Dobro jutro, spoštovani, lepo pozdravljeni. Pričenjam 20. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora in sem prejel opravičila doktor Mateja Tašner Vatovca in pa poslanca magistra Mateja Tonina. Hkrati pa na seji s pooblastili sodelujejo naslednje poslanke in poslanci: poslanec Franci Kepa nadomešča poslanca Žana Mahniča, poslanec Rado Gladek nadomešča poslanca Janeza Janšo, poslanka Andreja Rajbenšu nadomešča poslanca magistra Deana Premika in pa poslanka magistra Alma Intihar nadomešča poslanca magistra Miroslava Gregoriča. Pozdravljam vse prisotne.

In prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje odbora, ker pa nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda je določen takšen dnevni red kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - POBUDA ZA SKLENITEV SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN EVROPSKO VESOLJSKO AGENCIJO V ZVEZI S PRISTOPOM REPUBLIKE SLOVENIJE H KONVENCIJI O USTANOVITVI EVROPSKE VESOLJSKE AGENCIJE IN POVEZANIMI POGOJI.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem, objavljeno pa je tudi zaprosilo Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport z dne 17. 4. 2024 za čimprejšnjo obravnavo pobude.

Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo Matevžu Frangežu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. Izvolite.

Najlepša hvala. Spoštovane članice in člani Odbora za zunanjo politiko. Najprej mi dovolite, da se res zahvalim predsedniku Odbora za zunanjo politiko gospodu Predragu Bakoviću za res hiter odziv in odprte roke za to, da lahko ta pomemben korak, ki je v tem hipu pred nami naredimo v rokih, ki smo si jih zastavili v skladu tudi s pričakovanji s strani Evropske vesoljske agencije.

