Hvala lepa predsednica. Spoštovane članice, spoštovani člani, poslanke in poslanci, vsi ostali gostje, vabljeni! Lep pozdrav vsem in s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo!

Pred vami je resolucija o dolgoročni in miroljubni rabi jedrske energije, ki kot programski dokument podaja ključne cilje in politične usmeritve za razvoj jedrskega programa in je izkaz načelne politične podpore k dolgoročni rabi jedrske energije v Sloveniji. Z izrabo jedrske energije imamo v Sloveniji zelo pozitivne izkušnje. Tudi Nacionalni energetski in podnebni načrt, kot tudi dolgoročna podnebna strategija prepoznavata jedrsko energijo kot pomemben del trenutne in bodoče energetske mešanice na tem področju. Imamo znanje, imamo izkušnje, imamo zelo zgledno urejen jedrski program, ki je ne samo zgleden, ampak tudi referenčen in dobra primerjava in eden izmed najboljših na svetu. Z resolucijo prepoznavamo status Slovenije kot države z delujočim jedrskim programom in v tem okviru poudarjamo potrebo po zagotavljanju dolgoročnega in varnega obratovanja obstoječih jedrskih objektov, vključno z zagotavljanjem sredstev za jedrsko varnost, za varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki in za razgradnjo objektov po prenehanju obratovanja. Na drugi strani pa prepoznavamo potrebo, da se ob izteku življenjske dobe obstoječe elektrarne izraba jedrske energije v Sloveniji nadaljuje. Resolucija tako poudarja pomen razvoja izobraževalne in raziskovalne dejavnosti na področju jedrske energije, jedrske varnosti, ravnanja z jedrskimi odpadki ter zagotavljanja sredstev za raziskovalne in razvojne programe za povečanje kompetentnosti domačih raziskovalnih institucij, kot tudi pravočasne priprave programov izobraževanj na področjih, pomembnih za jedrsko industrijo z namenom zagotavljanja zadostnega števila kadrov, potem tudi vzpostavitve demokratičnega in transparentnega dialoga z vsemi deležniki glede rabe jedrske energije, vključno s sodelovanjem z mednarodnimi partnerji ter sodelovanje med lokalnimi skupnostmi in jedrskimi deležniki, ravno tako tudi pravočasnega načrtovanja investicij v nove jedrske naprave. Z resolucijo tako dajemo sporočilo o doseženem nacionalnem soglasju za prevero tehničnih in ekonomskih zmožnosti za jedrske novogradnje in o načelni podpori za širitev uporabe jedrske energije za izgradnjo novih jedrskih elektrarn, v kolikor se seveda to izkaže za ekonomsko smotrno, tehnično izvedljivo in seveda tudi vsem nam koristno. Dajemo tudi nedvoumno zavezo za zagotavljanje neodvisnega in civilnega nadzora teh investicij. Ob izraženi podpori širitvi uporabe jedrske energije za izgradnjo novih jedrskih elektrarn resolucija poudarja pomen zagotavljanja najvišjih standardov gospodarnega ravnanja, transparentnosti, izogibanja konfliktov interesov in ničelni toleranci do korupcije, vzpostavitvi primerne projektne organizacije za izvedbo nalog investitorja ter poziva k pregledu modelov financiranja jedrskih novogradenj s ciljem izbora najprimernejšega modela, pri čemer se zasleduje cilj, da ekonomika projekta JEK2 ali druge morebitne novogradnje dolgoročno zadosti kriterijem dostopnosti in konkurenčnosti cen električne energije za domače odjemalce. Kljub dobremu rezultatu, ki smo ga dosegli na Vladi ob usklajevanju in sprejemanju predloga resolucije pa ocenjujem, da so seveda še vedno, kot vedno, možne izboljšave. Ena takšnih je varovalka za izvedbo investicijskega referenduma, ko bomo vedeli več oziroma se je potrebno same investicije velike jedrske elektrarne, imenovane JEK2. Varovalka je garant, da se bodo pri pripravi jedrske izvajalke izvajale samo najboljše prakse in s to varovalko tudi avtomatično preprečimo morebitno ujetost v pogoje vzemi ali pusti s strani morebitnih izdelovalcev študij ali končnega izvajalca oziroma ponudnika, ki ne bo slovenski. Le tako zares zavarujemo nacionalni interes pred tujim ponudnikom, le tako tudi zares zavarujemo javni interes, saj se bodo morali ponudniki vsi potruditi, da nam Sloveniji ponudijo najboljše možne pogoje in da se vodi projekt v skladu z najboljšimi praksami. V tej luči je predlog s strani mladih, da se v resoluciji jasno zapiše politična zaveza k še enemu referendumu pred sprejetjem končne investicijske odločitve in v imenu ministrstva seveda predlagam odboru sprejem tega predloga. Namreč, tudi ministrstvo je v pripravi resolucije predlagalo podobno rešitev. Z dolgoročno rabo jedrske energije močno posegamo v življenja bodočih generacij, torej danes mladih, in prepoznavamo, da ne moremo sprejemati odločitve, ki bodo vplivale na mlajše generacije brez njih. Hvala lepa.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav tudi v imenu Kabineta predsednika Vlade! Lep pozdrav vsem predstavnikom odbora, poslancem in pa tudi zbranim tule za tem omizjem!

