Dobro jutro, lep pozdrav!

Začenjam 82. sejo Kolegija.

Obveščam vas o nadomeščanju, in sicer vodjo Poslanske skupine Janija Prednika, to se pravi Poslanske skupine SD nadomešča poslanec Jonas Žnidaršič in vodjo Poslanske skupine Nova Slovenija Janeza Ciglerja Kralja nadomešča poslanec Jožef Horvat. Ostali smo prisotni.

Najprej prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - DOGOVOR O SKLICU IZREDNE SEJE DRŽAVNEGA ZBORA.

S sklicem seje Kolegija ste kot gradivo k tej točki prejeli zahtevo skupine poslank in poslancev, s prvopodpisano Jelko Godec, za sklic izredne seje in v zvezi s sklicem 69. izredne seje predlagam sledeče.

Predlog dnevnega reda_ imamo eno točko, in sicer akt o odreditvi parlamentarne preiskave za ugotovitev in oceno dejanskega stanja za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma, da so domnevno posredno ali neposredno vplivali na negospodarne ali protipravne odločitve podjetja GEN-I d. o. o,, ki so vodili v finančno izčrpavanje podjetja GEN-I d. o. o., da so domnevno zlorabili svoj položaj, oškodovali državno premoženje ter izvajali politični pritisk na preiskavo kaznivih dejanj v zvezi s prevzemom in poslovanjem družbe Starsolar d. o. o. in poslovanjem družbe Borzen d. o. o., da je domnevno prišlo do nezakonitega financiranja politične stranke Gibanja Svoboda, volilne kampanje politične stranke Gibanja Svoboda za redne volitve poslancev v Državni zbor Republike Slovenije leta 2022 in za morebitno spremembo zakonodaje, ki ureja področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, financiranja političnih strank, financiranja volilne kampanje, ustanavljanja in lastninsko upravljavsko ureditev izdajateljev medijev ter financiranja izdajanja in delovanja medijev v času volilne kampanje.

Datum seje bi bil v ponedeljek, 6. maja 2023 ob 13. uri do zaključka seje. Najava časa za razpravo: za poslanske skupine ena točka po tretjem odstavku 67. člena Poslovnika, do 15 minut za dopolnilno obrazložitev predlagatelja predloga akta, to je Državni svet in do 15 minut za morebitno predstavitev mnenja Vlade ter do 60 minut za razpravo predlagatelja predloga akta in do 60 minut za razpravo Vlade.

Odpiram razpravo, če želi kdo besedo? (Ne.)

Torej prehajamo na glasovanje.

Na glasovanje dajem sklep: Poslanske skupine k točki dnevnega reda 69. izredne seje Državnega zbora najavijo čas v skladu s tretjim odstavkom 67. člena Poslovnika zbora.

Kdo je za? Soglasno.

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

In na glasovanje dajem še sklep: Vlagatelj zahteve za odreditev parlamentarne preiskave, to je Državni svet, ima za dopolnilno obrazložitev na voljo do 15 minut, za razpravo pa do 60 minut, Vlada ima za predstavitev mnenja na voljo do 15 minut in za razpravo do 60 minut.

Kdo je za? Tudi soglasno.

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem zaključujem to točko.

2. TOČKA – PREDLOG ZA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA PO SKRAJŠANEM POSTOPKU.

Gradivo ste prejeli s sklicem seje Kolegija in prehajamo na obravnavo predloga, da se po skrajšanem postopku obravnava Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi.

Kot predlagateljica predloga zakona bom podala obrazložitev predloga za obravnavo po skrajšanem postopku, in sicer predlog zakona ureja naslednje tri rešitve: predlagane določbe 1. člena sledijo odločbam Ustavnega sodišča, številka, bom jih samo po datumih navedla, in sicer z dne 7. novembra 2021 in z dne 8. julija 2021. S tem se uvede ustavno sodno varstvo zoper parlamentarno preiskavo. Skladno z Zakonom o ustavnem sodišču ta najvišji organ sodne oblasti skrbi za varstvo ustavnosti in zakonitosti in človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zato se s predlogom zakona določi tako imenovano predhodno ustavno oziroma predhodno ustavno sodno varstvo, in sicer da Ustavno sodišče pri izvrševanju 93. člena Ustave na zahtevo manjšine poslancev ali na pobudo predsednika Državnega zbora v postopku odreditve parlamentarne preiskave predhodno preveri ustavnost oziroma predloga oziroma zahteve za odreditev parlamentarne preiskave, če na domnevne protiustavnosti v svojem mnenju opozori Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, predlagatelj pa njenega mnenja ne upošteva in predloga ali zahteve ustrezno ne spremeni ali dopolni.