Vlada Republike Slovenije predlaga, da se torej Odbor za zunanjo politiko seznani in podpre s tem, da Republika Slovenija sprejme pobudo za sklenitev sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Evropsko vesoljsko agencijo v zvezi s pristopom Republike Slovenije h Konvenciji o ustanovitvi Evropske vesoljske agencije. S tem se pravzaprav dela še eden od zadnjih v nizu korakov, potrebnih za to, da v letošnjem letu v Sloveniji naredimo vse potrebno za to, da s 1. 1. 2025 postanemo polnopravni, polnopravni člani Evropske vesoljske agencije. Zdaj ker je to ena od redkih priložnosti, ko lahko v Državnem zboru govorimo o vesolju in naših vesoljskih ambicijah, se mi zdi pomembno vendarle poudariti, da gre za proces, ki ima pomembno zgodovino z velikimi rezultati. Slovenija je leta 2009 podpisala sporazum Evropske sodelujoče države z Evropsko vesoljsko agencijo, leta 2020 pa smo sklenili nov okrepljeni pridružitveni sporazum, ki pa se izteče 31. decembra 2024. V vsem tem vmesnem obdobju je Slovenija z izjemno aktivnostjo ekipe pod vodstvom Tanje Permozer - ekipe, ki jo danes skušamo pozicionirati tako doma in v svetu kot Slovensko vesoljsko pisarno - z glavnim fokusom na gospodarskih interesih, ki jih imamo v vesolju, zastavila res ambiciozno delo. Slovenija je leta 2022 okrepila vplačila v programe Evropske vesoljske agencije in konec lanskega leta novembra v skladu z odločitvijo Vlade Republike Slovenije tudi zaprosila za polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji. Zdaj, zakaj je to za nas pomembno? Naj povem, da smo kot enega od korakov, potrebnih na tej poti, v drugi polovici lanskega leta sprejeli slovensko vesoljsko strategijo močno fokusirano na naše gospodarske interese, na potenciale, ki jih ima naš vesoljski sektor v sodelovanju tako na multilateralni kot bilateralni ravni v različnih vesoljskih programih, pretežno in skoraj izključno osredotočeni na sodelovanje v programih Evropske vesoljske agencije. Evropska vesoljska agencija je naše skupno evropsko vozilo za to, da Evropa krepi svojo težo v vesolju, za to da izvaja vrsto izjemno prebojnih raziskovalnih torej aktivnosti, da zagotovi svoj strateško pomemben avtonomen dostop do vesolja in da seveda skupaj in v sodelovanju z drugimi velesilami opravi naslednje velike korake, ki nas čakajo v vesolju. Zakaj je to pomembno z vidika naše industrije? Zato, ker sodelovanje naših podjetij, majhnega, pa vendar izjemno dinamičnega in hitro rastočega vesoljskega sektorja omogoča podjetjem sodelovanje z najzahtevnejšimi partnerji v svetu. Lahko bi našteval primere podjetij, ki navdušujejo s tem, da s svojimi raziskovalnimi, inovacijskimi aktivnostmi, industrijskimi aplikacijami pripravljajo kompleksne rešitve, ki se uporabljajo bodisi torej v različnih programih. Slovenija se je odlikovala na vrsti področij, morda bi lahko izpostavil programe za opazovanje Zemlje, Oarth Observaations. Veste, da imamo v tem hipu v orbiti tri slovenske satelite NEMO HD, Centra odličnosti Vesolje SI in dva satelita ,mariborskega podjetja Skylabs oziroma Univerze v Mariboru. No, lahko pa povem.. Ali lahko povem? Lahko, da smo že opravili aktivnosti za to, da slednjemu, torej Skylabsu izdamo tudi dovoljenje za tretjo izstrelitev satelita predvidoma še v letošnjem letu iz izstrelišča bavarskega Startupa ISAR Aerospace. S programom opazovanja Zemlje, recimo, je izjemno zanimivo pridobivanje podatkov iz vesolja o Zemlji. Ti podatki imajo izjemno raziskovalno, pa tudi komercialno vrednost, to vrsta slovenskih igralcev na tem področju, ne samo ta dva, ki imata satelite, pač pa tudi vrsta servisnih podjetij, podjetij, ki obdelujejo podatke, ki te podatke posredujejo nadalje klientom recimo v izjemni pomembnosti za opazovanje klimatskih pojavov, predvidevanje in preprečevanje naravnih nesreč, upravljanja z vodami, upravljanja z biosistemi in tako naprej. To je seveda samo ena od veja, kjer smo aktivni v vesolju. Moral bi omeniti seveda tudi razvoj različne opreme, robotske in človeške raziskave in celo vrsto drugih stvari, nenazadnje tudi, torej tudi eno posebno napravo, ki je, Esino napravo, ki je stacionirana v Planici, v Nordijskem centru Planica, prav tako za pravzaprav raziskovanje funkcioniranja človeškega telesa v breztežnosti. Podjetij, ki so aktivna na tem področju, je seveda več. Gre za povezan slovenski vesoljski ekosistem. Slovenska vesoljska pisarna največ pozornosti pravzaprav usmerja povezovanju teh slovenskih podjetij s programi ESE ali drugimi pomembnimi evropskimi integratorji v zadnjem obdobju posebej izpostavljeno sodelovanje z več nacionalnimi agencijami. Pomemben premik je bil narejen denimo s francoskim centrom za vesoljske študije, torej njihovo nacionalno vesoljsko agencijo in v vseh tovrstnih podobnih primerih, pa če govorimo o Nemčiji, o Italiji ali Franciji in drugih, se kaže, da imajo slovenska podjetja široko odprta vrata ravno zaradi odličnih političnih povezav, ki jih v veliki meri kreira slovenska vesoljska pisarna. V tem pogledu smo na Ministrstvu za gospodarstvo na to majhno ekipo, ampak izjemno profesionalno, izjemno dobro povezano, izjemno ponosni. Naj pa seveda povem, da naše nadaljnje ambicije seveda pomenijo ne le večje priložnosti za slovensko industrijo, pač pa tudi povečanje obveznosti za Republiko Slovenijo. Mi smo doslej v skladu z dogovori na zadnjem, torej na ministrski konferenci Evropske vesoljske agencije iz leta 2022 namenjali za vplačila v programe ESE približno 7 milijonov evrov letno. Neposredno se bo, zaradi vključevanja v polnopravno članstvo Evropske vesoljske agencije povečal v začetku prihodnjega leta enkraten strošek, to je tako imenovani / nerazumljivo/, na drugi strani pa povečana članarina Slovenije zaradi polnega polnopravnega članstva, medtem ko bomo šele v drugi polovici leta 2025, ko bo ministrska konferenca Evropske vesoljske agencije odločala o nadaljnjem triletnem programu, se tudi odločali o povečanih vplačilih. Dejstvo pa je, da nam primerljive države za vesoljski sektor namenjajo več denarja. Dal bom primer Češke, če mi je dovoljeno. Če primerjamo, da je BDP na prebivalca približno enak, bi v tem hipu samo za to, da izravnamo vplačila v programe ESE, morali vplačevati 12 milijonov in ne sedem. Češka, za primerjavo, torej namenja skupaj 60 milijonov evrov izključno za programe Evropske vesoljske agencije. Na drugi strani pa seveda razvija tudi druge bilateralne, kot tudi multilateralne iniciative. Države, kakršna je Slovenija, majhne, odprte ekonomije lahko s sodelovanjem v vesoljskem sektorju veliko pridobijo. Gre predvsem za razvoj kompleksnih znanj, visokotehnoloških kompetenc, kjer pa seveda dognanja in spoznanja v, za in iz vesolja. Predstavljajo tudi izjemen poligon za to, da na temelju teh kompetenc razvijemo tudi različne oblike zemeljskih, civilnih tudi seveda vojaških in drugih aplikacij. Prepričani smo, da bo Slovenija z izpolnitvijo, iz našega zornega kota enega naših najpomembnejših zunanjepolitičnih ciljev, torej dosego polnega pravnega članstva v Evropski vesoljski agenciji naredila en pomemben premik naprej. Prav danes, mimogrede, je v tem pogledu izjemno pomemben dan, saj ne le, da delamo enega od ključnih korakov na poti v polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji, pač pa bomo v okviru strateškega dialoga med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike danes tudi pristopili k / nerazumljivo/, torej mednarodnemu sporazumu, ki ureja nekatera bistvena pravila o miroljubnem raziskovanju, sodelovanju v vesolju v sklopu seveda ambicije, da se v prihodnjih letih doseže naslednji veliki zgodovinski podvig v naši poti v vesolje, in to je dal torej dolgotrajnejša prisotnost človeške odprave na Luno.