Če začnem. Na začetku Slovenija je jedrska država, je ena izmed 33 razvitih držav z delujočim jedrskim programom. Imamo kot rečeno več kot 50-letne pozitivne izkušnje z jedrsko energijo. Na začetku se je treba seveda vprašati, zakaj se sploh pogovarjamo o prihodnosti jedrske energije in tudi o projektu JEK2? Zaznavamo pomembne svetovne trende elektrifikacije, defosilizacije in digitalizacije. Vsega tega sledi ob nižji rabi energije rast rabe električne energije. Učinkovita raba energije ima tudi ta vpliv da s toplotnimi črpalkami, z električnimi vozili zvišuje rast rabe električne energije. Države v Evropski uniji in mednarodne energetske organizacije, kot je na primer Mednarodna organizacija za energijo napovedujejo podvojitev rabe električne energije do leta 2050, Slovenija pa bo do leta 2040 potrebovala vsaj novih deset teravatnih ur čiste električne energije. S tem odgovarjamo z resolucijo in predvidenimi projekti, torej odgovarjamo na izzive prihodnosti. Iščemo torej zanesljivo, dostopno in čisto energijo. Gospodinjstva potrebujejo, gospodarstvo potrebuje in tudi družba potrebujejo zanesljivo oskrbo z električno energijo 24-ur na dan, podnevi in ponoči, v vseh letnih časih. Z elektrifikacijo toplotnega in prometnega sektorja bo zanesljivost postajala samo še bolj pomembna in izpostavljena. Nedavna energetska kriza je pokazala pomen dostopnosti električne energije. Vojna v Ukrajini in posledično nezadostna dobava ruskega plina je pognala cene energentov v nebo. Energetski trgi so pokazali svojo ranljivost, ki so jih države v Evropski uniji reševale na različne načine, tudi z regulacijo cene. Prednost so imele seveda države, ki se oskrbujejo z domačimi viri. Regulacija cen električne energije za gospodinjstva je tudi pri nas podprta z domačimi viri. Iščemo torej vire tudi brez izpustov toplogrednih plinov in minimalnim vplivom na okolje, habitate in biodiverziteto. V Sloveniji je daleč najbolj izvedljiv scenarij, v prihodnosti je seveda preverjena kombinacija obnovljivih virov in jedrske energije. Z njo lahko dosežemo ključne nacionalne cilje: to pa je energetsko samozadostnost do leta 2040, visoko stopnjo zanesljivosti elektroenergetskega sistema, to je preverjena difficifikacija energetske mešanice je v bistvu edini pravilen odgovor na izzive zanesljivosti oskrbe, defosilizacijo sektorja proizvodnje električne energije do leta 2040 in pa državljanom, javnemu sektorju in gospodarstvu zagotoviti električno energijo po dostopni in konkurenčni ceni. Razpravo o razvoju energetike poslušamo oziroma jo imamo že v Sloveniji odprto vsaj zadnjih deset let in trenutno smo v prelomnem trenutku odločitve o dolgoročnem razvoju elektroenergetskega sistema. Podobno situacijo smo imeli v 70-letih, takrat so slovenska politična in gospodarska vodstva sprejela odločitev o izgradnji JEK in s tem podprla izvedbo medgeneracijskega projekta. Generacije naših očetov sta jih financirali, sta jih zgradili. mi pa imamo danes od njih največje koristi. V bistvu celotna slovenska družba danes surfa na enem valu energetskih odločitev iz 70-let prejšnjega stoletja. Danes nas čaka enak premislek in pri tem moramo postaviti argumentirano razpravo z merljivimi vplivi projekta tako na okolje, na končno ceno električne energije, predvsem na položnice in pa vpliv na zanesljivost oskrbe. V podporo sprejetju teh odločitev o dolgoročnem razvoju elektroenergetskega sistema v Sloveniji je vlada izvedla eno serijo ukrepov: imenovanje državnega sekretarja v Kabinetu predsednika Vlade, ki se ukvarja izključno z jedrsko tematiko, ustanovitev vladne delovne skupine za koordinacijo projekta JEK2 in nenazadnje tudi priprava omenjene resolucije s katero se danes srečujemo. Resolucija je prvi programski dokument o razvoju jedrske energije v Sloveniji, kljub temu, da imamo že več kot 50-letno izkušnjo z njim, takšnega dokumenta do sedaj še nismo imeli. S tem dopolnjuje dosedanjo zbirko resolucij, ki naslavljajo jedrsko in sevalno varnost ter tudi resolucijo o ravnanju z odpadki. Ker gre za razvojno naravnan dokument, je jasno, da je ta napisan v pozitivnem duhu in celovito obravnava vse podsektorje, od raziskav, izobraževanja, usposabljanja, regulative ravnanja z odpadki do proizvodnje z električno energijo. Namen dokumenta je seveda zagotoviti strateški okvir s smernicami za dolgoročno miroljubno rabo jedrske energije v Republiki Sloveniji. Dokument v uvodu prepoznava vlogo in izkušnje jedrske energije v Sloveniji, NEK s 40-letnim Stabilnim delovanjem, izpostavlja pa tudi raziskovalno infrastrukturo, saj je z raziskovalnim reaktorjem na Inštitutu Jožef Štefan, s katerim se že od leta 1966 se je v Sloveniji pričela jedrska doba. Ključni dokument, ključni del dokumenta pa je pogled naprej in vizija razvoja nacionalnega jedrskega programa. Posebno poglavje smernic je tudi namenjeno razvoju jedrskih novogradenj. Resolucija upošteva scenarijski razvoj in preverjeno energetsko mešanico jedrske energije in obnovljivih virov kot tisto, s katero Slovenija že ima pozitivne izkušnje in je izvedljiva. S ciljem zanesljive oskrbe s čisto energijo se tako podpre nadgradnja elektroenergetskega sistema s širitvijo jedrskega programa za izvedbo projekta JEK 2 in hkratnim uvajanjem obnovljivih virov resolucija je bila v javni obravnavi od 11. novembra do 21. decembra v preteklem letu. V nadaljevanju je bila pred obravnavo na Vladi v mesecu marcu tudi usklajevana s parlamentarnimi strankami. Prvotni tekst je bil izboljšan in dopolnjen na večih vsebinah, dodatno je bila izpostavljena zahteva po ekonomski upravičenosti, tehnični izvedljivosti in koristnosti za stanje okolja, poudarjena je ničelna toleranca do korupcije, vključeni so aspekti varovanja, in ne proliferacije. Zagotavljanje neodvisnega in civilnega nadzora nad investicijami in vzpostavitev demokratičnega vključujočega in transparentnega dialoga. Spodbuda je tudi h krepitvi sodelovanja med lokalnimi skupnostmi in jedrskimi deležniki. Namreč v Sloveniji na žalost energetski projekti ne padajo zaradi nezmožnosti financiranja, ampak zaradi pomanjkanja podpore. V resoluciji so naslovljene tudi ključne točke in predpogoj za izvedbo jedrskih projektov znotraj finančnih in časovnih okvirjev, ki jih izpostavljajo mednarodne organizacije, namreč vzpostavitev dobavnih verig, financiranje in kadrovski potencial so tisti, ki v veliki meri zagotavljajo za to, da se projekti izvajajo znotraj finančnih okvirov in znotraj časovnih okvirjev.

