Dobro jutro!

Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje. Začenjam 68. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena, prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse vas lepo pozdravljam!

In prehajamo na določitev dnevnega reda 68. izredne seje Državnega zbora, predlog katerega ste prejeli v torek, 23. aprila, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda nismo prejeli in zato predlagam zboru, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.

Glasujemo. Nismo sklepčni, zato glasujemo še enkrat.

Glasujemo. Nismo sklepčni, čeprav nas je v dvorani kar precej.

Tako da čez 10 minut glasujemo še enkrat.

Glasujemo torej ob 9.14. uri.

(Seja je bila prekinjena ob 9.03 in se nadaljevala ob 9.14.)

Spoštovani kolegice in kolegi, nadaljujemo prekinjeno sejo in glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo.

Zdaj me pa zanima, če je kdo tukaj duh, ker jaz vas kar vidim nekaj, lep vzgled dajemo državljankam in državljanom, res.

Nadaljujemo ob 10. uri. Prekinjam sejo, nadaljujemo ob 10. uri.

(Seja je bila prekinjena ob 9.15 in se nadaljevala ob 10. uri.)

Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani poslanci!

Upam, da nam bo zdaj uspelo glasovanje in bomo glasovali o dnevnem redu. V dvorani nas je dovolj, kar vidim sama z lastnimi očmi, pa da vidimo, kako bo šlo.

Določamo dnevni red današnje izredne seje.

Glasujemo. Navzočih je 63 poslank in poslancev, 62 jih je glasovalo za dnevni red, proti pa nihče.

(Za je glasovalo 62.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni 68. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG PRIPOROČILA VLADI ZA TRANSPARENTNO DELOVANJE INSTITUCIJ IN OHRANITEV SUVERENOSTI SLOVENIJE.

Predlog priporočila je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev, s prvopodpisano Jelko Godec in za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem besedo predstavniku predlagatelja kolegu Francu Brezniku.

Izvolite.

Najlepša hvala, gospa predsednica.

Spoštovani kolegice in kolegi!

