Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani vsi danes tukaj prisotni! Pričenjam 18. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter vse prisotne lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da se je opravičil član odbora Jožef Jelen. Sicer pa kot nadomestni člani na seji odbora s pooblastili sodelujejo: poslanec Franci Kepa, ki nadomešča poslanca Franca Rosca, poslanec Tine Novak, ki nadomešča poslanca Miha Lamuta, poslanec Jožef Horvat, ki nadomešča poslanca magistra Janeza Žaklja, poslanec doktor Matej Tašner Vatovec, ki nadomešča poslanko Natašo Sukič, in poslanec Soniboj Knežak, ki nadomešča poslanca Predraga Bakovića.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red z dvema točkama, v zvezi s katerima v poslovniškem roku nisem prejela nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG RESOLUCIJE O DOLGOROČNI MIROLJUBNI RABI JEDRSKE ENERGIJE V SLOVENIJI, JEDRSKA ENERGIJA ZA PRIHODNOST SLOVENIJE, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada.

Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog resolucije z dne 3. 4. 2024, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 22. 4. 2024, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 7. 5. 2024 ter predlogi Mladih za podnebno pravičnost z dne 18. 4. 2024. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji Poslanske skupine Levica k več točkam predloga resolucije in amandmaji Poslanske skupine Gibanja Svoboda in SD prav tako k več točkam predloga resolucije. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora. Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Danijel Levičar, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Zakonodajno-pravna služba ter večje število predstavnikov nevladnih organizacij in druge zainteresirane javnosti.

Pričenjam drugo obravnavo predloga resolucije, v kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih delih oziroma poglavjih predloga resolucije.

Najprej dajem besedo predlagatelju, predstavniku Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ministru magistru Bojanu Kumru, da poda dopolnilno obrazložitev k predlogu resolucije. Izvolite, besedo minister.

Hvala lepa predsednica. Spoštovane članice, spoštovani člani, poslanke in poslanci, vsi ostali gostje, vabljeni! Lep pozdrav vsem in s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo!