Če povzamem in zaključim z resolucijo dajeta Vlada in Državni zbor jasen signal na kakšen način in pod kakšnimi pogoji vidi razvoj jedrskega programa in izvedbo projekta JEK 2 naša zaveza pa s tem ostaja z resolucijo stabilnost, napredek in pa seveda družbena blaginja. Hvala lepa.

Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je predlog resolucije preučila v okviru svojih pristojnosti in pripravila pisno mnenje, ki ste ga prejeli. Pri presoji predloga resolucije smo izhajali iz Poslovnika Državnega zbora in ustaljene ustavno sodne prakse, iz katere izhaja, da je resolucija akt, ki nima pravno obvezujoče narave, ki torej ne ustvarja pravnih učinkov ne v razmerju do posameznikov ne v razmerju do drugih organov, večina naših pripomb iz pisnega mnenja pa se je nanašala na večjo jasnost in določnost predlaganega besedila in s predlogi za amandmaje odbora so naše pripombe v veliki meri upoštevane. Hvala.

Hvala predsednica za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj, tako poslancem, kot tudi vsem gostujočim na današnji seji.

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj podpira predlog resolucije in poudarja, da je raba jedrske energije v kombinaciji z obnovljivimi viri energije ključnega pomena za zagotovitev stabilne oskrbe gospodinjstev in gospodarstva z električno energijo in s tem nadaljnjega razvoja Slovenije. Podobno mnenje deli tudi zainteresirana komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, ki ocenjuje, da je jedrska energija edina alternativa, saj je bil na področju obnovljivih virov energije v preteklih 15 letih storjen premajhen napredek. V zvezi z vsebino predloga resolucije se je komisija sicer spraševala, ali je smiselno v 36. točki navajati, da naj se elektroenergetski sistem nadgrajuje z uvajanjem obnovljivih virov, saj predlog resolucije ureja rabo jedrske energije. Prav tako se je spraševala, ali sodi v predlog resolucije navedba v 37. točki, da se podpira širitev uporabe jedrske energije tudi z gradnjo novih jedrskih elektrarn z malimi modularnimi reaktorji, saj je razvoj tovrstne tehnologije jedrske energije še v povojih in razvojno zelo zaostaja za razvojem že preverjene tehnologije v Nuklearni elektrarni Krško. Širši družbeni konsenz o projektu EX2 kot najpomembnejši strateški projekt nizkoogljičnega vira električne energije v Sloveniji bomo po mnenju komisije lahko dosegli le z ustrezno vodenim procesom priprave projekta, ki bo imel predhodno zagotovljeno podporo in soglasje lokalnega oziroma širšega regijskega okolja. Pri tem je ključnega pomena dialog vlade in investitorja z organi lokalne samouprave in lokalnim prebivalstvom. Zato je nujno, da se vse aktivnosti v zvezi s širitvijo jedrskega programa v Sloveniji pravočasno in konkretno komunicirajo z občino Krško in regijo Posavje in s tem zagotovi vpetost lokalnega okolja in širše regije v procese odločanja. Ob obravnavi predloga resolucije komisija opozarja na dolgotrajnost postopkov umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, kar je povezano tako z vlogo civilnih iniciativ v prostorskem načrtovanju, kot s preobilico birokratskih ovir in odsotnostjo učinkovitega medresorskega usklajevanja. Da bi pravočasno zagotovili nadgradnjo elektroenergetskega sistema s širitvijo jedrskega programa in se izognili zamudam. Pri pripravi in izvedbi projekta C2 je nujno sprejeti ustrezen zakonodajni okvir in nasloviti tovrstne izzive. Slovenija mora pri prehodu v nizkoogljično družbo pravočasno zagotoviti zanesljivo energetsko zanesljivost energetske oskrbe in energetsko neodvisnost, zato si ne moremo privoščiti časovnega zamikanja izvedbe tega ključnega strateškega energetskega projekta. Hvala.