Danes na tej izredni seji bomo govorili o nedopustnem posegu komisarke Věre Jourove v notranje zadeve naše države, ki predstavlja jasen primer zlorabe funkcije. V Slovenijo je prišla z namenom pomagati svojim političnim prijateljem iz skupine Renew in se tako tudi nenazadnje vmešala v sodni postopek na Ustavnem sodišču. Na podlagi dokumentov, ki jih je pridobil doktor Zver v zadnjem letu, je jasno razvidno, da je bila intervencija komisarke Evrope v Sloveniji politična in tudi nedopustna. Posledice tega neupravičenega posega so evidentne, politična podrejenost javnih medijev, spremembe v programski politiki RTV Slovenija, kjer je, in poteka kadrovska čistka, ki nenazadnje vodi v enoumje, odpravo pluralizma na javni RTV, in za katerega morajo državljani še vedno plačevati obvezni RTV prispevek. Pa poglejmo neko kronologijo dogajanj. Podpredsednica Evropske komisije in evropska komisarka za vrednote in preglednost Věra Jourová, je bila v začetku marca 2023 1. in 2. marca na dvodnevnem delovnem obisku tukaj v Republiki Sloveniji, kjer se je srečala s predstavniki vseh treh vej oblasti, med drugim se je srečala tudi s predsednico Državnega zbora, srečala se je z mano kot predsednico Odbora za zadeve Evropske unije. Potem se je srečala s predsednikom Ustavnega sodišča in srečala se je nenazadnje tudi z ministri in pa seveda s predsednikom Vlade. Že kmalu, torej prvi dan, ko se je srečala tudi na Odboru za zadeve Evropske unije, sem komisarko, torej eno izmed komisark, ki sem jih sprejel, sprejel sem jih, mislim da šest evropskih komisarjev v zadnjih dveh letih, opozoril predvsem na tranzicijo, ki je potekala v medijih v zadnjih 30 letih, opozoril sem jo na specifičnost slovenskega medijskega prostora, opozoril sem jo, da vsi tiskani dnevni mediji so v rokah tranzicijske levice, tako Dnevnik, Večer, Delo, Slovenske novice, da javna RTV po njenem predlogu ni bila nikoli depolitizirana v zadnjih 30. letih in enoumje, ki je obstajalo, obstaja ves čas, in da je pod tretjo Janševo vlado potekalo neko obdobje, lahko bi rekel, nekega delnega, vzpostavitve delnega, nekega pluralizma na javni RTV televiziji. Nenazadnje sam sistem javne RTV televizije bi moral zavarovati, lahko bi rekel, eno osnovnih vrednot Evropske unije, to je tako imenovani pluralizem, kjer gre za sobivanje drugače mislečih, za spoštovanje v tem sobivanju drugače mislečih in nenazadnje tudi za to, da so slovenski davkoplačevalci, slovenski državljani in državljanke, nenazadnje imajo možnost, lahko bi rekel, nekega javnega medija, ki obvešča in ki vsako zgodbo lahko bi rekel, obelodani z ene in tudi z druge plati. Že prvi dan torej obiska po Državnem zboru se je sestala s predsednikom Ustavnega sodišča Matejem Accettom, kjer po njegovih besedah sicer nista govorila o ustavnem presojanju Novele Zakona o RTV Slovenija. Da pa je razumela sama, kar je večkrat trdila, da Ustavno sodišče o ustavnosti Novele Zakona o RTV torej odloči kmalu. Izrazila je prepričanje, da bo odločitev Ustavnega sodišča torej pokazala, kako se bo javna RTV razvijala v prihodnje. Nobenega dvoma ni, da Slovenija potrebuje visoko kakovostne javne medije z zagotovljenim financiranjem in člani uprave z visokim ugledom, je takrat poudarila komisarka Jourová. In v okviru torej obiska se je tudi sestala, nenazadnje tudi z ministrico za kulturo in pa ministrico za pravosodje. Tako da razprava, da je, lahko bi rekel, sodelovala na razpravi o medijski neodvisnosti in tudi o dezinformacijah. Že v času tega obiska, kar je bilo nenavadno, je komisarki dokumentirane Novele Zakona o RTV, ki je pred postopkom Ustavnega sodišča sprožilo več pomislekov. Številni intelektualci so sprožili pomisleke, da to ni njena naloga. Naloga vsakega evropskega komisarja, vključno s predsednikom Evropske komisije je vsaj na videz pripravljati, lahko bi rekel predstavljati neko neodvisno držo po sistemu / nerazumljivo/, torej