Predlagam, da je to za uvod dovolj. Predsednik, še enkrat iskrena hvala za res dobro sodelovanje z Odborom za zunanjo politiko, zato da smo v kratkem času to točko uvrstili na dnevni red, da lahko danes, upam, za vašo podporo Republika Slovenija naredi ta pomemben korak.

Hvala lepa. Spoštovani državni sekretar, seveda, pravzaprav zasluga gre tudi vsem članom odbora, zaradi tega, ker ta teden je bil kar naporen tudi za nas, to je četrta seja, imamo pa še eno, pa za to tudi zahvala vsem članicam in članom Odbora za potrpežljivost in tudi za tvorne razprave, ki so bile v tem tednu, in verjamem, da bodo tudi v prihodnje! Sedaj pa odpiram razpravo, spoštovane kolegice in kolegi. Želi kdo razpravljati? Ja, poslanka Andreja Rajbenšu, izvolite.

Hvala za besedo, predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim. Hvala za predstavitev.

Jaz bi imela eno čisto kratko vprašanje, če mi lahko pač odgovorite, kar se tiče financiranja oziroma sofinanciranja. Piše, da predlagamo, da glede na prakso ostalih držav, da se pač ta finančna sredstva zagotovijo tudi druga ministrstva, ki pač koristijo in razvijajo določeno vesoljsko tehnologijo. Pa me samo zanima, katera ministrstva ste še imeli v mislih. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Še kdo želi razpravljati? Ja, kolega Breznik, izvolite.

Najlepša hvala.