Hvala za besedo.

Spoštovana gospa predsednica, poslanke in poslanci, ostali prisotni! Dovolite mi, da na začetku obravnave predmetne resolucije pozovem ta odbor, Državni zbor in Vlado k ponovnemu razmisleku o namenu in vsebini resolucije, predvidenem postopku in predlogu za razpis referenduma za izbiro zmagovalnega energetskega scenarija ter k temeljitemu pravnemu pregledu resolucije, zaradi resnih pomislekov glede skladnosti z zakonodajo in Ustavo. Resolucija in kasneje predlog za razpis posvetovalnega referenduma sta v nasprotju s 44. členom Ustave, zlasti z ustavno pravico do informiranega, demokratičnega odločanja o pomembnih strateških vprašanjih države na referendumu, v nasprotju z ustavnimi načeli enakosti, pravičnosti in sorazmernosti ter s človekovo pravico do svobodnega izražanja mnenja, kar vključuje pravico in dolžnost iskanja, prejemanja in posredovanja informacij. Resolucija je v eklatantnem nasprotju z odlokom Državnega zbora o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, ki določa, da se za izbiro zmagovalnega scenarija energetskega prehoda izvede posvetovalni referendum, kar zahteva obsežno pripravo ter jasno in javno predstavitev dveh alternativnih scenarijev, vključno s podrobnimi stroškovnimi izračuni in primerjavo cen elektrike za oba scenarija ter celovito analizo njunih ekonomskih, okoljskih, socialnih in varnostnih vidikov, kot to nalaga predmetni odlok. Resolucija je v nasprotju s programom za delo aktualne koalicije, ki med ostalim jasno navaja: Spoštovali bomo odločitev na referendumu, za kar bo za izbiro zmagovalnega scenarija, citiram, "Vlada specificirala dokumentacijo, ki jo je potrebno pripraviti za informiranje odločanja na referendumu." Resolucija je prav tako v nasprotju z novelo nacionalnega energetsko podnebnega načrta NEPN 2024, ki določa pripravo dveh alternativnih scenarijev. Prvič, stoodstotni scenarij obnovljivih virov energije, OVE, ki vključuje sončno, vetrno, vodno, geotermalno energijo, biomaso in les. In drugič, scenarij OVE v kombinaciji združljivega deleža jedrske industrije, energije, pardon. Resolucija poziva, usmerja, si prizadeva, podpira in spodbuja takojšnje ter neprekinjene dejavnosti za izvedbo zgolj jedrskega scenarija in gradnjo JEK2, vključno s procesnimi, zakonodajnimi in finančnimi vidiki in s tem nezakonito posega v rezultat referenduma. To je v nasprotju z ustavnimi načeli svobodnega in demokratičnega odločanja ter zakonodaje o referendumu, ki prepoveduje kakršnokoli vnaprejšnje vplivanje na voljo volivcev. Do priprave vseh potrebnih dokumentov in korakov, vključno z dvema energetskima scenarijema, ter do izvedbe referenduma in razglasitve zmagovitega scenarija mora vlada na podlagi določb zakonodaje in temeljnih načel Ustave umakniti obravnavo predmetne resolucije, namero za sprejetje specialnega zakona o JEK in začetek prostorskega umeščanja JEK2. Alternative so svoboda demokratičnega odločanja, zato mora vlada za informiranje odločanje na referendumu pripraviti in javno predstaviti vsaj dva scenarija energetskega prehoda, vključno s stroškovnimi izračuni. Pri tem je potrebno upoštevati omejitev, da jedrski in ne hidro OVE scenarij v podobnem deležu nista združljiva zaradi zniževanja cen elektrike in pospešenega vključevanja OVE v sistem, kar pomeni, da kombinacija obeh scenarijev v energetski mešanici ni mogoča. Referenčni scenariji oziroma jedrski projekti v zadnjih 25 letih in strokovne analize zahodnih držav sveta jasno kažejo, da bi finančni stroški izgradnje velike, 1600 megavatne jedrske elektrarne, kot je predvidena za JEK2, vključno s ceno kapitala, torej kreditom, danes presegli 20 milijard evrov, brez upoštevanja stroškov za geološko odlagališče smrtonosnih visoko radioaktivnih odpadkov. To pomeni, da bi bila stroškovna cena elektrike iz JEK2 višja od 170 evrov na megavatno uro, kar je bistveno več, kot je trenutna cena elektrike na evropski energetski borzi Hudex, ki je trenutno okrog 80 evrov na megavatno uro. Navedeni celotni stroški projekta JEK2 bi v letnem bruto domačem proizvodu predstavljali več kot 30 odstotkov, skoraj dva letna proračuna na prihodkovni strani, več kot 15 termoelektrarn 6 in več kot 20 tisoč evrov na zaposlenega prebivalca v Sloveniji. Po priključitvi na omrežje, predvidoma čez 15 let od prve lopate, bi JEK2 pri trenutnih cenah elektrike na evropskem trgu zabeležil izgubo okoli ene milijarde evrov letno, ki bi se z leti povečevala. Celotni stroški za scenarij obnovljivih virov energije OVE bi glede na koeficient učinkovitosti na enako količino proizvedene energije bi bili približno trikrat nižji, stroškovna cena elektrike pa bi bila od 50 do 60 evrov na megavatno uro s padajočim trendom oziroma že danes nižja kot iz JEK2, vključno z nekaj urnimi hranilniki viškov proizvodnje energije iz ZOJ, ki zaenkrat zadostujejo za normalno delovanje energetskega sistema. Že danes je cena elektrike iz obstoječe jedrske elektrarne NEK najdražja med vsemi viri energije. Stroškovna cena elektrike iz NEK, ki je okrog 40 evrov na megavatno uro, je močno subvencionirana, saj ne zajema skritih subvencij, in sicer razgradnje NEK po zaključku obratovanja najmanj 1,5 milijarde evrov ali 20 evrov na megavatno uro, izgradnje geološkega odlagališča za visoko radioaktivne odpadke najmanj 5 milijard evrov ali 100 evrov na megavatno uro in pravičnega nadomestila za omejeno rabo prostora za občino Krško 10 evrov na megavatno uro ali okrog 30 milijonov evrov letno.