poslušati obe strani v vsaki državi in predstavljati lahko neko svojo veliko profesionalnost in zavezanost k osnovnim evropskim vrednotam. Kmalu po tem je evropski poslanec doktor Milan Zver izpostavil problematičnost tega njenega obiska, torej od samega Ustavnega sodišča, ki je vzbudil močan dvom o nepristranskosti, pojavil pa se je tudi sum morebitnega vpliva na odločanje. Naj povem, da ta sum njenega, lahko bi rekel njene neodvisnosti in sem tudi sam začutil kot predsednik Odbora za EU, lahko bi rekel, prvič pri nekem evropskem komisarju. Do sedaj so bili vsi evropski komisarji, ki so obiskali Državni zbor vsaj v mojem delu, lahko bi rekel, izredno profesionalni, ne glede iz katere politične opcije so bile ali pa vlade delegirani v Evropsko komisijo so vsaj na videz kazali neke znake nepristranskosti in v njihovem govorništvu je bilo, je bil nek občutek, lahko bi rekel uravnoteženih razprav in niso se spuščali toliko na neke nacionalne vidike. Sedaj je zelo zanimivo, da je doktor Zver komisarko tudi vprašal ali so tovrstni obiski običajni in kaj namerava torej tudi sama Evropska komisija storiti, da take preprečitve morebitnih vmešavanja v delo sodišč, torej, ali bodo to preprečili tudi v prihodnje, ker ima slovenska javnost torej pravico izvedeti in biti obveščena in nenazadnje tudi evropska, je doktor Milan Zver od Evropske komisije je zahteval razkritje za beležke sestanka komisarke s samim predsednikom Ustavnega sodišča, vse interne komunikacije, ki jih je imel kabinet komisarke z drugimi kabineti komisarjev in vso interno komunikacijo znotraj, torej kabineta komisarke. To se je začelo dogajati, lahko bi rekel v začetku ali pa konec marca, 14 dni po obisku. V začetku maja 2023 je Evropska komisija po pretečenem roku za odgovor na vprašanja, torej rok je že potekel, zaprosila za podaljšanje roka, zaradi preobsežne dokumentacije po skoraj dveh mesecih je na to, torej evropski poslanec prejel poročilo z misije, torej nekje v sredini meseca maja 2023. Od tega je dobil poročilo vsega skupaj na šest strani, pet je bilo anomiziranih, pet strani tega poročila je bilo anomiziranih, samo ena stran, lahko bi rekel, je bila vidna. Takšna cenzura, torej, kot je bila ta, je začela spodkopavati in spodkopava pravico javnosti do dostopa do ključnih informacij in vzbuja pomisleke glede transparentnega delovanja in preglednosti samih Evropske komisije. Zlasti je bilo zaskrbljujoče in je, da je v to pomanjkanje preglednosti vpletena podpredsednica Jourová, ki vodi delo komisije ravno na področju vrednot in same preglednosti. Gre za nek, lahko bi rekel viden paradoks na tem, na tem delu in ki vodi, lahko bi rekel v še večje nezaupanje do evropskih institucij. A zadnji odstavek edine necenzurirane strani je že takrat več kot očitno pokazal: torej samo ena stran je bila necenzurirana od šestih. Da ponovim, da je bila novela Zakona o RTV Slovenija predmet pogovorov kljub drugačnim trditvam Jourove. Torej, evidentna laž Jourove za medije po sestanku tudi takrat v Sloveniji. Nato je sledila kronologija dogodkov. Torej smo dva meseca po tem torej doktor Zver dobi samo šest strani poročila, od teh pet strani anomiziranih, ena stran je bila komaj vidna. Doktor Zver nato zahteva od Evropske komisije, da objavi tudi preostali del poročila in tudi vse druge dokumente, ki spadajo v obseg, torej njegove zadeve, vključno s samimi opomniki, ki so za Jourovo pripravljali, torej v njenem samem kabinetu, saj ima javnost izvedeti, kaj njihovi predstavniki torej počnejo v imenu vladavine prava. V zahtevi je tudi takrat že tretjič, izpostavil, da je poleg legitimnega interesa javnosti, da se seznani s podrobnostmi in razpravami torej, ki so potekale v celotni komunikaciji, je treba omeniti, da sta poslanstvo podpredsednice Jourove in njeno sodelovanje pri aktih slovenske Vlade, vzbudila veliko pozornost tudi slovenski javnosti.