Na začetku naj povem, da seveda polno podpiramo, lahko bi rekel, ta sporazum. Sam spremljam, lahko bi rekel, velik del te industrije, tega grozda. To je tudi ta predstavitev, ki ste jo danes namenili, tudi spremljam delo mojih nekdanjih kolegov, ki na fakulteti, na tehniški fakulteti FERI v Mariboru v bistvu so razvili te nanosatelite, ki so posebej zanimivi za slovensko javnost. Naj povem, da zanimivost predvsem Skylaba, mariborskega podjetja, je tudi v PicoSkyFT, torej gre za poseben mikroprocesor. Kot veste, v vesolju so nenavadne razmere preživetja in ogromno napak v sami elektroniki in robustnost razvoja PicoSkyFT mikroprocesorja, ki je lahko bi rekel, eden nosilnih elementov, relativno enostaven, če bi ga pogledali na Zemlji, ampak ima izredno kvalitetno delovanje s čim manj napakami torej približno 500, 600 kilometrov nad zemeljsko orbito. Oba nanosatelita približno dnevno priletita 14- do, 16-krat torej obkrožita zemeljsko orbito in preko tega seveda lahko absorbirata, spremljata in dajeta številne podatke. Ravno napake so bile osnova tudi izstrelitve prvih satelitov ameriških, ogromno napak, ogromno zavrnitev, ker pač elektromagnetno sevanje v vesolju je ogromno. In ravno zato je v vesoljskem delu, ko gledamo tudi Evropsko vesoljsko agencijo, so pomembni nišni proizvajalci. Torej, biti nišni proizvajalec in biti dober, posebej specializiran na neko malo področje, to so takšne tržne niše, da mislim, da vsak evro, ki ga bomo vložili tako v sporazum, kasneje tudi kakršnakoli bodo pogajanja, ali je to milijon, dva, glejte, to je dobesedno malo kdaj rečemo, poslanci stalno gledamo pri vsakem evru, tu pa mislim, da sploh ni vprašanje milijona, dveh, lahko tudi treh, ne, zato ker odpiramo preko tega prepoznavanja nekaterih nišnih proizvajalcev. In slovenski inženirji so odlični, so se izkazali. Marsikdaj so prezrti v slovenski javnosti, zaradi tega tudi se marsikdaj oglašamo v takih odborih, da odpiramo tudi obzorja tistim, ki nas gledajo preko preko televizijskih sprejemnikov. Da high tech industrija je za Slovenijo ena izmed rešitev visoke dodane vrednosti; seveda se razvija ne čez noč, postopoma, po korakih, ampak ti koraki so pogumni, gredo naprej in jaz mislim, da tu sploh ni vprašanje. In da tudi ti naši trije sateliti, ki so trenutno v vesolju, so izraz tega. Naj povem, da tudi na Odboru za evropske zadeve, ki ga vodim, je ena izmed novih zadev, je tudi uredba o monitoringu gozdov, torej evropski vesoljski program, kjer bodo evropski sateliti spremljali stanje gozdov. Slovenci imamo velik problem tudi na tem področju, zaradi česar naši gozdovi so izredno stari. Na žalost se je kot pri človeku, večinoma so, lahko bi rekel, nagnjeni, samo ta odpornost slovenskih gozdov je relativno nizka zaradi starosti. Pomlajevanje in spremljanje satelitov, torej za zdravstveno stanje gozdov je eden izmed pomembnih vidikov. Lesna biomasa je tudi eden izmed bogatih atributov Slovenije, je ne znamo izkoristiti, jo zaviramo tudi v tem zelenem prehodu. V Sloveniji gnije približno milijon ton lesne biomase. In spremljanje tudi gozdov, zato da preživijo, zato da jih pravi čas izsekamo, številne bolezni, ravno s pomočjo satelitov je recimo tudi eden izmed pomembnih vidikov. Seveda je pa pri tej tem sporazumu pomembno predvsem to, da naša podjetja, nišni proizvajalci se, lahko bi rekel, sodeluje v grozdu tudi v slovenski izdelavi satelitov, predvsem pa da jih na mednarodnem nivoju lahko opazijo, in so jih opazili. Bil je predolgi, zato smo dobili to in sem hvaležen, da ste me ponovno spomnili na slovenska podjetja, ki sodelujejo kot nišni proizvajalci pri številnih zadevah, to, kar je tudi državni sekretar Frangež danes povedal. In to, glejte, to je nekaj kar sem sanjal za to, da bi dal politiki tudi sam nek pečat kot inženir. To je prihodnost lahko Slovenije, dveh milijonskih, dva milijonske, lahko bi rekel, populacije neke mini države, ki mora postati ki mora postati, lahko bi rekel, high tech podjetje. Vedno sem jo videl vsaj v nekih superlativih Slovenijo v nadaljnji rok kot neki evropski Singapur. Nenazadnje tudi to je moj, glede na to, da prihajam 14 dni nazaj sem bil v Bruslju / nerazumljivo/ z evropskim komisarjem smo se pogovarjali tudi o aktu čipih, o promocijah in pa seveda ob pomoči državam za to, da začnemo proizvajati tudi kakšne mini mikroprocesorje v Sloveniji. Glede na mikroprocesor, ki sem ga omenil, ki je relativno malo zmogljiv, če gledamo zemeljske zadeve, ampak izreden mikroprocesor za vesolje, je trenutno 100 milijard, 43 direktnih spodbud iz Evropske unije za proizvodnjo čipov, mikroprocesorjev in vsega v Evropi in zato, da Evropa tudi dvigne svojo proizvodnjo iz 10 na 20 % na svetovnem nivoju: velik cilj. In Slovenijo tudi tu apeliram trenutno na predstavnike Vlade, da se tudi na tem področju nekako odzovemo. Nemčija ima trenutno v procesu ali pa v projektih dve veliki vlaganji. Nemčija bo sama financirala, dodatno spodbujala tajvanskega proizvajalca iz / nerazumljivo/ v višini pet milijard evrov. V bližini Dresdena se gradi prvo tako podjetje torej neki / nerazumljivo/, ki je pomembno tudi za evropsko proizvodnjo na tem področju / nerazumljivo/. Brez mikroprocesorjev ni ničesar. To je osnova vsega. Če ga nimamo, je vsa zadeva zaman. Mislim, da je tudi post covidna kriza, ko smo imeli tudi krizo dobavnih verig pokazala, da smo tu zelo ranljivi na tem področju. Tako da poleg vse te odlične predstavitve, ki so jo predstavili, nek moj apel, da tudi na tem področju začnemo razmišljati, kako privabiti mogoče iz Tajvana, še od kod, kjer pač neko znanje čipov - na Nizozemskem imamo še, mislim da eno ali celo samo dve podjetji, ki imata znanje izdelave, lahko bi rekel strojev za izdelavo čipov, ki je prav tako pomembno -, torej vse, kar se je možno v Evropi združiti, je pomembno za razvoj in za visoko dodano vrednost tudi na koncu slovenskim izdelkom.