Še en odstavek imam, gospa predsednica. Gospa predsednica, to se nanaša na vas, torej 30 milijonov evrov za rabo prostora, ne pa trikrat manj kot trenutno dobivate v občini Krško, dobivate premalo, morali bi dobiti trikrat več, kar bi stroškovno, prav tako jedrske elektrarne kot edina industrija poleg vojaške niso zavarovane za jedrsko škodo razen skromnih nadomestil, kar bi stroškovno ceno še desetkratno povečalo. Zato v tem izračunu ni podana današnja realna stroškovna cena elektrike iz NEK 2, vključno z navedenimi skritimi subvencijami bi za to morala biti najmanj 170 evrov na megavatno uro.

In da zaključim. Projekt JEK 2 bi za Slovenijo kot relativno malo državo predstavljal bistveno preveliko tveganje naslonitve zgolj na en jedrski energetski vir zaradi velikostnega razreda celotnih stroškov pritiska na javna sredstva, državna poroštva ter kreditno sposobnost države bi vodil v finančno brezno oziroma potencialni finančni zlom države, visoka cena iz elektrike, pa bi močno povečala energetsko revščino. Oportunitetni stroški jedrskega scenarija in projekta ECT so za Slovenijo nedvomno in bistveno previsoki. Hvala za pozornost. Se opravičujem za nekoliko daljši uvod. Seveda pa sem pripravljen odgovarjati na vsa morebitna vprašanja. Hvala lepa.

Dober dan, moje ime je Primož Ribarič, sem predstavnik mladih za podnebno pravičnost. Naj še sam povem tule naše stališče o obeh točkah dnevnega reda.

Trenutni predlog referendumskega vprašanja je za naše gibanje nesprejemljiv, državi in investitorju daje preprosto zeleno luč za gradnjo jedrske elektrarne 2 brez kakršnih koli pogojev in ob dejstvu, da bodo po besedah investitorja vsi podatki dostopni še do leta 2028. Težava je tudi v tem, da se referendumsko vprašanje postavlja oziroma je zastavljeno navijaško na manipulativen, pa tudi volivcem sugerivni oziroma sugerativni način naj glasujejo torej kar takoj za, saj bi jedrska elektrarna zagotavljala stabilno oskrbo z električno energijo. Že res, da je to pasovni vir energije in kdo si ne bi želel stabilne oskrbe, ampak v ozadju je veliko več vprašanje, širše vprašanje kot to ozko gledano tehnično vprašanje. Nikjer ni opozoril na možne vse negativne izkušnje z jedrsko energijo, na primer na gradnjo večih nedavnih jedrskih elektrarn po Evropi in Ameriki, pri katerih so stroški gradnje skočili v nebo, ali pa na nerešena vprašanja skladiščenja visoko radioaktivnih odpadkov in vse ostale zadeve, ki tu sploh niso omenjene. Do referendumskega vprašanja se je kritično opredelila tudi Zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Po njihova vprašanja preko trditve o stabilni oskrbi že ponuja odgovor, torej nekako prišepeta volivcem in se tako v bistvu sploh ne gre več za vprašanje za ali proti, zato ga je potrebno spremeniti. Iz teh razlogov smo v gibanju pripravili svoj lasten predlog vprašanja. Ta se glasi: Ali ste za to, da investitor in pristojne državne ustanove pospešijo pripravo in pridobitev tehničnih, ekonomskih, okoljskih, družbenih in prostorskih analiz in informacij, ki bodo podlaga za končno strokovno transparentno in informirano odločitev JEK 2 na drugem referendumu in pri pridobivanju katerih bo zagotovljen celovit...