Pred vami je resolucija o dolgoročni in miroljubni rabi jedrske energije, ki kot programski dokument podaja ključne cilje in politične usmeritve za razvoj jedrskega programa in je izkaz načelne politične podpore k dolgoročni rabi jedrske energije v Sloveniji. Z izrabo jedrske energije imamo v Sloveniji zelo pozitivne izkušnje. Tudi Nacionalni energetski in podnebni načrt, kot tudi dolgoročna podnebna strategija prepoznavata jedrsko energijo kot pomemben del trenutne in bodoče energetske mešanice na tem področju. Imamo znanje, imamo izkušnje, imamo zelo zgledno urejen jedrski program, ki je ne samo zgleden, ampak tudi referenčen in dobra primerjava in eden izmed najboljših na svetu. Z resolucijo prepoznavamo status Slovenije kot države z delujočim jedrskim programom in v tem okviru poudarjamo potrebo po zagotavljanju dolgoročnega in varnega obratovanja obstoječih jedrskih objektov, vključno z zagotavljanjem sredstev za jedrsko varnost, za varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki in za razgradnjo objektov po prenehanju obratovanja. Na drugi strani pa prepoznavamo potrebo, da se ob izteku življenjske dobe obstoječe elektrarne izraba jedrske energije v Sloveniji nadaljuje. Resolucija tako poudarja pomen razvoja izobraževalne in raziskovalne dejavnosti na področju jedrske energije, jedrske varnosti, ravnanja z jedrskimi odpadki ter zagotavljanja sredstev za raziskovalne in razvojne programe za povečanje kompetentnosti domačih raziskovalnih institucij, kot tudi pravočasne priprave programov izobraževanj na področjih, pomembnih za jedrsko industrijo z namenom zagotavljanja zadostnega števila kadrov, potem tudi vzpostavitve demokratičnega in transparentnega dialoga z vsemi deležniki glede rabe jedrske energije, vključno s sodelovanjem z mednarodnimi partnerji ter sodelovanje med lokalnimi skupnostmi in jedrskimi deležniki, ravno tako tudi pravočasnega načrtovanja investicij v nove jedrske naprave. Z resolucijo tako dajemo sporočilo o doseženem nacionalnem soglasju za prevero tehničnih in ekonomskih zmožnosti za jedrske novogradnje in o načelni podpori za širitev uporabe jedrske energije za izgradnjo novih jedrskih elektrarn, v kolikor se seveda to izkaže za ekonomsko smotrno, tehnično izvedljivo in seveda tudi vsem nam koristno. Dajemo tudi nedvoumno zavezo za zagotavljanje neodvisnega in civilnega nadzora teh investicij. Ob izraženi podpori širitvi uporabe jedrske energije za izgradnjo novih jedrskih elektrarn resolucija poudarja pomen zagotavljanja najvišjih standardov gospodarnega ravnanja, transparentnosti, izogibanja konfliktov interesov in ničelni toleranci do korupcije, vzpostavitvi primerne projektne organizacije za izvedbo nalog investitorja ter poziva k pregledu modelov financiranja jedrskih novogradenj s ciljem izbora najprimernejšega modela, pri čemer se zasleduje cilj, da ekonomika projekta JEK2 ali druge morebitne novogradnje dolgoročno zadosti kriterijem dostopnosti in konkurenčnosti cen električne energije za domače odjemalce. Kljub dobremu rezultatu, ki smo ga dosegli na Vladi ob usklajevanju in sprejemanju predloga resolucije pa ocenjujem, da so seveda še vedno, kot vedno, možne izboljšave. Ena takšnih je varovalka za izvedbo investicijskega referenduma, ko bomo vedeli več oziroma se je potrebno same investicije velike jedrske elektrarne, imenovane JEK2. Varovalka je garant, da se bodo pri pripravi jedrske izvajalke izvajale samo najboljše prakse in s to varovalko tudi avtomatično preprečimo morebitno ujetost v pogoje vzemi ali pusti s strani morebitnih izdelovalcev študij ali končnega izvajalca oziroma ponudnika, ki ne bo slovenski. Le tako zares zavarujemo nacionalni interes pred tujim ponudnikom, le tako tudi zares zavarujemo javni interes, saj se bodo morali ponudniki vsi potruditi, da nam Sloveniji ponudijo najboljše možne pogoje in da se vodi projekt v skladu z najboljšimi praksami. V tej luči je predlog s strani mladih, da se v resoluciji jasno zapiše politična zaveza k še enemu referendumu pred sprejetjem končne investicijske odločitve in v imenu ministrstva seveda predlagam odboru sprejem tega predloga. Namreč, tudi ministrstvo je v pripravi resolucije predlagalo podobno rešitev. Z dolgoročno rabo jedrske energije močno posegamo v življenja bodočih generacij, torej danes mladih, in prepoznavamo, da ne moremo sprejemati odločitve, ki bodo vplivale na mlajše generacije brez njih. Hvala lepa.

Hvala lepa, minister. Besedo pa zdaj dajem predstavniku v kabinetu predsednika Vlade, državnemu sekretarju Danijelu Levičarju. Izvolite besedo.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav tudi v imenu Kabineta predsednika Vlade! Lep pozdrav vsem predstavnikom odbora, poslancem in pa tudi zbranim tule za tem omizjem!