Zaradi vsega tega je kasneje komisijo pozval, naj ponovno preuči svoje stališče glede razkritja zahtevanih dokumentov in je poudaril, da je treba pravico javnosti do dostopa in do informacij spoštovati, zlasti kadar gre za zadeve javnega interesa in odgovornosti. Sledi že 30. junij, torej četrti mesec 2023, ko generalna sekretarka Evropske komisije ponovno zaprosi doktor Zvera za podaljšanje roka za odgovor, ker se glede dokumentacije še posvetuje s kabinetom Věre Jourove. Torej smo že konec junija 2023. Potem je sledil julij, avgust, september, oktober, november in december. Ničesar ni prišlo iz Evropske komisije. 20. 12. 2023 doktor Zver, pri evropski varuhinji človekovih pravic torej vloži uradno pritožbo zoper Evropsko komisijo, ki se torej po devetih mesecih izmikanj, zavlačevanj in izmišljanj ni zagotovila dostopa do dokumentov, povezanih s samo misijo podpredsednice Věre Jourove v Sloveniji v marcu, v začetku marca 2023.

Od varuhinje človekovih pravic Emily O'Reilly, je evropski poslanec torej zahteval, da Evropska komisija, ki je kršila njegovo pravico do dostopa do informacij, torej, ker mu ni zagotovila zahtevanih dokumentov in prosil je, da apelira na samo Evropsko komisijo. Urad varuhinje človekovih pravic je hitro odločil o pritožbi in komisijo pozval k predložitvi zahtevanih dokumentov, torej najkasneje do 29. januarja 2024, poleg tega pa je navedel, da bo pregledal tudi vse interne dokumente. Po tej intervenciji, torej po skoraj devetih mesecih, je doktor Zver prejel dodatne dokumente Evropske komisije v povezavi z obiskom, ampak poglejte, hudič je v podrobnostih. V 3. točki, ki je ponovno anonimizirana, torej je zakrito, sam pogovor predsednika Ustavnega sodišča, torej z evropsko komisarko.

Spoštovani zbrani! Glede Věre Jourove pa je treba povedati na koncu, vse te seje, tudi nekaj internih podatkov, zato, da bo slovenska javnost, slovenski davkoplačevalci, predvsem pa slovenski državljani in državljanke, izvedeli, o kom se sploh pogovarjamo. Zelo zanimivo je, da je po besedah Irgija Parubeka(?), ki je bil češki primer(?), torej od leta 2005 do leta 2006, da je bila sedanja evropska komisarka razrešena svojih dolžnosti po večkratnih pritožbah Ratka Martineka, torej njenega takratnega ministra, ki jo je obtožil, da je nesposobna. Bila je namestnica ministra za regionalni razvoj, torej v vladi leta 2005 in 2006. Vlada jo je razrešila iz njene funkcije zaradi nesposobnosti. Znan je njen primer, ko je med 13. oktobrom in 16. novembrom 2006 bila v priporu zaradi sumov korupcije, tako imenovani aferi Budišu. Seveda, vsak ima, lahko bi rekel, domnevo nedolžnosti.

Res je, da so bile te obtožbe zoper njo nikoli dokazane, je pa zelo zanimiva naslednja in najnovejša informacija. Po besedah Janka Kropeja, preiskovalnega novinarja, ki je razkril škandal in dolga leta spremljal Věro Jourovo, je bila razglasitev za nedolžno bolj posledica dela njenih odvetnikov in skromnih sredstev, s katerimi je morala policija izvesti svojo preiskavo, kot pa česarkoli drugega. Ne nazadnje je treba pred slovensko javnostjo povedati, da je Věra Jourová svojo politično kariero začela leta 2003 v vrstah Češke demokratične socialistične stranke. Stranko je zapustila leta 2006. Leta 2009 je kandidirala na volitvah v Evropski uniji, nato pa tudi na splošnih volitvah na Češkem leta 2010 kot kandidatka za Evropske demokratske stranke. Niti na enih, niti na drugih volitvah nikoli ni bila demokratično izvoljena. Ker ni bila izvoljena, se je kmalu pridružila torej sedanji stranki Ano Andreja Babiša, prav tako tranzicijskega tajkuna, ki ima v svojem portfelju tudi številne medije, in kot takšna je bila, lahko bi rekel, s strani takratne češke vlade delegirana torej za komisarko. Torej tukaj je nekaj, lahko bi rekel pomembnih podatkov, pomembne kronologije, ki jemljejo, lahko bi rekel, velik veter v jadra evropski in tudi nenazadnje slovenski demokraciji. Zato upam in želim si, da bi se današnja Vlada zavedala, da pred 20 leti, ko smo vstopili v Evropsko unijo, vseh del pristojnosti Slovenija ni prenesla na Evropsko unijo; in tudi nenazadnje na tem delu velja načelo subsidiarnosti, torej načelo po katerem se Evropska komisija nenazadnje in tudi, lahko bi rekel, številne, številni evropski komisarji lahko vtikajo interne zadeve samo na svojih specializiranih področjih. Torej upam, da bo na današnji seji, da bomo lahko končno ugotovili in končno zavarovali suverenost Republike Slovenije, torej za to in nenazadnje, da bomo ugotovili, kako naj delujejo torej institucije za ohranitev suverenosti Republike Slovenije in nenazadnje kako bomo ohranili, lahko bi rekel, sam pogled državljanov in državljank v zaupanje v institucije Evropske unije, še posebej pa do nekaterih komisarjev - primer tipičen današnje seje je torej evropska komisarka za transparentnost Věra Jourová.

