9. redna seja

Mandatno-volilna komisija

11. 4. 2019
podatki objavljeni: 11. 4. 2019

Transkript

Pričenjam 9. sejo Mandatno-volilne komisije. Vse članice in člane komisije, vabljene ter ostale prav lepo pozdravljam. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji članice in člani komisije, na seji kot nadomestni članice in člani komisije s pooblastili pa sodelujejo: Jerca Korče po pooblastilu nadomešča Braneta Golubovića, Jani Prednik nadomešča Matjaža Hana in pa Jani Möderndorfer nadomešča Igorja Zorčiča. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Mariboru. 5. in 9. aprila 2019 ste prejeli predloge za razširitev dnevnega reda z novimi 2., 3., 3.a in 4. točko in sicer: 2. Predlog sklepa o imenovanju člana Programskega sveta RTV Slovenija - na podlagi šeste alineje šestega odstavka 17. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija, 3. točka; Predlog sklepa o razrešitvi predsednika Državne revizijske komisije, 3.a točka: Predlog za razrešitev namestnika varuha človekovih pravic in 4. točka: Informacija o izvajanju 12. člena Zakona o poslancih. Ali želi kdo v imenu svoje poslanske skupine predstaviti stališče v predlogih za razširitev? Če ne, prehajamo na glasovanje o posameznih predlogih za razširitev. Prvo bomo glasovali o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 2. točko. Glasujemo. Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je predlog sprejet. Sedaj prehajamo na glasovanje o razširitvi dnevnega reda s 3. točko.  Glasujemo. Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Sedaj bomo glasovali za novo 3.a točko. Glasujemo. Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. In glasujemo še o predlagani razširitvi dnevnega reda z novo 4. točko. Glasujemo. Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Nekatera gradiva za današnjo sejo ste prejeli v varovani predal v sistemu UDIS, saj vsebujejo osebne podatke, ki so varovani na podlagi zakona. V kolikor jih nameravate navajati oziroma v zvezi z njimi sprožati vprašanja, vas prosim za predhodno opozorilo, saj moram v takem primeru v skladu s 101. členom Poslovnika sejo zapreti za javnost. Sedaj pa prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZA IZVOLITEV V SODNIŠKO FUNKCIJO NA SODNIŠKO MESTO OKRAJNEGA SODNIKA NA OKRAJNEM SODIŠČU V MARIBORU, ki ga je Državnemu zboru predložil Sodni svet. Del gradiva je objavljen pri EPI, obrazložen predlog Sodnega sveta pa ste zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistemu UDIS. Uvodna pojasnila: Sodni svet na podlagi 130. člena Ustave, prvega odstavka 23. člena Zakona o Sodnem svetu ter 18. člena Zakona o sodniški službi Državnemu zboru predlaga, da v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Mariboru izvoli Jana Šömna. Predlog sklepa, ki ga bo Mandatno-volilna komisija posredovala v odločanje Državnemu zboru, ste prejeli kot delovno gradivo. Predstavnico Sodnega sveta, gospo Alenko Klemenčič, prosim za uvodno obrazložitev predloga. Prosim, izvolite, beseda je vaša.
Alenka Klemenčič
Spoštovani gospod predsednik, hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni tudi vsi navzoči. Najprej opravičujem izostanek predsednice Sodnega sveta, dr. Barbare Nerat, ki se vašemu vabilu ni mogla odzvati zaradi predhodno dogovorjenih obveznosti in udeležbe na 18. seji Sodnega sveta, ki bo potekala danes. Kljub temu, da ste gradivo že prejeli, bi vseeno želela izpostaviti nekatere ključne razloge za vpis, izbirni postopek in razloge za izbiro kandidata. Na javni razpis za eno mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Mariboru, s predvideno razporeditvijo na kazensko pravno področje, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 27, z dne 20. 4. 