Če začnem. Na začetku Slovenija je jedrska država, je ena izmed 33 razvitih držav z delujočim jedrskim programom. Imamo kot rečeno več kot 50-letne pozitivne izkušnje z jedrsko energijo. Na začetku se je treba seveda vprašati, zakaj se sploh pogovarjamo o prihodnosti jedrske energije in tudi o projektu JEK2? Zaznavamo pomembne svetovne trende elektrifikacije, defosilizacije in digitalizacije. Vsega tega sledi ob nižji rabi energije rast rabe električne energije. Učinkovita raba energije ima tudi ta vpliv da s toplotnimi črpalkami, z električnimi vozili zvišuje rast rabe električne energije. Države v Evropski uniji in mednarodne energetske organizacije, kot je na primer Mednarodna organizacija za energijo napovedujejo podvojitev rabe električne energije do leta 2050, Slovenija pa bo do leta 2040 potrebovala vsaj novih deset teravatnih ur čiste električne energije. S tem odgovarjamo z resolucijo in predvidenimi projekti, torej odgovarjamo na izzive prihodnosti. Iščemo torej zanesljivo, dostopno in čisto energijo. Gospodinjstva potrebujejo, gospodarstvo potrebuje in tudi družba potrebujejo zanesljivo oskrbo z električno energijo 24-ur na dan, podnevi in ponoči, v vseh letnih časih. Z elektrifikacijo toplotnega in prometnega sektorja bo zanesljivost postajala samo še bolj pomembna in izpostavljena. Nedavna energetska kriza je pokazala pomen dostopnosti električne energije. Vojna v Ukrajini in posledično nezadostna dobava ruskega plina je pognala cene energentov v nebo. Energetski trgi so pokazali svojo ranljivost, ki so jih države v Evropski uniji reševale na različne načine, tudi z regulacijo cene. Prednost so imele seveda države, ki se oskrbujejo z domačimi viri. Regulacija cen električne energije za gospodinjstva je tudi pri nas podprta z domačimi viri. Iščemo torej vire tudi brez izpustov toplogrednih plinov in minimalnim vplivom na okolje, habitate in biodiverziteto. V Sloveniji je daleč najbolj izvedljiv scenarij, v prihodnosti je seveda preverjena kombinacija obnovljivih virov in jedrske energije. Z njo lahko dosežemo ključne nacionalne cilje: to pa je energetsko samozadostnost do leta 2040, visoko stopnjo zanesljivosti elektroenergetskega sistema, to je preverjena difficifikacija energetske mešanice je v bistvu edini pravilen odgovor na izzive zanesljivosti oskrbe, defosilizacijo sektorja proizvodnje električne energije do leta 2040 in pa državljanom, javnemu sektorju in gospodarstvu zagotoviti električno energijo po dostopni in konkurenčni ceni. Razpravo o razvoju energetike poslušamo oziroma jo imamo že v Sloveniji odprto vsaj zadnjih deset let in trenutno smo v prelomnem trenutku odločitve o dolgoročnem razvoju elektroenergetskega sistema. Podobno situacijo smo imeli v 70-letih, takrat so slovenska politična in gospodarska vodstva sprejela odločitev o izgradnji JEK in s tem podprla izvedbo medgeneracijskega projekta. Generacije naših očetov sta jih financirali, sta jih zgradili. mi pa imamo danes od njih največje koristi. V bistvu celotna slovenska družba danes surfa na enem valu energetskih odločitev iz 70-let prejšnjega stoletja. Danes nas čaka enak premislek in pri tem moramo postaviti argumentirano razpravo z merljivimi vplivi projekta tako na okolje, na končno ceno električne energije, predvsem na položnice in pa vpliv na zanesljivost oskrbe. V podporo sprejetju teh odločitev o dolgoročnem razvoju elektroenergetskega sistema v Sloveniji je vlada izvedla eno serijo ukrepov: imenovanje državnega sekretarja v Kabinetu predsednika Vlade, ki se ukvarja izključno z jedrsko tematiko, ustanovitev vladne delovne skupine za koordinacijo projekta JEK2 in nenazadnje tudi priprava omenjene resolucije s katero se danes srečujemo. Resolucija je prvi programski dokument o razvoju jedrske energije v Sloveniji, kljub temu, da imamo že več kot 50-letno izkušnjo z njim, takšnega dokumenta do sedaj še nismo imeli. S tem dopolnjuje dosedanjo zbirko resolucij, ki naslavljajo jedrsko in sevalno varnost ter tudi resolucijo o ravnanju z odpadki. Ker gre za razvojno naravnan dokument, je jasno, da je ta napisan v pozitivnem duhu in celovito obravnava vse podsektorje, od raziskav, izobraževanja, usposabljanja, regulative ravnanja z odpadki do proizvodnje z električno energijo. Namen dokumenta je seveda zagotoviti strateški okvir s smernicami za dolgoročno miroljubno rabo jedrske energije v Republiki Sloveniji. Dokument v uvodu prepoznava vlogo in izkušnje jedrske energije v Sloveniji, NEK s 40-letnim Stabilnim delovanjem, izpostavlja pa tudi raziskovalno infrastrukturo, saj je z raziskovalnim reaktorjem na Inštitutu Jožef Štefan, s katerim se že od leta 1966 se je v Sloveniji pričela jedrska doba. Ključni dokument, ključni del dokumenta pa je pogled naprej in vizija razvoja nacionalnega jedrskega programa. Posebno poglavje smernic je tudi namenjeno razvoju jedrskih novogradenj. Resolucija upošteva scenarijski razvoj in preverjeno energetsko mešanico jedrske energije in obnovljivih virov kot tisto, s katero Slovenija že ima pozitivne izkušnje in je izvedljiva. S ciljem zanesljive oskrbe s čisto energijo se tako podpre nadgradnja elektroenergetskega sistema s širitvijo jedrskega programa za izvedbo projekta JEK 2 in hkratnim uvajanjem obnovljivih virov resolucija je bila v javni obravnavi od 11. novembra do 21. decembra v preteklem letu. V nadaljevanju je bila pred obravnavo na Vladi v mesecu marcu tudi usklajevana s parlamentarnimi strankami. Prvotni tekst je bil izboljšan in dopolnjen na večih vsebinah, dodatno je bila izpostavljena zahteva po ekonomski upravičenosti, tehnični izvedljivosti in koristnosti za stanje okolja, poudarjena je ničelna toleranca do korupcije, vključeni so aspekti varovanja, in ne proliferacije. Zagotavljanje neodvisnega in civilnega nadzora nad investicijami in vzpostavitev demokratičnega vključujočega in transparentnega dialoga. Spodbuda je tudi h krepitvi sodelovanja med lokalnimi skupnostmi in jedrskimi deležniki. Namreč v Sloveniji na žalost energetski projekti ne padajo zaradi nezmožnosti financiranja, ampak zaradi pomanjkanja podpore. V resoluciji so naslovljene tudi ključne točke in predpogoj za izvedbo jedrskih projektov znotraj finančnih in časovnih okvirjev, ki jih izpostavljajo mednarodne organizacije, namreč vzpostavitev dobavnih verig, financiranje in kadrovski potencial so tisti, ki v veliki meri zagotavljajo za to, da se projekti izvajajo znotraj finančnih okvirov in znotraj časovnih okvirjev.

