Lepo pozdravljeni vsi skupaj! Pozdravljam vse člane in članice odbora ter predstavnike Ministrstva za finance, predstavnike Fiskalnega sveta. Pričenjam 42. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: Soniboj Knežak, Tomaž Lisec in Franc Breznik. Na seji kot nadomestna članica sodeluje Vera Granfol namesto poslanca Tineta Novaka.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ODLOKA O OKVIRU ZA PRIPRAVO PRORAČUNOV SEKTORJA DRŽAVE ZA OBDOBJE 2025-2027.

Predlog odloka je Državnemu zboru predložila vlada, in sicer 10. 4. 2024. Odbor predlog odloka obravnava na podlagi 108., 169.a in 171. člena Poslovnika Državnega zbora. K tej točki so bili vabljeni: Ministrstvo za finance, Fiskalni svet, Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj ter Zakonodajno-pravna služba. Poleg predloga odloka ste prejeli še naslednja gradiva: zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora, oceno Fiskalnega sveta, mnenje Zakonodajno-pravne službe in pa stališče Vlade Republike Slovenije do ocene Fiskalnega sveta. Rok za vložitev amandmajev je potekal z začetkom obravnave predloga odloka.

Začenjam obravnavo predloga odloka, v kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga odloka.

Besedo dajem predstavniku Vlade, da poda dopolnilno obrazložitev k členom predloženega odloka. Izvolite, Klemen Boštjančič, minister.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Naj torej predstavim ta predlog odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2025- 2027.

Kot priloga odloku je kot vsako leto dodan osnutek programa stabilnosti, ki predstavlja podrobnejšo, ampak le delno vsebinsko obrazložitev odloka. Naj že takoj na začetku povem, da je gradivo pripravljeno zaradi zahtev Zakona o fiskalnem pravilu, ki zahteva pripravo odloka, pri tem, da programa stabilnosti namreč letos v aprilu ni potrebno posredovati Evropski komisiji, ker je v začetku leta prišlo do političnega dogovora o reformi fiskalnega okvira EU. Ta bo predvidoma začel veljati konec tega meseca, zato se bo nadzor in spremljanje srednjeročnih načrtov glede nacionalnih fiskalnih politik EU izjemoma odvijal jeseni. Namesto programa stabilnosti, ki ga je bilo treba predložiti vsako leto, bo potrebno pripraviti štiriletno strukturno fiskalni načrt, ki bo določil fiksno omejitev glede rasti tako imenovanih očiščenih izdatkov. To bo tudi edini kazalnik, na podlagi katerega se bo na podlagi letnih poročil v naslednjih štirih letih spremljala skladnost nacionalne fiskalne politike s spremenjenimi pravili EU. Hkrati tudi zahteve glede potrebne konsolidacije ne bodo več enake za vse države, temveč bodo določene za vsako državo članico posebej, ob upoštevanju za njo specifične situacije na podlagi skupne metodologije. Gre torej za precejšnjo spremembo za vodenje fiskalne politike, ki prihaja iz srednjeročnega načrtovanja, ki se je prilagajalo razmeram vsako leto na fiksne srednjeročne omejitve. Letos smo torej v edinstvenem položaju, saj bo treba zadostiti zahtevam tako nacionalnega Zakona o fiskalnem pravilu, ki v veliki meri temelji na trenutno še veljavnih pravilih EU kot prenovljenim pravilom EU. Ker pa bo evropska komisija izračune potrebne konsolidacije za vsako državo objavila šele do 21. junija, v tem trenutku še ne razpolagamo z vsemi informacijami, ki bi nam omogočile pripravo celovite strategije, kot jo po prenehanju teh izjemnih okoliščin zahteva Zakon o fiskalnem pravilu. Zato je bil, kot rečeno, zato je bil pripravljen ta predlog odloka za obdobje 2025-2027 in osnutek programa stabilnosti, ki pa bo v prihodnjih mesecih nadgrajen v enotno fiskalno strategijo, ki bo zadostila nacionalnim in EU zahtevam. Naj na tem mestu omenim tudi, da zaradi spremenjenih EU pravil razmišljamo tudi o spremembi nacionalne zakonodaje, a je za to potreben temeljit razmislek, še posebej, ker je za spremembo potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev.