Lahko tudi tako, ja. No, in če o resoluciji sami, če povem. Resolucija o dolgoročni rabi jedrske energije je res, da je na preteklo verzijo nekoliko popravljena, ampak mu manjka veliko konkretnosti. Veliko besed je zamegljenih in so le pesek v oči. Predlagamo spremembo resolucije na tri ključne, na osnovi treh ključnih stebrov, ki bi zagotovili: transparentno in strokovno opravljanje projekta JEK2, varovanje pred nekonkurenčnostjo projekta in ponovitvijo TEŠ6, kjer se bo projekt zaradi slabe ekonomike zaprl že čez par let in ne leta 2054, kot so napovedovali pa globalno in socialno in na splošno pravičnost ter trajnostno obratovanje JEK2. Členi o transparentnosti so polni visokoletečih besed, a brez jasnih in konkretnih zapisov. Tako naj se te člene dopolni z zapisom, da se v delovno skupino za koordinacijo projekta JEK2 vključi predstavnike civilne družbe, predstavnike občin in druge akterje, vzpostavi naj se mesečne novinarske konference delovne skupine in izvede javne posvete o dveh scenarijih razogljičenja slovenske energetike. Ker zaključni člen izraža podporo JEK2 brez kakršnih koli pogojev, se naj dopiše, da je gradnja drugega bloka smiselna zgolj ob doseganju stroškovne cene okoli 70 evrov na megavat uro, podpore ljudi na drugem referendumu in soglasja civilnega nadzora h gradnji. Eden od členov tudi navaja, da naj ekonomika projekta zadovolji kriterij dostopnosti in konkurenčnosti. Ker je takšen člen brez določitve jasne vrednosti brezpredmeten predlagamo, da se konkretizira omenjeni člen. Zapiše naj se, da se stroškovna cena elektrike iz novega načrtovanega bloka ne dvigne nad 70 evrov na megavat uro. V to stroškovno ceno pa je potrebno vključiti vse postavke, od financiranja jedrske elektrarne do skladiščenja visoko radioaktivnih odpadkov. Podajmo pet razlogov za takšen zapis, ampak dva sta ključna. Prvič, francoska vlada in francoski francoska družba za energetiko EDF, torej francoski jedrski dobavitelj, sta se lani dogovorila, da bo cena iz prihodnjih jedrskih elektrarn znašala ravno 70 evrov na megavat ure. Če je to možno v Franciji, je potem možno tudi največ v Sloveniji. In drugič, priznana analitska podjetja predvidevajo, da se bodo cene elektrike v letih 30 do 60 v Evropi ravno gibale okrog tolikšne vrednosti. To bi konkretno pomenilo, da bi stroškovna cena nad tržno ceno elektrike ogrozilo rentabilnost projekta, v katero smer pač zdaj tudi kaže pot, da se premika ta projekt, zato je meja 70 evrov še nekoliko pomembnejša. Pri globalni, socialni in okoljski pravičnosti pa predlagamo nove člene, ki bi zagotovili, da projekt minimalizira socialno in tudi okoljsko škodo, še posebej pridobivanju goriva in skladiščenju odpadkov. Ob tem mora biti javnost še pred končno odločitvijo seznanjena s celotnim postopkom in predlogom rešitve problema visoko radioaktivnih odpadkov. in nenazadnje, država naj pripravi okvir kako postopki vezani na JEK-2 ne bodo upočasnili širjenja sončnih in vetrnih elektrarn. To je zelo pomembno, saj nas upravičeno skrbi, da prevelik fokus na JEK2 pomeni preprosto manj fokusa na vetrno, sončno in ostale obnovljive vire energije, torej virov, ki lahko tu in zdaj znižata emisije, že zdaj, in ne šele čez 20, 30 let, ko bi sploh morebiti začela delovati ta velika jedrska elektrarna torej in tako prispevamo že zdaj k reševanju podnebne krize.

Lahko bi že zdaj tu zaključil? če želite, lahko še 1, 3, 4 stavke O samem referendumskem vprašanju ali pa se naknadno potem doda? Okej. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospa predsednica, za besedo. Hvala za vabilo.