Če povzamem in zaključim z resolucijo dajeta Vlada in Državni zbor jasen signal na kakšen način in pod kakšnimi pogoji vidi razvoj jedrskega programa in izvedbo projekta JEK 2 naša zaveza pa s tem ostaja z resolucijo stabilnost, napredek in pa seveda družbena blaginja. Hvala lepa.

Hvala lepa. Besedo pa zdaj dajem še predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Valentini Marolt, izvolite besedo.

Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je predlog resolucije preučila v okviru svojih pristojnosti in pripravila pisno mnenje, ki ste ga prejeli. Pri presoji predloga resolucije smo izhajali iz Poslovnika Državnega zbora in ustaljene ustavno sodne prakse, iz katere izhaja, da je resolucija akt, ki nima pravno obvezujoče narave, ki torej ne ustvarja pravnih učinkov ne v razmerju do posameznikov ne v razmerju do drugih organov, večina naših pripomb iz pisnega mnenja pa se je nanašala na večjo jasnost in določnost predlaganega besedila in s predlogi za amandmaje odbora so naše pripombe v veliki meri upoštevane. Hvala.

Hvala lepa tudi vam. Besedo dajem pa še predstavnici Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, državni svetnici magistri Eleni Zavadlav Ušaj, da predstavi mnenje komisije, izvolite besedo.

Hvala predsednica za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj, tako poslancem, kot tudi vsem gostujočim na današnji seji.