Najlepša hvala.

Predlog priporočila je na 39. nujni seji 19. aprila kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in ker po končani razpravi odbor ni sprejel točk priporočila predloga, je bila obravnava predloga priporočila na seji delovnega telesa končana.

In zato za predstavitev priporočila zdaj dajem besedo podpredsednici odbora, kolegici Jožici Derganc.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Spoštovani vsi prisotni!

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je kot matično delovno telo obravnaval Predlog priporočila Vladi za transparentno delovanje institucij in ohranitev suverenosti Slovenije, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec.

V uvodni dopolnilni obrazložitvi je predstavnik predlagatelja navedel nekaj kronoloških razlogov za sklic izredne seje Državnega zbora in v nadaljevanju po točkah podrobneje obrazložil vsebino predloga priporočila.

Državni sekretar na Ministrstvu za kulturo je povedal, da vprašanje RTV Slovenija ni bila tema sestanka na njihovem ministrstvu 2. 3. 2023, katerega se je udeležila tudi evropska komisarka Věra Jourová.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je dejala, da je ZPS predlog priporočila preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo Republike Slovenije, ustavnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika ter da je s svojim pisnim mnenjem uvodoma pojasnila naravo priporočila kot akta, s katerim lahko Državni zbor predlaga ukrepe za delo državnih organov, organizacij in posameznikov, ki opravljajo javne službe ali izvršujejo javna pooblastila. ZPS je opozorila, da priporočilo Državnega zbora ni pravni ampak politični akt. Predstavila je tudi pripombe k posameznim točkam predloga priporočila.

Slovenski poslanec v Evropskem parlamentu doktor Milan Zver je dejal, da je prav, da se z obiskom evropske komisarke Jourove v Sloveniji ter z njegovim posredovanjem pri Evropski komisiji za pridobitev dokumentov o njenem obisku seznani Državni zbor; v tem primeru gre za načelo subsidiarnosti, ki ga evropska komisarka Jourová ni upoštevala, ko je obiskala slovensko Ustavno sodišče in posegla v zakonodajni postopek na način kot je to storila. V razpravi so v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke izrazili podporo predlogu priporočila in poudarili njegovo pomembnost. Kot so pojasnili, je Evropska unija povezava suverenih držav, ki so na EU prinesle določene pristojnosti in izvajanja določenih pravic, obdržale pa svojo suverenost. Temelj te suverenosti je tudi v odnosu do Evropske unije v primeru Slovenije Istavno sodišče, zato je treba obisk evropske komisarke Jourove pri predsedniku Ustavnega sodišča vzeti kritično in ga osvetliti prav s tega temeljnega pravnega vidika, vidika EU in temeljnih aktov. Opozorili so na to, da je šlo v primeru obiska evropske komisarke Jourove pri predsedniku Ustavnega sodišča za očitno prekoračitev pooblastil, za zlorabo funkcije in po slovenskem Kazenskem zakoniku tudi kaznivo dejanje. Po nobenem temeljnemu pravnem aktu EU nima noben evropski komisar pravice priti na slovensko Ustavno sodišče in ajati kakršnihkoli navodil, ocen ali predlogov.

V Poslanski skupini Svoboda menimo, da predlog priporočila ni primeren in niti ni potreben. Neverjetno se nam zdi, da se od Vlade in Državnega zbora pričakuje, da se izreka o izjavah in obiskih visokih evropskih funkcionarjev, ki obiščejo Slovenijo. Obisk evropske komisarke Jourove pri predstavniku Ustavnega sodišča ne predstavlja nikakršnega nedopustnega vplivanja na delovanje slovenskega sodstva. Poudariti je treba, da je povsem normalno, da se evropska komisarka Jourová, ki je med drugim zadolžena za upoštevanje vladavine prava, odpravi tudi na teren pogledat, kako je s temi stvarmi v praksi. Tovrstni obiski so dobri za Slovenijo in za njen ugled. Nenavadno je obsojanje tega, koga je obiskala evropska komisarka Jourová na svojem obisku v Sloveniji in to, da se evropsko komisarko napada na ta način, ko dejansko opravlja svojo nalogo. Takšen napad, takšno razvrednotenje, manjšanje verodostojnosti in dela sodne veje oblasti in ustavnih sodnikov je nedopustno. Po razpravi je odbor glasoval o vseh točkah predloga priporočila in jih ni sprejel.