(Moje ime je doktor Tomaž Žagar. Sem vodja službe za analize v družbi GEN energija, krovni družbi skupine GEN.)

Uporaba jedrske energije za miroljubne namene je za Slovenijo, za skupino GEN zelo pomembna, saj je jedrska elektrarna Krško najpomembnejši in najzanesljivejši vir za proizvodnjo električne energije v skupini GEN in v Sloveniji, kar jih poznamo. Vir, na katerega se lahko zanesemo v vsakem vremenu, tudi ko pada dež in ko ne piha veter. Njeno vlogo v prihodnosti načrtuje skupina GEN še okrepiti. In sicer okrepiti jo je potrebno zato, ker moramo naslavljati izzive razogljičenja in hkrati dosegati ustrezno stopnjo samooskrbe Slovenije z električno energijo, ki jo bomo potrebovali vse več. In prav po mednarodnih izkušnjah in strokovnih mnenjih je najbolj primerno prav vlaganje v kombinacijo jedrske energije in obnovljivih virov energije hkrati. Raba jedrske energije za mirnodobne namene se v strateškem razvojnem načrtu GEN skupine nahaja v dveh od treh ključnih stebrov, dveh od treh. V prvem stebru strategije, to je zanesljiva oskrba odjemalcev. Glavnino proizvodnega portfelja predstavlja obstoječa jedrska elektrarna Krško. Naloga GEN je zato na prvem mestu nadaljevanje zagotavljanja visokih standardov za dolgoročno stabilno in varno obratovanje NEK, ki ima ključno vlogo v energetskem, elektroenergetskem sistemu Slovenije. Prav stabilno, varno in ekonomično obratovanje NEK je temelj dolgoročnega zaupanja v jedrske tehnologije, zanesljive oskrbe Slovenije z električno energijo in zagotavljanje konkurenčne cene za odjemalce. Namreč, prav lastna cena, stroškovna cena NEK, ki je dovolj nizka, nam to omogoča. V skupini Drugi steber strategije GEN so investicije v jedrske tehnologije. GEN je nosilec projekta JEK, dva najpomembnejšega razvojnega projekta Slovenije. Kot nosilec razvoja jedrske energetike v Sloveniji GEN razvija projekt izgradnje nove jedrske elektrarne, ki lahko zagotovi stabilno, varno, zanesljivo, konkurenčno dolgoročno oskrbo z električno energijo brez izpustov CO2, in to v količinah, ki jih Slovenija potrebuje. Predlog resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji Jedrska energija za prihodnost Slovenije je za GEN pomemben, ker je to prvi programski dokument v Republiki Sloveniji, ki naslavlja koristi rabe jedrske energije v dobrobit razvoja družbe, oskrbe z energijo, zdravstvo, industrijo, raziskave in razvoj Slovenije nasploh. Gen pozdravlja pripravo in sprejem predlagane resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji s strani Vlade Republike Slovenije. Hvala.

Hvala. Dober dan!

Najprej bi izrazil zahvalo jedrskim strokovnjakom, posebej pa bivšemu direktorju Jedrske elektrarne Krško, gospodu Rožmanu, za to, da je jedrska elektrarna varno obratovala. Mislim, da si to brez dvoma zaslužijo. To pa seveda ne pomeni, da podpiram gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne Krško, tako kot sem nasprotoval tudi gradnji prvega bloka Jedrske elektrarne Krško. Prvič, jedrska energija in gradnja drugega bloka Jedrske elektrarne Krško prihaja s podnebnega vidika, če govorimo zdaj o sami gradnji, absolutno prepozno. Mi smo dolžni do leta 2030 za 55 odstotkov zmanjšati izpuste toplogrednih plinov po najboljšem scenariju. Po najboljšem scenariju, ki je skregan s sedanjo evropsko logiko počasne gradnje jedrskih elektrarn, naj bi bil jedrski drugi blok jedrske elektrarne Krško zgrajen, recimo, do leta 2040. Seveda, predsednik Vlade je jasno in nedvoumno povedal, da če ne bo prišlo do sprememb v načinih postopkov za umeščanje jedrske elektrarne Krško in seveda same gradnje, da bo ta jedrska elektrarna Krško zgrajena, torej drugi blok, zgrajena do leta 2048. Prosim, da se ne uporablja na osnovi teh podatkov podpore jedrski gradnji drugega bloka jedrske elektrarne kot pomembnega elementa, celo ključnega elementa za razogljičenje Slovenije, ker je to časovno, da ne govorim stroškovno nemogoče. Druga točka, v resoluciji je napisano, da bo Jedrska elektrarna Krško, torej drugi blok, pripomogel k zmanjševanju energetske uvozne odvisnosti države Slovenije. To ne drži. Mi smo v začetku 90. let zaprli Rudnik urana Žirovski vrh, kar pomeni, da je Slovenija glede uvoza jedrskega goriva stoodstotno uvozno odvisna. Res je, da mednarodna metodologija, ki jo absolutno ne razumem, govori o tem, da seveda uporaba jedrske energije torej zmanjšuje uvozno odvisnost. To absolutno ne drži, kajti v tem primeru potem je v istem položaju država, kot je Slovenija, leta 1989, ko je še obratoval Rudnik urana Žirovski vrh in smo predelovali rumeno, torej pogačo in seveda leta 2024, ko smo absolutno vezani na uvoz jedrskega goriva.