2018, se je prijavilo 24 kandidatov, pri čemer so trije kandidati med postopkom svoje kandidature umaknili. Razlogi za razpis na kazenskem oddelku Okrajnega sodišča v Mariboru so v kadrovskih oslabitvah, saj so od prvotno sedmih sodnikov na oddelku, ostale le še štiri sodnice. Do aprila 2017, sta bili na oddelku dodeljeni dve okrožni sodnici, ki pa sta bili zaradi potreb na matičnem odsodišču, razporejeni nazaj, na Okrožno sodišče v Mariboru. Eden od sodnikov pa je bil imenovan za okrožnega sodnika in premeščen na Okrožno sodišče v Mariboru. Glede na to, da sodniki kazenskega oddelka Okrajnega sodišča v Mariboru rešujejo tudi celoten pripad kazenskih zadev Okrajnega sodišča v Lenartu, oddelek brez kadrovskih okrepitev ne bo več zmogel zagotavljati sojenja brez nepotrebnega odlašanja in spoštovanja časovnih standardov. Kazenskega primanjkljaja tudi ni več mogoče nadomestiti z razporeditvijo sodnikov iz drugih oddelkov, saj nekateri tudi sami potrebujejo kadrovske okrepitve, na primer Oddelek za kazensko in mladoletniško sodstvo Okrožnega sodišča v Mariboru. Razpis je bil nujen tudi zaradi preprečitve generacijske vrzeli, saj se trenutna starostna struktura sodnikov na Okrožnem sodišču v Mariboru, katere organizacijska enota je tudi Okrajno sodišče v Mariboru, giblje med 51 do 60 let. Sodni svet je vodil izbirni postopek, kot običajno, v treh zaporednih fazah, s postopnim izločanjem kandidatov.  (nadaljevanje) Prva faza je zajemala preverjanje izpolnjevanja razpisnih pogojev, ki so jih izpolnjevali vsi kandidati. V drugi fazi je Sodni svet na 8. seji opravil oceno primernosti kandidatov, pri čemer je kot kriterije upošteval povprečno oceno na dodiplomskem študiju in na pravniškem državnem izpitu nad 8, vsaj pet let delovnih izkušenj po opravljenem pravniškem državnem izpitu, obseg in primernost strokovnih izkušenj s kazenskega področja, opravljanja samostojnega dela in dokončno mnenje predsednice Okrožnega sodišča v Mariboru. Ob upoštevanju navedenih kriterijev je Sodni svet sklenil, da v tretji fazi na ustni razgovor povabi šest kandidatov, ki so izstopali po izpostavljenih kriterijih ali na podlagi dokončnega mnenja predsednice Okrožnega sodišča v Mariboru, ki je bila tudi navzoča na razgovorih na Sodnem svetu. Vsak od kandidatov, ki se je uvrstil v ožji izbor in s katerim je Sodni svet opravil razgovor, je po enem ali več navedenih kriterijev, pozitivno odstopal od drugih kandidatov. Izmed njih pa je po oceni Sodnega sveta kandidat Jan Šömen celostno gledano najbolje izpolnjeval pogoje, ki jih Zakon o sodniški službi določa kot potrebne za opravljanje sodniške službe na mestu okrajnega sodnika.  Jan Šömen je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru leta 2009, s povprečno oceno 8,91. Do oprave pravniškega državnega izpita v letu 2012, ki ga je opravil s povprečno oceno 8,62, je opravljal tudi delo notarskega pripravnika, sodniškega pripravnika in notarskega pomočnika. Po opravljenem izpitu je krajše obdobje delal kot odvetniški kandidat, nato je bil eno leto strokovni sodelavec na kazenskem oddelku Okrožnega sodišča v Kopru, od leta 2014 dalje pa opravlja delo strokovnega sodelavca na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru, kjer je razporejen na gospodarski-kazenski oddelek. V okviru svojega dela analizira zadeve in sprejema ter sestavlja vse vrste državno-tožilskih odločitev, predvsem v zahtevnejših zadevah. Sodeluje na preiskovalnih narokih, na narokih za glavno obravnavo ter vodi naroke za odlok kazenskega pregona. Kandidat je leta 2017 tudi magistriral na Pravni fakulteti v Mariboru. Predsednica okrožnega sodišča v Mariboru je kandidata na podlagi ustnega razgovora ocenila kot zelo odgovornega, preudarnega, z odličnim znanjem kazenskega prava, z odličnimi sposobnostmi ustnega in pisnega izražanja ter komuniciranja, zato je v dokončnem mnenju njegovo kandidaturo podprla kot prednostno. Jan Šömen se je kot odličen kandidat izkazal tudi na razgovoru s člani Sodnega sveta. Po uspešni osebni predstavitvi je odgovarjal na posamezna vprašanja članov Sodnega sveta in ob tem poleg zelo dobrega poznavanja kazensko-pravnega področja, izkazal zelo dobre sposobnosti analitičnega in logičnega razmišljanja, ustnega izražanja, obvladovanja konfliktnih situacij in komunikacijske spretnosti. Sodni svet je na podlagi razpisne dokumentacije in opravljenih ustnih razgovorov ocenil, da kandidat Jan Šömen po svojih kvalitetah izstopa iz nabora vseh kandidatov ter ga je zato na 10. seji, 20. decembra 2018 soglasno izbral in ga predlaga Državnemu zboru v izvolitev v sodniško funkcijo okrajnega sodnika na Okrajnem sodišči v Mariboru. Hvala.