Tako da, na koncu naj še enkrat povem, da bomo v Slovenski demokratski stranki seveda predlog tega, da se ta sporazum podaljša, da se podpiše, da se še bolj poglobi podprli, ker mislim, da je to odlična rešitev za Slovenijo na dolgi rok. Najlepša hvala.

Hvala lepa tudi vam. Želi morda še kdo od kolegic in kolegov? Ugotavljam, da ne. Morda državni sekretar še kakšen odziv?

Najlepša hvala za mnenja in vprašanje.

Morda najprej odgovor na vprašanje. Zdaj, vesolje je izrazito horizontalno področje, navezuje se na celo vrsto izzivov, ki jih imamo. Absolutno že znotraj obstoječe vladne delovne skupine za vesolje, ki jo vodi vodja slovenske vesoljske pisarne Tanja Permozer, sodeluje vrsta resorjev od obrambe do visokega šolstva, znanosti in inovacij, notranjih zadev, kibernetske varnosti, kmetijstvo in tako naprej. S povečanimi ambicijami Slovenije na tem področju je prav, da tudi posamezni sektorji prispevajo vplačila v evropske programe, zato da bomo lahko izkoristili vse potenciale, ki nam jih ti programi omogočajo tudi z vidika aplikacij, ki jih potrebujejo ti sektorji. V tem pogledu se seveda specifična teža posebej recimo obrambnega sektorja izrazito povečuje. Mnoga podjetja, ki so del slovenskega vesoljskega sektorja, pravzaprav so aktivna tudi na obrambnem področju ali na drugi strani izjemno aktivna v različnih oblikah raziskovalnih in inovacijskih operacij. Nenazadnje je, kar nekaj teh podjetij neposredno / nerazumljivo/ slovenskih univerz. Seveda pa je potrebno poudariti, da v slovensko vesoljsko industrijo hkrati štejemo seveda tudi celo vrsto raziskovalnih inštitucij, začenši z Inštitutom Jožef Štefan, Mariborsko fakulteto za elektrotehniko, računalniško informatiko, Ljubljanska fakulteta za strojništvo, Ljubljanska fakulteta za elektrotehniko in tako naprej. Naj poudarim, da gre za nov sporazum, da gre za naslednji korak, se pravi, pridružitveno obdobje se s koncem leta izteka. Sedaj vstopamo v ESO kot polnopravni člani, kot tisti, ki bomo skupaj z drugimi evropskimi članicami enakopravno sedeli za mizo. S tem povečali priložnosti za seveda prvenstveno slovensko industrijo, na drugi strani pa seveda tudi za druge priložnosti, predvsem v tistih programih, kjer doslej kot pridružena članica nismo mogli sodelovati. V tem pogledu pa so prav ti programi eni od najzanimivejših.