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj podpira predlog resolucije in poudarja, da je raba jedrske energije v kombinaciji z obnovljivimi viri energije ključnega pomena za zagotovitev stabilne oskrbe gospodinjstev in gospodarstva z električno energijo in s tem nadaljnjega razvoja Slovenije. Podobno mnenje deli tudi zainteresirana komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, ki ocenjuje, da je jedrska energija edina alternativa, saj je bil na področju obnovljivih virov energije v preteklih 15 letih storjen premajhen napredek. V zvezi z vsebino predloga resolucije se je komisija sicer spraševala, ali je smiselno v 36. točki navajati, da naj se elektroenergetski sistem nadgrajuje z uvajanjem obnovljivih virov, saj predlog resolucije ureja rabo jedrske energije. Prav tako se je spraševala, ali sodi v predlog resolucije navedba v 37. točki, da se podpira širitev uporabe jedrske energije tudi z gradnjo novih jedrskih elektrarn z malimi modularnimi reaktorji, saj je razvoj tovrstne tehnologije jedrske energije še v povojih in razvojno zelo zaostaja za razvojem že preverjene tehnologije v Nuklearni elektrarni Krško. Širši družbeni konsenz o projektu EX2 kot najpomembnejši strateški projekt nizkoogljičnega vira električne energije v Sloveniji bomo po mnenju komisije lahko dosegli le z ustrezno vodenim procesom priprave projekta, ki bo imel predhodno zagotovljeno podporo in soglasje lokalnega oziroma širšega regijskega okolja. Pri tem je ključnega pomena dialog vlade in investitorja z organi lokalne samouprave in lokalnim prebivalstvom. Zato je nujno, da se vse aktivnosti v zvezi s širitvijo jedrskega programa v Sloveniji pravočasno in konkretno komunicirajo z občino Krško in regijo Posavje in s tem zagotovi vpetost lokalnega okolja in širše regije v procese odločanja. Ob obravnavi predloga resolucije komisija opozarja na dolgotrajnost postopkov umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, kar je povezano tako z vlogo civilnih iniciativ v prostorskem načrtovanju, kot s preobilico birokratskih ovir in odsotnostjo učinkovitega medresorskega usklajevanja. Da bi pravočasno zagotovili nadgradnjo elektroenergetskega sistema s širitvijo jedrskega programa in se izognili zamudam. Pri pripravi in izvedbi projekta C2 je nujno sprejeti ustrezen zakonodajni okvir in nasloviti tovrstne izzive. Slovenija mora pri prehodu v nizkoogljično družbo pravočasno zagotoviti zanesljivo energetsko zanesljivost energetske oskrbe in energetsko neodvisnost, zato si ne moremo privoščiti časovnega zamikanja izvedbe tega ključnega strateškega energetskega projekta. Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj bom pa dala besedo tudi ostalim vabljenim na današnjo sejo oziroma vabljenim predstavnikom zainteresirane javnosti. Ob tem vas bom opozorila in spomnila, da je v skladu z uveljavljeno parlamentarno prakso vloga zainteresirane javnosti, ki je vabljena na sejo, da v okviru obravnavane točke dnevnega reda v uvodnem delu izjavi ter obrazloži svoja mnenja in stališča o zadevi, ki je predmet obravnave, ni pa predvideno, da se zunanjim vabljenim da beseda po končanem uvodnem delu oziroma med razpravo poslank in poslancev. Prav tako zunanji vabljeni ne morejo s poslanci oziroma drugimi udeleženci seje polemizirati oziroma jim replicirati. Posledično vas zato pozivam oziroma prosim, da svoje poglede in stališča res strnete v tem uvodnem delu. Glede na to, da pa vas je precej, bom vsakemu razpravljavcu omejila čas na 5 do 6 minut, vas pri tem malo opozorila, namignila in vas res prosim, da svoje misli strnete v tem času. K besedi pa se prijavljate kar z dvigom rok. Pa še to bi lepo prosila, da se za magnetogram predstavite z imenom in priimkom in če je smiselno, tudi z institucijo, iz katere prihajate.

Besedo dajem najprej gospodu, ki se je prvi javil k debati. Izvolite besedo, gospod. Izklopite mikrofon.

Hvala za besedo.