Namreč, v parlamentarni praksi se postavlja vprašanje, kaj lahko naredijo poslanci tudi, ki se ne strinjajo z vloženo zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave, pa tudi predsednik Državnega zbora, ki mora predlog za uvedbo ali zahtevo uvrstiti na dnevni red seje Državnega zbora, čeprav ga je Zakonodajno-pravna služba opozorila, no lahko celo več neustavnosti, pri tem pa je predsednik dolžan skrbeti tudi za zakonitost dela Državnega zbora. Zato predlog zakona ponuja hitro in učinkovito pravno sredstvo, ki pomaga Državnemu zboru odločiti o omenjenih dilemah in omogoča, da se dvomi, ki bi se lahko pojavljali skozi celotno parlamentarno preiskavo odpravijo že v postopku odreditve parlamentarne preiskave. Dokler Ustavno sodišče namreč ne poda svojega mnenja o zakonitosti oziroma ustavnosti parlamentarne preiskave, Državni zbor ne more odrediti te preiskave.

Predlog zakona omogoča tudi naknadno ustavno sodno varstvo. Ker Ustavno sodišče presoja veljavne akte, je določen rok 30 dni od objave odloka o odreditvi parlamentarne preiskave, v katerem ima tretjin poslancev možnost podati zahtevo na Ustavno sodišče, izjemoma pa tudi sodni svet, če meni, da je odlok oziroma parlamentarna preiskava v neskladju z neodvisnostjo in samostojnostjo sodnikov, generalni državni tožilec, če meni, da je odlok oziroma parlamentarna preiskava v nasprotju z neodvisnostjo državnih tožilcev, kar smo že imeli v tej državi, samostojna, neodvisna državna organa, kot sta z Ustavo določena Banka Slovenije in Računsko sodišče, če menita, da je odlok oziroma parlamentarna preiskava v nasprotju z njihovo samostojnostjo, neodvisnostjo, pa potem samoupravna lokalna skupnost, če meni, da je odlok oziroma parlamentarna preiskava v nasprotju z avtonomijo lokalne samouprave in pa seveda preiskovanec, če meni, da odlok oziroma parlamentarna preiskava nedopustno posega v njegove človekove pravice ali temeljne svoboščine. To bo veljavni akt oziroma odlok v primeru ugotovljenih kršitev ustave razveljavilo ali odpravilo, to se pravi, Ustavno sodišče bo razveljavilo ali odpravilo akt oziroma odlok v skladu z zakonom, ki ureja Ustavno sodišče.

Z odločitvijo, takšno odločitvijo Ustavnega sodišča se postopek odreditve parlamentarne preiskave zaključi in do odločitve Ustavnega sodišča ni mogoče ustanoviti preiskovalne komisije za presojeno parlamentarno preiskavo.

Predlagane določbe 2. in 3. člena novele pa sledijo odločbi Ustavnega sodišča z dne 23. 6. 2011 in ureja vprašanje izločitvenih razlogov za člane in namestnike članov preiskovalne komisije oziroma ureditev kar pogoste situacije v parlamentarni preiskavi, ko se za pričo ali preiskovanca predlaga poslanca, ki je član oziroma namestnik člana komisije in seveda zagotavlja tudi sodno varstvo v primeru izločitve. Vzpostavlja se mehanizem za zavračanje tovrstnih dokaznih predlogov, ki bi lahko bili zavlačevalni ali zlonamerni z namenom oviranja parlamentarne preiskave. Predlagane določbe 4. člena pa urejajo tudi zunanjo strokovno pomoč preiskovalni komisiji in sicer, zunanje svetovalce, ki niso zaposleni v Državnem zboru in ki strokovno svetuje predsedniku ali članom preiskovalne komisije.

Jaz sem vam sicer zdaj predstavila celoten akt, gre pa za manj zahtevne spremembe in dopolnitve, ki zakon usklajujejo torej z dvema odločbama Ustavnega sodišča iz leta 2021 in z odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2011, obenem pa novela sledi tudi priporočilom Evropske komisije v Republiki Sloveniji s področja delovanja pravne države.

Predlagam, da se novela sprejme po skrajšanem postopku, in da o tem glasujete, želi tukaj kdo besedo? (Ne.) Odpiram razpravo. Če ne želi nihče, potem zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.

Na glasovanje dajem sklep: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi se obravnava po skrajšanem postopku.

Glasujemo. Kdo je za? (Poslanske skupine Svoboda, SD, poslanec narodne skupnosti in pa Levica.) Je kdo proti? (Poslanski skupini SDS in Nova Slovenija.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 82. sejo Kolegija in se vidimo v plenarni dvorani.

Hvala lepa.