Hvala za pozornost.

Hvala lepa.

Za obrazložitev mnenja dajem besedo predstavnici Vlade, državni sekretarki na Ministrstvu za pravosodje, magistrici Andreji Kokalj.

Izvolite.

Spoštovana predsednica, hvala lepa za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Skupina poslank in poslancev je v obravnavo predložila priporočila Vladi za transparentno delovanje institucij in ohranitev suverenosti Slovenije. V razlogih za sklic te seje beremo obširno informacijo glede obiska podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove v Republiki Sloveniji s poudarkom na njenem srečanju s predsednikom Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Vlada je predlog temeljito preučila in podala svoj izziv in odziv. V pristojnosti podpredsednice Jourove, ki je hkrati komisarka za vrednote in preglednost, sodi tudi oblikovanje letnih poročil o stanju vladavine prava v državah članicah EU. Ta poročila so zelo cenjena v Sloveniji in drugih državah članicah. Obiski komisije v državah članicah so običajna metoda za pripravo priporočil, ki prispeva k njihovi večji objektivnosti, osredotočeni pa so na glavna tematska področja; delovanja pravosodnih sistemov, boj proti korupciji, splošne institucionalne zadeve, svoboda in pluralizem medijev. Vlada poudarja pomembnost odprtega in transparentnega delovanja javnega sektorja, zlasti njegovega oblastnega dela, kamor sodi tudi tretja veja oblasti. Skladno z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja nenehno delujemo za ohranjanje ravni transparentnosti delovanja javnega sektorja. Preglednost je tudi eno ključnih načel EU in v primeru, ki ga navaja skupina poslancev, gre za zahtevo po razkritju dokumentov EU institucije komisija, Evropska komisija je v konkretnem primeru podala odgovore, vključen je bil evropski varuh človekovih pravic, ki se je prav tako odzval, komur je bil dostop zavrnjen ima možnost vložiti pravna sredstva pred sodiščem EU in namera za to je že bila izražena kot lahko beremo v gradivu k tej točki. Morebitni nadaljnji postopki bodo potekali v skladu s pristojnostmi vsake od institucij, skladno s pravom EU. Sodišče EU, ki je edino pristojno za razlago in presojo prava EU, pa bo dalo jasen odgovor glede konkretnega vprašanja dostopa do dokumentov komisije. Predstavniki Vlade se nismo soudeležili sestanka podpredsednice Jourove in predsednika Ustavnega sodišča niti nismo zaprosili za zabeležko. Drugačno ravnanje Vlade bi lahko dalo vtis poskusa vmešavanja v delo ustavnega sodišča ter vplivanja na njegovo neodvisnost in nepristranskost. V razmerju do drugih državnih organov je Ustavno sodišče samostojen in neodvisen državni organ in vsako takšno zaprosilo bi lahko dalo vtis nezaupanja v njegovo delo. Predsednika Ustavnega sodišča izvolijo sodniki in sodnice izmed sebe. Ukrepanje izvršilne oblasti kot je zapisano v predlogu priporočila bi pomenilo poseg v svobodno voljo neodvisnih sodnic in sodnikov. Poseg izvršilne oblasti proti predsedniku Ustavnega sodišča bi pomenil očitno vmešavanje v postopek konkretne ustavnosodne presoje. Skrb za suverenost Republike Slovenije izhaja iz spoštovanja temeljnih ustavnih načel delovanja države in vsakršno drugačno delovanje nosilcev oblasti bi tem načelom nasprotovalo. Vlada pri svojem delovanju spoštuje in upošteva Ustavo in zakonske predpise ter pravni red EU. Izpostavljamo predvsem Zakon o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah EU. Glede na vse povedano Vlada nasprotuje sprejetemu predlogu priporočila Vladi za transparentno delovanje institucij in ohranitev suverenosti Slovenije, saj bi to vodilo v kršitev načel vladavine prava.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, v njenem imenu magister Branko Grims.