Spoštovana gospa predsednica, poslanke in poslanci, ostali prisotni! Dovolite mi, da na začetku obravnave predmetne resolucije pozovem ta odbor, Državni zbor in Vlado k ponovnemu razmisleku o namenu in vsebini resolucije, predvidenem postopku in predlogu za razpis referenduma za izbiro zmagovalnega energetskega scenarija ter k temeljitemu pravnemu pregledu resolucije, zaradi resnih pomislekov glede skladnosti z zakonodajo in Ustavo. Resolucija in kasneje predlog za razpis posvetovalnega referenduma sta v nasprotju s 44. členom Ustave, zlasti z ustavno pravico do informiranega, demokratičnega odločanja o pomembnih strateških vprašanjih države na referendumu, v nasprotju z ustavnimi načeli enakosti, pravičnosti in sorazmernosti ter s človekovo pravico do svobodnega izražanja mnenja, kar vključuje pravico in dolžnost iskanja, prejemanja in posredovanja informacij. Resolucija je v eklatantnem nasprotju z odlokom Državnega zbora o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, ki določa, da se za izbiro zmagovalnega scenarija energetskega prehoda izvede posvetovalni referendum, kar zahteva obsežno pripravo ter jasno in javno predstavitev dveh alternativnih scenarijev, vključno s podrobnimi stroškovnimi izračuni in primerjavo cen elektrike za oba scenarija ter celovito analizo njunih ekonomskih, okoljskih, socialnih in varnostnih vidikov, kot to nalaga predmetni odlok. Resolucija je v nasprotju s programom za delo aktualne koalicije, ki med ostalim jasno navaja: Spoštovali bomo odločitev na referendumu, za kar bo za izbiro zmagovalnega scenarija, citiram, "Vlada specificirala dokumentacijo, ki jo je potrebno pripraviti za informiranje odločanja na referendumu." Resolucija je prav tako v nasprotju z novelo nacionalnega energetsko podnebnega načrta NEPN 2024, ki določa pripravo dveh alternativnih scenarijev. Prvič, stoodstotni scenarij obnovljivih virov energije, OVE, ki vključuje sončno, vetrno, vodno, geotermalno energijo, biomaso in les. In drugič, scenarij OVE v kombinaciji združljivega deleža jedrske industrije, energije, pardon. Resolucija poziva, usmerja, si prizadeva, podpira in spodbuja takojšnje ter neprekinjene dejavnosti za izvedbo zgolj jedrskega scenarija in gradnjo JEK2, vključno s procesnimi, zakonodajnimi in finančnimi vidiki in s tem nezakonito posega v rezultat referenduma. To je v nasprotju z ustavnimi načeli svobodnega in demokratičnega odločanja ter zakonodaje o referendumu, ki prepoveduje kakršnokoli vnaprejšnje vplivanje na voljo volivcev. Do priprave vseh potrebnih dokumentov in korakov, vključno z dvema energetskima scenarijema, ter do izvedbe referenduma in razglasitve zmagovitega scenarija mora vlada na podlagi določb zakonodaje in temeljnih načel Ustave umakniti obravnavo predmetne resolucije, namero za sprejetje specialnega zakona o JEK in začetek prostorskega umeščanja JEK2. Alternative so svoboda demokratičnega odločanja, zato mora vlada za informiranje odločanje na referendumu pripraviti in javno predstaviti vsaj dva scenarija energetskega prehoda, vključno s stroškovnimi izračuni. Pri tem je potrebno upoštevati omejitev, da jedrski in ne hidro OVE scenarij v podobnem deležu nista združljiva zaradi zniževanja cen elektrike in pospešenega vključevanja OVE v sistem, kar pomeni, da kombinacija obeh scenarijev v energetski mešanici ni mogoča. Referenčni scenariji oziroma jedrski projekti v zadnjih 25 letih in strokovne analize zahodnih držav sveta jasno kažejo, da bi finančni stroški izgradnje velike, 1600 megavatne jedrske elektrarne, kot je predvidena za JEK2, vključno s ceno kapitala, torej kreditom, danes presegli 20 milijard evrov, brez upoštevanja stroškov za geološko odlagališče smrtonosnih visoko radioaktivnih odpadkov. To pomeni, da bi bila stroškovna cena elektrike iz JEK2 višja od 170 evrov na megavatno uro, kar je bistveno več, kot je trenutna cena elektrike na evropski energetski borzi Hudex, ki je trenutno okrog 80 evrov na megavatno uro. Navedeni celotni stroški projekta JEK2 bi v letnem bruto domačem proizvodu predstavljali več kot 30 odstotkov, skoraj dva letna proračuna na prihodkovni strani, več kot 15 termoelektrarn 6 in več kot 20 tisoč evrov na zaposlenega prebivalca v Sloveniji. Po priključitvi na omrežje, predvidoma čez 15 let od prve lopate, bi JEK2 pri trenutnih cenah elektrike na evropskem trgu zabeležil izgubo okoli ene milijarde evrov letno, ki bi se z leti povečevala. Celotni stroški za scenarij obnovljivih virov energije OVE bi glede na koeficient učinkovitosti na enako količino proizvedene energije bi bili približno trikrat nižji, stroškovna cena elektrike pa bi bila od 50 do 60 evrov na megavatno uro s padajočim trendom oziroma že danes nižja kot iz JEK2, vključno z nekaj urnimi hranilniki viškov proizvodnje energije iz ZOJ, ki zaenkrat zadostujejo za normalno delovanje energetskega sistema. Že danes je cena elektrike iz obstoječe jedrske elektrarne NEK najdražja med vsemi viri energije. Stroškovna cena elektrike iz NEK, ki je okrog 40 evrov na megavatno uro, je močno subvencionirana, saj ne zajema skritih subvencij, in sicer razgradnje NEK po zaključku obratovanja najmanj 1,5 milijarde evrov ali 20 evrov na megavatno uro, izgradnje geološkega odlagališča za visoko radioaktivne odpadke najmanj 5 milijard evrov ali 100 evrov na megavatno uro in pravičnega nadomestila za omejeno rabo prostora za občino Krško 10 evrov na megavatno uro ali okrog 30 milijonov evrov letno.