Sedaj pa malo več o sami vsebini Predloga odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja države za obdobje 2025-2027. Za sektor država v letu 2025 v luči nadaljevanja sanacije posledic po lanskoletnih poplavah se predvideva primanjkljaj v višini 2,7 odstotka bruto domačega proizvoda, v letu 2026 v višini 2,5 odstotka in v letu 2027 v višini 1,9 odstotka BDP. Za državni proračun je predviden primanjkljaj v višini 2,7 odstotka BDP v 2025, 2,1 odstotka v 2026 in 1,6 odstotka BDP v 2027. Skladno s temi saldi določene zgornje meje izdatkov upoštevajo štiri odstotno rast mase stroškov sredstev za stroške dela, ohranjanje visoke ravni investicij, vključno s sredstvi iz Načrta za okrevanje in odpornost in večletnega finančnega okvira EU 2021-2027, višje transferje v pokojninsko blagajno, povišanje transferjev posameznikom in gospodinjstev zaradi poplav in indeksacije ter financiranje ukrepov v zdravstvu, katerih cilj je zagotavljanje pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev ter povečanje dostopnosti do zdravstvenih storitev za lokalne enote sektorja države, torej občine. Odlok predvideva pretežno v naslednjih letih primanjkljaj v višini 0,1 odstotka BDP. Ob tem bodo zgornje meje izdatkov v višini 3,3 milijarde evrov omogočale nadaljnje nadaljevanje obnove po poplavah. Vključuje pa tudi dogovor o višini povprečnine za proračunski leti 2024 in 2025. Za pokojninsko blagajno se določa zgolj zgornja meja izdatkov, saj mora biti blagajna izravnani saldo. Ta vključuje zakonsko redno usklajevanje pokojnin, pričakovano rast števila upokojencev ter lanske zakonodajne spremembe na tem področju, vključno s področjem dolgotrajne oskrbe. Za zdravstveno blagajno pa se, kot tudi za druge blagajne, zgornja meja določa ob upoštevanju najnovejše makroekonomske napovedi, sprejetih zakonskih sprememb ter finančnih učinkov Zakona o dolgotrajni oskrbi. Kljub temu, da Zakon o fiskalnem pravilu v tretjem odstavku 6. člena določa, da se tudi za zdravstveno blagajno za posamezno leto določi zgolj najvišji obseg izdatkov, se zaradi dodatne določitve ciljnega salda in najvišjega obsega izdatkov ločeno za zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo določa tudi ciljni saldo celotne zdravstvene blagajne. Poraba sredstev, ki se bodo v zdravstveno blagajno natekla iz dolgotrajne oskrbe v letu 2025, je namreč predvidena šele v prihodnjih letih. Takšno ureditev ocenjujemo kot nujno, da se zagotovi namenska poraba sredstev, saj žal prihodki in izdatki za namen dolgotrajne oskrbe ne bodo usklajeni, kljub temu, da Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju določitev ciljnega salda za zdravstveno blagajno, ki ni izravnan, ocenjuje kot neustrezno. Odloku je, kot rečeno, priložen tudi osnutek programa stabilnosti 2024, ki temelji na predstavljenem odloku, vključuje pa tudi posodobljene ocene za leto 2024. V letošnjem letu v primerjavi z jesenskimi napovedmi predvidevamo nekoliko nižji javnofinančni primanjkljaj, in sicer 3,6 odstotka BDP, v primerjavi s 3,8 odstotno oceno jeseni. Brez izdatkov načrtovanih za popoplavno obnovo, bi bil primanjkljaj pod 3 odstotki BDP. Hkrati so v njem predstavljene tudi indikativne ocene rasti očiščenih izdatkov in fiskalnega napora, ki pa bo do jeseni še posodobljena na podlagi zadnjih znanih dejstev, predvsem glede realizacije enkratnih izdatkov in prihodkov zaradi poplav, odražati pa bodo morale tudi zahteve že večkrat povedanih prenovljenih fiskalnih pravil EU.

Toliko na kratko. Hvala.

Hvala lepa za predstavitev.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, magistri Sonji Bien Karlovšek. Izvolite.

Hvala lepa.

ZPS je v pisnem mnenju opozorila na načelo zakonitosti zaradi 6. člena predloga odloka, ki za zdravstveno blagajno poleg najvišjega obsega izdatkov določa tudi ciljni saldo, in sicer v letu 2026 in 2027 celo negativen, čeprav za to nima zakonske podlage v 6. členu Zakona o fiskalnem pravilu. Ta v tretjem odstavku taksativno določa posamezne elemente, ki se v okviru za pripravo proračunov sektorja država določijo za posamezno blagajno sektorja država. Odlok je pravno obvezujoč akt Državnega zbora, zato mora biti v skladu s tretjim odstavkom 153. člena Ustave v okviru in mejah zakonske podlage. Poleg tega gre pri tej materiji za izvajanje fiskalnega pravila, ki se v skladu z ustavo sprejema z zakonom, za katerega je potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev. Hvala.