Izvolite.

Spoštovani, vsem zbranim prav lep pozdrav!

Obisk Vere Jourove na Ustavnem sodišču Republike Slovenije odpira zelo pomembno vprašanje o tem, kaj Evropska unija sploh je in odgovor je preprost. Če pogledate temeljne akte Evropske unije in s tem v zvezi tudi odločitve Republike Slovenije je jasno, da je Evropska unija povezava suverenih nacionalnih držav, ki so samo prenesle en del svojih pristojnosti, en del svoje suverenosti na institucije Evropske unije. Samo taka ureditev izhaja iz pač aktov Evropske unije in samo taka ureditev je skladna s pravnim redom. Ustavno sodišče Republike Slovenije je torej pri taki ureditvi branik pred samo voljo Evropske unije, če kdo dvomi, da je to pravilna, edina pravilna ureditev v Evropski uniji, naj si pogleda kako ravna nemško Ustavno sodišče, ki zelo pogosto presoja akte Evropske unije in njihovo skladnost z Ustavo Nemčije. Tako bi moralo ravnati tudi slovensko Ustavno sodišče. Kaj ima potem predstavnica izvršilnega dela oblasti, se pravi Evropske komisije za iskati na Ustavnem sodišču Republike Slovenije ob tem, ko s sabo še nese opomnik v katerem kvalificira vrednostno nekatere odločitve Ustavnega sodišča, recimo, da je zadržanje Zakona o RTV Slovenija kontroverzno, sporno torej. Ali ima kdorkoli v institucijah Evropske unije, zlasti pa ena evropska komisarka taka pooblastila? Odgovor je preprost, nima jih niti v teoriji. To se pravi, gre za očitno prekoračitev pooblastil, za očitno zlorabo funkcije evropske komisarke in za poseg v suverenost Republike Slovenije. S tem imamo v resnici opravka in zaradi tega je treba temu reči zelo jasen in odločen ne. In zaradi tega smo tudi v poslanski skupini predlagali ustrezne pač predloge, ustrezna priporočila, ki ste jih vi seveda soglasno zavrnili. Zakaj v resnici gre pri tej samovolji evropskih funkcionarjev? Ni Slovenija prvi tak primer, še kar nekaj jih je bilo, Poljska, Madžarska in tako naprej, tudi Slovenija v času prejšnje vlade. Gre za očitno zlorabo institucij Evropske unije za izvajanje političnega pritiska na posamezne politike, Vlade ali v danem primeru pač opozicijo v posamezni državi članici. Take pravice seveda nima nihče. To je čista zloraba oblasti. Kaj to povzroči? To krepi tiste sile, ki potem trgajo Evropo narazen. To se pravi, tisti ki zlorabljajo evropske funkcije, evropske institucije za politično obračunavanje z drugače mislečimi v članicah Evropske unije so razbijači Evropske unije, so tisti, ki Evropsko unijo razbijajo, polne besede, polna usta so jih seveda, enotne Evropske unije, pa močne Evropske unije, njihova dejanja gredo pa popolnoma v nasprotni smeri, so protipravna, so v nasprotju s temeljnimi akti Evropske unije, so nedopustna in v Sloveniji bi morali na to ustrezno reagirati. V opoziciji smo: zahtevali smo izredno sejo, naši poslanci v Evropski uniji so zahtevali predstavitev teh dokumentov, ki se še kar skrivajo, če bi bilo seveda vse v redu in tudi tisti tam očitno zelo dobro vedo, da niti slučajno ni bilo nič v redu in nič skladno z akti Evropske unije. Potem bi te akte takoj razgrnili, jih ne bi počrnili, jih ne bi skrivali. Zdaj je še vedno ostal en del počrnjen in bo po napovedih doktor Milan Zver moral sprožiti tožbo zato, da se tudi to pokaže. Javnosti, kar je popoln absurd. To skrivaštvo seveda jasno kaže, da se je šlo preko aktov, ki urejajo delo Evropske unije. Da se je v Evropski uniji zavestno, torej naklepno zlorabilo pač institucije