Točka tri, od kje prihaja jedrsko gorivo v Slovenijo? Kakšen je geostrateški položaj Slovenije glede na uvoz jedrskega goriva? Edini podatek, ki sem ga dobil po skrbnem pregledu literature, je izjava Andreja Stritarja, iz leta 2010, ko je vodil Agencijo za jedrsko energijo, da Slovenija, poudarjam, Slovenija uvaža jedrsko gorivo, najprej je to uran iz Rusije, ki gre potem na predelavo v Združene države Amerike in potem v Slovenijo. A si sploh predstavljamo, kaj v tem trenutku, ko je Rusija v vojni in okupator dela ozemlja Ukrajine, mi dejansko z rabo jedrskega goriva, ki avtohtono prihaja iz območja Rusije, dejansko podpiramo njihovo vojaško industrijo? Kajti Rosatom ni samo organizacija, združenje iz Rusije, ki je zadolženo za tako imenovano miroljubno uporabo jedrske energije, ampak je hkrati seveda tudi del vojaškega kompleksa Rusije, ki je v tem trenutku okupator v Ukrajini.

Točka tri, kaj kažejo podatki vojne v Ukrajini z vidika varnosti, tako imenovane varnosti jedrske, da so jedrske elektrarne objekt vojaškega napada. To se pravi, da postajajo objekt možnega napada postaja tudi jedrska elektrarna Krško, poudarjam, zahvala, da je do zdaj varno obratovala, da ne ponavljam tega, ker nam situacija okoli jedrske elektrarne za orožje v Ukrajini kaže, da je bila njena jedrska varnost po podatkih in izjavah Rafaela Rossija, direktorja agencije za jedrsko energijo iz Dunaja da je bila vsaj trikrat objekt vojaškega napada. Torej o varnosti, kot je tu napisano, je težko govoriti.

Drugič, torej glede vojaškega cilja bi rad poudaril samo še to, da je bila jedrska elektrarna Krško 1. julija 1991, torej ogrožena njena varnost z nizkim preletom treh letal jugoslovanske armade, kar je nakazovalo možnost vojaškega napada na jedrsko elektrarno Krško, gospod bivši direktor Jedrske elektrarne Krško se tega spomnim, ker sem bil takrat kot član predsedstva, skupaj z obrambnim ministrom oziroma ministrom za notranje zadeve tudi v Jedrski elektrarni Krško. In seveda Jedrska elektrarna Krško je bila takrat ustavljena, če se prav spomnim boste me dopolnili, mislim, da do 16. junija 1991. leta, seveda si niti približno ne želimo, da bi se kaj podobnega spremenilo.

In da zaključim, da ne bom predolg, predlog tudi sveta za varovanje okolja slovenske akademije je, da se izdela alternativni nejedrski, negavatni scenarij razvoja energetike Slovenije kot zgled, ne pa da bi jo posnemali v celoti, pa se naj vzame scenarij, energetski scenarij Švice, ki se je odločila za zmanjšanje porabe energije, in to radikalno za minimalno povečevanje rabe električne energije z ukrepi energetske učinkovitosti, z odločitvijo, da se tri njene jedrske elektrarne postopoma, ne tako kot v Nemčiji, ampak postopoma zaprejo in se s tem omogoči, bom rekel, čim bolj vzdržen prehod na ne rabo jedrske energije in na referendumu, švicarskem je bilo sprejeto, da se Švica torej odreka gradnji novih jedrskih elektrarn. Tudi jaz se zelo zavedam dejstva, bom zaključil, hvala, zelo zavedam dejstva, da vsaka energetska strategija, tudi stoodstotna strategija Slovenije za rabo obnovljivih virov energije ima seveda tudi številne negativne posledice, ko jih pretehtam vsaj po svojem vrednotnem sistemu, tudi zaradi prihodnjih generacij in problema radioaktivnih odpadkov, ki jih seveda skrajno egoistično prenašamo na naslednje generacije, je moje stališče zelo jasno. In še zadnji stavek, prosim, ko govorimo o jedrskem scenariju, prosim, da upoštevamo tudi dejstvo, da je v Evropski uniji 27 držav, od tega jih je 12 se odločilo za uporabo jedrske energije v prihodnje, 15 se jih je pa odločilo, da ne bo šlo po tej energetski poti in jaz mislim, da je najmanj kar lahko ponudimo državljanom in državljankam Slovenije, ko se bodo odločali dva enakopravna jedrska scenarija s tem, da bi si seveda želel, da je druga alternativa deležna ravno tako podpore, na primer GEN I, kot je kot gen, kot je seveda do sedaj bilo potrošeno za izdelavo jedrskega scenarija. To bi si kot demokrat, kot tisti, ki sem se angažiral tudi pri osamosvojitvi Slovenije, zelo, zelo želel, pa je to zelo skromna želja.