Soglašam z vsem, kar je bilo rečeno glede dosedanjih dosežkov vesoljskega sektorja. Mrda samo dva ali pa vsaj en droben popravek. Ne gre za 600 kilometrov, gre za 6 tusil kilometrov. Se pravi, drugi Skylabov satelit kroži na orbiti 6 tusil kilometrov in to še toliko bolj poudari res robustnost, ki ste jo poudarili, sposobnost preživetja v tako težkih razmerah v vesolju in izjemno dobro funkcioniranje, ki ste ga tudi podčrtali, z zelo dobrimi rezultati in uporabo podatkov, ki jih na ta način pridobivamo iz vesolja. Še kratko o čipih. Absolutno soglašam, da je to pomembna evropska prioriteta. Naše ministrstvo je pri tem intenzivno sodelovalo, res pa je, da smo se tudi v dogovoru s podjetji, ki jih to področje mikroelektronike zanima, tudi raziskovalnimi institucijami, osredotočili predvsem na raziskovalne kapacitete, na prototipiranje, na programsko opremo, ki jo v ta namen slovenska podjetja potrebujejo. Ker kot ste sami tudi omenili, gre res za velikanske investicije v to področje in tudi velikansko tekmo spodbud, kjer moramo biti realisti, v kolikšni meri lahko Slovenija pridobi to tako velike investicije. V vsakem primeru pa želimo v renesansi mikroelektronike v Evropi. Naj povem, da ima Slovenija tudi na tem področju izjemno bogato tradicijo in da smo bili pravzaprav med pionirji na tem področju v preteklosti in da je prav, da v tem pogledu izkoristimo prav tisto nišo, prav tisti segment, kjer lahko dosegamo tudi najvišjo dodano vrednost. Ne nujno sama proizvodnja čipov, pač pa njihov razvoj, dizajniranje ravno po zgledu izjemno robustnih rešitev kot so že izpričan produkt slovenskih podjetij.

Naj omenim še nekaj, kar uvodoma nisem omenil, in to je tako imenovani / nerazumljivo/ return. Ko govorimo o milijonskih vplačilih v programe ESA, to ne pomeni denar, ki je za Slovenijo izgubljen. Nasprotno, gre za to, da s plačilom državnega denarja v te programe odpremo hkrati priložnost slovenskih podjetij, da v teh programih sodelujejo. In neposredni učinek dosedanjih vplačil je več kot ena, kar pomeni, slovenski vesoljski sektor počrpa več denarja kot ga država vanj plača. Seveda pa je k temu potrebno prišteti vse vrsto drugih posrednih učinkov, ki jih na ta način ustvarimo z ustvarjenimi delovnimi mesti, z okrepljeno inovacijsko in raziskovalno dejavnostjo naših podjetij s pomembnim kritjem najbolj rizičnih delov inoviranja. Jutri pa seveda razvoj novih izdelkov, novih rešitev za to, da bistveno krepimo potenco našega gospodarstva. Hvala lepa.

Ja, hvala tudi vam.

Veseli me, da je to zgodba, ki pravzaprav v Sloveniji nadalje odpira pot in pravzaprav dokazujemo tako v Evropi kot svetu, da tukaj postajamo močna sila, kar se tiče sodelovanja in pa dosežkov s področja vesoljske tehnologije. Toliko za sedaj.

Ker vidim, da ni več želje za razpravo, jo zaključujem in prehajamo na odločanje. Glasovali bi o naslednjem predlogu sklepa: Odbor za zunanjo politiko potrjuje podano pobudo.

Glasujemo. Ugotavljam, da je navzočih 12 članic in članov odbora, za je glasovalo 12, proti nihče.

(Za je glasovalo 12.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in 20. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko in vas lepo pozdravljam, hkrati pa obveščam, da se bo 65. seja odbora, ki bo potekala skupaj z Odborom za zadeve Evropske unije pričela, ob 9. uri v velikem salonu. Hvala lepa.