Evropske unije, da so konkretni funkcionarji, v tem primeru Věre Jourove ravnali zavestno, torej naklepno, v nasprotju s temeljnimi akti Evropske unije, drugače takega ravnanja preprosto ni mogoče razumeti. Kar seveda opozarja vse, da to ni tista Evropska unija za katero smo se odločili in kakršno smo tudi potrdili s sprejetjem ustreznih sklepov in aktov v tem Državnem zboru. To je izjemno pomembno politično vprašanje, ki bi zahtevalo mnogo širšo razpravo, predvsem pa ne tako lahkotno zavrnitev, ker gre očitno za to, da nekateri iz tega pač črpate politično korist, namesto da bi se temu jasno in odločno uprli, ker gre za obrambo države Slovenije, za obrambo naše suverenosti, za obrambo našega ustavnega reda in kdo je za to odgovoren. Trije. Prvič, jasno, sama Věra Jourová oziroma Evropska komisija, ki pri tem, kot se temu po domače reče, očitno drži »štango«, zato sem tudi javno glasoval proti sedanji predsednici, če bi kadarkoli hotela še kaj kandidirati, in verjemite, da bom to naredil tudi naslednjič. In drugo, je za to kriva Vlada Republike Slovenije, ki si je zdaj tukaj za tem pultom lepo Pilatovsko prala roke. Kdo pa je organiziral njen obisk? Kdo je pomagal organizirati njen obisk? Vlade in njene službe. Saj ni bila Vlada ne obveščena o vsem tem, kaj prihaja, kdo prihaja in kam namerava iti. To se pravi, je tudi Vlada sokriva za očitno kršitev suverenosti Republike Slovenije in je to njena odgovornost. In seveda tretja je odgovornost Ustavnega sodišča, zlasti njegovega predsednika, ki takega obiska preprosto ne bi smeli dovoliti in ne potem se izgovarjati saj taki obiski so običajno. Ne taki obiski so bili, kolikor je meni znano, samo v Romuniji pa pri nas in v obeh primerih je zadeva, blago rečeno, skrajno sporna. Očitno v nasprotju s pravom Evropske unije in gre za očitno prekoračitev pooblastil. Toliko o tem, kaj v resnici obisk Věre Jourove pomeni. Obisk Věre Jourove ni bil nič drugega kot grob poseg, političen poseg v suverenost Republike Slovenije, s tem da so slovenske institucije, žal tudi Ustavno sodišče in žal Vlada Republike Slovenije, pri tem vehementno asistirale, ker so pač iz tega črpale politično korist. Vse to je popolnoma nedopustno ravnanje, za katero bi morali in bodo prej ali slej ti ljudje tudi odgovarjali. Kajti če nekdo dovoli očitno protiustavno, očitno nezakonito, s temeljnimi akti Evropske unije v očitno skrajnem nasprotju poseganje posameznih funkcionarjev institucije Evropske unije v suverenost naše države, mora za to odgovarjati tisti, ki je to storil in tisti, ki je to omogočil. In danes gre za to, da se pove jasno, da so taki posegi nedopustni ne samo v Sloveniji, povsod. Toda v našem primeru mi branimo Slovenijo, slovensko suverenost, slovensko ustavno pravno ureditev, slovenske institucije, vse tisto, kar predstavlja slovensko državo, nacionalno državo in njeno pravno ureditev. Samo tisto, kar smo prenesli z ustreznimi odločitvami na institucije Evropske unije, naj Evropska unija izvršuje - izvršuje v korist razvoja Slovenije, v korist varnosti Slovenije, v našo skupno korist, v korist slovenskega podjetništva; ničesar izven tega pa se nima Evropska unija pravico vmešavati, ostalo je naša pravica, naša pristojnost, naša suverenost. Gospe in gospodje, tu je Slovenija, in to velja tudi za Evropsko unijo, tudi za Věro Jourovo, tudi za Evropsko komisijo in čas je, da se to zelo jasno pove. In te besede je treba slišati tudi v Bruslju.