma »zignoriran« je bil dnevni red in sklepi, kar se mi zdi nedopustno in podajam kritiko, hvala.
Hvala lepa za pojasnilo. Zaključujem sejo in se zahvaljujem vsem udeležencem za današnjo prisotnost, hvala lepa in prijetne praznike.