Hvala lepa.

Preden nadaljujemo, samo še eno obvestilo, in sicer, gospod Jožef Horvat nadomešča Jerneja Vrtovca.

Besedo dajem predsedniku Fiskalnega sveta doktorju Davorinu Kračunu. Izvolite.

Spoštovana gospa predsednica, spoštovani gospod minister, spoštovane kolegice in kolegi, gospe in gospodje, visoki zbor!

Fiskalni svet je 10. aprila od Vlade v oceno izpolnjevanja fiskalnih pravil prejel predlog odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2025-2027, osnutek programa stabilnosti 2024, ki se nanaša na isto obdobje ter zaprosilo za oceno glede prenehanja obdobja izjemnih okoliščin. Naj glede slednjega ponovim tisto, kar je Fiskalni svet ugotovil že lani spomladi in tokrat na zaprosilo Vlade potrjuje. Od vključno leta 2024 skladno s trenutno znanimi podatki ni pogojev, ki bi omogočali obstoj izjemnih okoliščin. Dokumenti Vlade in tudi naše ocene so sicer pripravljene v obdobju, ko po mnenju Fiskalnega sveta Zakon o fiskalnem pravilu v formuli, ki določa domače fiskalno pravilo, zaradi nedefiniranih parametrov s strani Evropske komisije ni moč izvajati in ko hkrati nov sistem ekonomskega upravljanja še ni potrjen. Fiskalni svet ugotavlja, da bo po sprejemu tega sistema na ravni Evropske unije in zaradi ugotovljenih neskladnosti z obstoječim zakonom o fiskalnem pravilu zakonodaja Evropske unije prevladala nad neusklajenim delom domače zakonodaje. To dejstvo bomo do odprave neskladnosti upoštevali pri nadaljnjem ocenjevanju proračunskih dokumentov. Hkrati pričakujemo, da se bo domača zakonodaja v čim krajšem času ustrezno prilagodila in se bomo tako izognili podaljševanju negotovosti. Kljub razmeroma stabilnim makroekonomskim razmeram, realni gospodarski rasti v okvirih dolgoročnega povprečja in trenutno ocenjene potencialne rasti ter ohranjanja razmeroma visoke nominalne rasti davčnih osnov naj bi se primanjkljaj sektorja država po lanskem znižanju letos znova povečal. Iz tega izhaja ocena o ekspanzivni fiskalni politiki, kar pa ne ustreza trenutnim cikličnim okoliščinam in tudi ne lanskim priporočilom Sveta Evropske unije. Ključni razlog za povečanje primanjkljaja je vnovič načrtovana rekordno visoka investicijska aktivnost države, na ravni preko 6 procentov bruto domačega proizvoda. Ta je po oceni Fiskalnega sveta znova precenjena in v povprečju naslednjih let za skoraj en in pol odstotka bruto domačega proizvoda presega dolgoletno povprečje. Fiskalni svet ne nasprotuje učinkovitim javnim investicijam, ki večajo dolgoročni gospodarski potencial, vendar bodo tako obsežni investicijski načrti zaradi omejitev na strani administracije in absorpcijskih kapacitet gospodarstva težko izvedljivi brez izgube učinkovitosti. Te omejitve se trenutno najbolj kažejo na trgu dela ter posledično stroškovnih pritiskih. Obenem večajo tudi možnost neustrezne alokacije sredstev. V prihodnjih treh letih naj bi se ob znižanju obsega interventnih ukrepov tako imenovani očiščeni primanjkljaj ohranjal na ravni okrog 2 procentov bruto domačega proizvoda, k čemur naj bi prispevala predvsem visoka raven tekoče porabe. Slednja bo posledica številnih diskrecijskih ukrepov v preteklih letih. Bruto dolg sektorja država do konca leta 2027 ne bo dosegel mejne vrednosti 60 procentov bruto domačega proizvoda, a naj bi se znižal pod raven, doseženo pred epidemijo. K temu bo pripomogla razmeroma visoka inflacija in nominalna gospodarska rast, ki naj bi presegala obrestno mero financiranja države. Vlada kljub prehodni naravi dokumentov, ki jo navaja, ne bi smela izpuščati priložnosti za vzpostavitev verodostojnega ogrodja srednjega srednjeročnega proračunskega načrtovanja. To se je po oceni Fiskalnega sveta vendarle zgodilo s predloženimi dokumenti in to celo tik pred vstopom v sistem, v katerem naj bi se zahteve po verodostojnem načrtovanju še okrepile. Generalka pred vstopom v nov sistem ni bila uspešna. Države članice bodo namreč morale jeseni Evropski komisiji v oceno dati srednjeročni fiskalno strukturni načrt z začrtano potjo javnih financ za naslednjih štirih do sedem let. Fiskalni svet je v tokratni oceni že upošteval trenutno znane parametre novega sistema ekonomskega upravljanja in je tudi v okviru posebnih predstavitev prenovljenih fiskalnih pravil na voljo za dodatna pojasnila poslancem oziroma poslanskim skupinam. Jesenski načrt bo moral vsebovati verodostojno predstavitev in ovrednotenje ukrepov, ki bodo omogočili prilagajanje javnih financ v smeri srednjeročne vzdržnosti javnih financ, ti ukrepi bodo po naših ocenah morali biti v obsegu med enim in enim in pol procenta bruto domačega proizvoda in bodo zahtevali ustrezno nižjo rast primarnih izdatkov. Trenutne usmeritve predloženih dokumentov javno finančne vzdržnosti namreč ne zagotavljajo, tudi ob upoštevanju nižjega porasta stroškov staranja, ki ga nakazuje osveženo poročilo o staranju 2024. Takšna ugotovitev velja kljub zaostajanju obrestne mere za predvideno gospodarsko rastjo izključno zaradi ohranjanja oziroma večanja primanjkljaja primarnega salda, k čemur prispevajo tudi vse večje potrebe zdravstvene in pokojninske blagajne. To še posebej velja ob upoštevanju morebitne realizacije vseh trenutno zaznanih tveganj, ki lahko omenjeni obseg zahtevanih ukrepov še občutno povečajo. Pričakovano prilagajanje bo zato precej zahtevnejše od realizacije fiskalnih naporov iz zadnjih dveh desetletij. Rast neto primarnih izdatkov bo morala za rastjo v letih pred epidemiološko krizo zaostajati vsaj za eno odstotno točko. Ob navedenem ter ob vseh dodatno ugotovljenih pomanjkljivostih predloženih proračunskih dokumentov, ki jih podrobneje navajamo v oceni, zato menimo, da bo priprava prvega srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta v okviru novega sistema fiskalnih pravil predstavljala velik izziv.

Naj to ugotovitev ob koncu povežem še z vladnim odzivom na našo oceno. Fiskalni svet se ne omejuje na zgolj matematično preverjanje izpolnjevanja fiskalnih pravil. Fiskalni svet ostaja neodvisna institucija z izključno strokovnimi mnenji, ki so podprta tudi matematično in matematika je politično nevtralna veda. Ob tem ni vprašanje ali so naša opozorila smiselna, ko se tekoči izdatki financirajo z zadolževanjem, ko projekcije investicij nakazujejo na možnost njihovega neučinkovitega izvajanja in ko analize nakazujejo na to, da bi lahko javni dolg brez ukrepanja že čez pet let pričel sistematično naraščati. Vse to kaže na zahtevno nalogo določitve srednjeročno vzdržne javnofinančne poti letos jeseni. Hvala lepa.

Hvala lepa. Ponovno dajem besedo predstavniku Vlade, če želi podati stališče Vlade do ocene Fiskalnega sveta. Izvolite, minister Boštjančič.

Hvala lepa, spoštovani. Kot odziv na mnenje Fiskalnega sveta bi uvodoma rad predstavil še enkrat širšo sliko, ki se ob obravnavi vseh današnjih dokumentov lahko izgubi.

Po prenehanju izjemnih okoliščin, ki so omogočale odstop od pravil na EU ravni, se od držav članic EU ponovno zahteva določitev ustrezne fiskalne poti za znižanje primanjkljaja in dolga. Bo pa zaradi sprememb fiskalnega pravila EU, ki bo, kot rečeno, začel veljati predvidoma konec tega meseca, pa v začetku maja, to pot potrebno določiti do jeseni. V tej luči naj povem, da je glavnina držav napovedala, da spomladi ne bodo pripravljale celovitih fiskalnih načrtov, kot so to zahtevala stara fiskalna pravila EU. Torej, mi smo pravzaprav po naših podatkih edina, morda pa ena redkih držav, ki zaradi starih pravil danes sploh to dela, pa sedi tukaj.

Zdaj, kar se tiče, mi smo pač naredili hitro analizo fiskalnih napovedi drugih držav. V letu 2024 bo sicer po jesenski napovedi Evropske komisije kar nekaj držav, in sicer 11 s primanjkljaji nad referenčno vrednostjo 3 odstotkov. Podatki za lansko leto kažejo, da se tudi pri drugih državah odstopanja od napovedanih primanjkljajev, na primer Italije, napovedovali so 5,3 odstotni primanjkljaj, po zadnjih objavljenih podatkih pa bo ta celo nad 7 odstotki. Ne glede na to naj še enkrat ponovim, da so dokumenti, o katerih teče danes beseda, pripravljeni zaradi zahtev Zakona o fiskalnem pravilu. Ta namreč zahteva, da se v začetku aprila vsako leto pripravi predlog okvira skupaj z osnutkom programa stabilnosti. Fiskalni svet v mnenju na ta dva dokumenta že tradicionalno izpostavlja kaj smo narobe projicirali, kaj smo narobe izračunali, ne upošteva pa, da smo gradivi pripravili izključno v resnici zato, da ne bo nespoštovanja nacionalnih zakonskih določb.

Še enkrat, kot sem povedal že pri uvodni predstavitvi, v tem trenutku namreč nimamo vseh potrebnih informacij za pripravo celovite srednjeročne fiskalne strategije, ker čakamo na usmeritve Evropske komisije, ki naj bi jih po napoved dobili do 21. junija letos. To pomeni, da bomo novo fiskalno pot pripravili tako kot večina držav do jeseni, predvidoma do 15. oktobra. Pri programu stabilnosti gre torej za osnutek dokumenta, ki bo do jeseni nadgrajen. Takrat bomo tudi več vedeli o vsebini reform, njihovih vplivih, imeli več podatkov o realizaciji. V letu 2024 mogoče se uresničijo tudi kakšna tveganja ali pa celo pozitivni razpleti. Če pa se zdaj dotaknem še nekaterih vsebinskih pripomb Fiskalnega sveta, naj povem, da smo v luči transparentnosti jasno napisali kakšna je rast tekočih izdatkov, ki so posledica v zadnjih letih sprejetih zakonov, uskladitev in tako naprej, hkrati smo ponovno pojasnili, da je zaradi zakonskih zahtev potrebno načrtovanje investicij v polnem obsegu.

Glede enkratnih izdatkov naj spomnim na nedoslednosti na obeh straneh. O tem, kaj se šteje in kaj ne, smo se pogovarjali že v času obsežnih covid izdatkov, dejstvo pa je, da nihče ne ve, kaj bo res, počakajmo na jesen in bomo videli, kakšen bo v resnici vpliv enkratnih izdatkov na primarni strukturni saldo. Poplavna obnova je nepredvidljiva in je težko delati ocene. Upoštevati pa je treba, da smo prvi podatek o primanjkljaju za leto 2023 dobili deset dni pred sprejemom odloka na Vladi, pri tem, ko so štiri blagajne izkazovale primanjkljaj v višini 3,6 odstotka BDP. Če strnem, fiskalna pravila in metodologije se spreminjajo, na koncu pa je važna fiskalna pot, pot do uravnoteženih javnih financ in smer kako bomo to dosegli. Hvala.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Umarja? Izvolite, gospa magistra Marjana Bednaš, direktorica.

Hvala lepa, dobro jutro, lepo pozdravljeni. Zelo na kratko.

Makroekonomska podlaga za pripravo odloka in tudi programa stabilnosti je pomladanska napoved UMAR, ki smo jo pripravili v drugi polovici februarja. Za obdobje od leta 2025 do 2027 pričakujemo stabilno gospodarsko rast okoli 2,5 odstotka, seveda v odsotnosti šokov tako v mednarodnem kot domačem okolju. Ob koncu tega obdobja pričakujemo sicer nekoliko nižjo rast investicij zaradi izteka načrta za okrevanje in odpornost. Kar zadeva inflacijo, pa tudi ponovno v odsotnosti šokov pričakujemo postopno umiritev inflacije proti dvema odstotkoma, ob tem pa seveda moramo opozoriti na tveganja, ki so trenutno v največji meri povezana z geopolitičnimi razmerami, se pravi, to so tveganja, da bi bila gospodarska rast lahko nižja, na pozitivni strani pa neke možnosti za višjo rast povezujemo predvsem z uspešnim privabljanjem tuje delovne sile, namreč zaradi demografskih razlogov se obseg prebivalstva v starosti 20 do 64 let znižuje vsako leto za okoli 8 tisoč. Toliko. Hvala.