Najlepša hvala za to dodatno obrazložitev predloga. Sedaj pa odpiram razpravo članic in članov komisije. Želi kdo razpravljati? Če ne, zaključujem razpravo.  Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: »Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Mariboru, izvoli Jan Šömen«. Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.  Najlepše se vam zahvaljujem za sodelovanje in želim še naprej prijeten dan. Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG SKLEPA O IMENOVANJU ČLANA PROGRAMSKEGA SVETA RTV SLOVENIJA NA PODLAGI ŠESTEGA ODSTAVKA 17. ČLENA ZAKONA O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA. Kot gradivo za to točko dnevnega reda ste prejeli poziv poslanskim skupinam, ki je bil objavljen v sistemu UDIS, delovno besedilo predloga sklepa, ki je objavljeno na     (nadaljevanje) Udis, delovno besedilo predloga sklepa, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora z razširitvijo seje ter predlog kandidatke, ki ste ga članice in člani prejeli v varovani predal v sistemu Udis.  Uvodno pojasnilo. Na podlagi šestega odstavka 17. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija programski svet sestavlja 29 članov, od katerih Državni zbor imenuje pet članov na predlog političnih strank pri čemer moramo v največji možni meri upoštevati zastopanost strank v Državnem zboru. Državni zbor je na seji 14. 12. 2017 sprejel sklep o imenovanju petih članov programskega sveta RTV Slovenija, na podlagi šeste alineje šestega odstavka 17. člena Zakona o Radiotelevizija Slovenije izmed katerih je eni članici, zaradi odstopa prenehal mandat. Mandatno-volilna komisija je 28. marca 2019 na podlagi sklepa osme seje pozvala poslanske skupine, da je do vključno 5. aprila 2019 posredujejo predloge kandidatov za članico oziroma člana programskega sveta RTV Slovenija, ki bo imenovana oziroma imenovan za preostanek mandata članice, ki je predčasno prenehal mandat. Četrti odstavek 18. člena zakona, ki predvideva predčasno prenehanje mandata člana programskega sveta RTV Slovenija, zaradi odstopa člana določa, da se člana, ki mu je predčasno prenehal mandat nadomesti po postopku, ki je predviden za imenovanje oziroma izvolitev članov programskega sveta. Mandatno-volilna komisija je v roku prejela eden predlog kandidatke za članico programskega sveta RTV Slovenija in sicer predlog Poslanske skupine Lista Marjana Šarca, ki za članico predlaga gospo Špelo Vrtačnik. Predlog je bil pravočasen in popoln.  Sedaj pa odpiram razpravo članic in članov komisije. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Zaključujem razpravo.  Glede na to, da je predlagana le ena kandidatka bomo o kandidatki glasovali hkrati s predlogom sklepa. Na glasovanje dajem torej naslednji predlog sklepa: »Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se za članico programskega sveta RTV Slovenija na podlagi šeste alineje šestega odstavka 17. člena zakon Radiotelevizija Slovenija imenuje Špela Vrtačnik. Za čas do izteka mandata članov imenovani s sklepom o imenovanju petih članov programskega sveta RTV Slovenija z dne 14. 12. 2017.« Glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.  Zaključujem to točko dnevnega reda. Sedaj prehajamo na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA IN SICER NA PREDLOG SKLEPA O RAZREŠITVI PREDSEDNIKA DRŽAVNE REVIZIJSKE KOMISIJE.   Gradivo in sicer odstopno izjavo predsednika Državne revizijske komisije ter kandidacijski postopek za imenovanje nove predsednice oziroma predsednika ste prejeli v sistemu Udis. Na spletni strani pa je z razširitvijo seje objavljeno delovno gradivo predloga sklepa o razrešitvi. Uvodna pojasnila. V skladu s prvim odstavkom 61. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja ima državna revizijska komisija predsednika in štiri člane, ki jih v skladu s tretjim odstavkom 61. člena navedenega zakona imenuje in razrešuje Državni zbor na predlog Mandatno-volilne komisije. Borut Smrdelj, ki ga je Državni zbor 26. 9. 2012 imenoval za predsednika Državne revizijske komisije je Državnemu zboru 2. 4. 2019 posredoval odstopno izjavo s te funkcije. Sedmi odstavek 61. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja predvideva razrešitev predsednika ali člana Državne revizijske komisije, če ta predloži odstopno izjavo. V skladu s tretjim odstavkom 61. člena navedenega zakona Mandatno-volilna komisija objavi javni razpis za možne kandidate za novega predsednika in sicer v 15 dneh po predčasni razrešitvi ter preveri ali prijavljeni kandidati izpolnjujejo   (nadaljevanje) pogoje za imenovanje. Na podlagi prvega odstavka 61. člena navedenega zakona se v primeru predčasne razrešitve novi predsednik imenuje za osem letni mandat. Predlog sklepa o razrešitvi predsednika Državne revizijske komisije, ki ga bo Mandatno-volilna komisija posredovala v odločanje Državnemu zboru ste prejeli kot delovno gradivo. Glede na 15-dnevni rok od predčasne razrešitve, v katerem moramo objaviti javni razpis za imenovanje novega predsednika ste kot delovno gradivo prejeli tudi določitev kandidacijskega postopka za imenovanje predsednice ali predsednika državne revizijske komisije z osnutkom javnega razpisa in s predlaganima sklepoma, o katerih bomo odločali. Predlagam, da je rok za posredovanje prijav kandidatov za predsednico oziroma predsednika državne revizijske komisije do vključno srede 8. maja 2019 in da s točko imenovanje predsednika Državne revizijske komisije širimo majsko sejo Mandatno-volilne komisije, ki bo 16. maja 2019.  Sedaj pa odpiram razpravo članic in članov komisije. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Zaključujem razpravo.  Na glasovanje dajem najprej naslednji predlog sklepa: »Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerem se v Državni revizijski komisiji razreši predsednik Borut Smrdelj.« Glasujemo.  Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.  Na glasovanje dajem še naslednja predloga sklepov. Prvič: »Mandatno-volilna komisija določi besedilo javnega razpisa za možne kandidate za predsednico oziroma predsednika Državne revizijske komisije, ki ga po sprejetju sklepa o razrešitvi predsednika Državne revizijske komisije na seji Državnega zbora objavi na spletni strani Državnega zbora informacijo o razpisu pa na programu TV Slovenija 3. Rok za predlaganje kandidatov je do vključno srede 8. maja 2019.« Glasujemo.  Kdo je za? (16 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet.  Za zapis seje Mandatno-volilne komisije pa sporočam, da je gospod Blaž Pavlin po pooblastilu gospoda Jožeta Horvata.  Drugi sklep: »Mandatno-volilna komisija po preteku roka za posredovanje prijav uskladi predlog kandidatke ali kandidata za predsednico ali predsednika Državne revizijske komisije in določi besedilo predloga sklepa o imenovanju predsednice ali predsednika Državne revizijske komisije, ki ga posreduje v odločitev Državnemu zboru.« Glasujemo.  Kdo je za? (17 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.  Zaključujem to točko dnevnega reda.  Za magnetogram Nataša Sukič po pooblastilu nadomešča poslansko Violeto Tomić.  Sedaj prehajamo na 3.A TOČKO DNEVNEGA REDA IN SICER NA PREDLOG ZA RAZREŠITEV NAMESTNIKA VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC.  Del gradiva je objavljen pri EPI Predlog namestnika varuha človekovih pravic pa ste, zaradi varstva podatkov prejeli v varovanje predlagali v sistemu Udis. Uvodna pojasnila. Namestnik varuha človekovih pravic Tonček Dolčič, ki ga je Državni zbor imenoval za namestnika varuhinje 30. 9. 2014 mandat pa je nastopil 31. 1. 2015 Državnemu zboru predlaga, da ga zaradi upokojitve predčasno razreši s funkcije. Zakon o varuhu človekovih pravic v 22. členu določa, da veljajo določbe   določbe 21. člena, ki se nanašajo na predčasno razrešitev varuha človekovih pravic tudi za namestnika varuha. V skladu s prvim odstavkom 21. člena je namestnik varuha človekovih pravic lahko med drugim predčasno razrešen, če to sam zahteva. V skladu s tretjim odstavkom istega člena Državni zbor razreši namestnika varuha, če za razrešitev glasujeta dve tretjini navzočih poslancev. Sedaj pa odpiram razpravo članic in članov komisije. Želi kdo o tem razpravljati? Če ne, zaključujem razpravo. Dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa. Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep o razrešitvi namestnika varuha človekovih pravic, s katerim se s funkcije razreši Tonček Dolčič. Glasujemo. Kdo je za? (19 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet in s tem zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA – INFORMACIJA O IZVAJANJU 12. ČLENA ZAKONA O POSLANCIH. Uvodna pojasnila. Med Komisijo za preprečevanje korupcije in Državnim zborom že od sprejetja Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije obstaja neenotno stališče glede obsega pravne podlage in pristojnega organa za odločanje o nezdružljivosti poslanske funkcije z drugimi funkcijami in dejavnostmi. Državni zbor vseskozi zastopa stališče, da poslanci niso izvzeti iz sistemske ureditve po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, katere namen je bil prav o uveljavitvi enotnega in celovitega pravnega okvira za vse funkcionarje tudi na področju nezdružljivosti. Nasprotno pa KPK meni, da na področju nezdružljivosti določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije za poslance ne veljajo. Zato ste kot delovno gradivo za to točko dnevnega reda prejeli dopise Komisije za preprečevanje korupcije in Mandatno-volilne komisije v tem mandatnem obdobju iz katerih izhajajo stališča obeh organov, ki sta si jih izmenjala ob konkretnih primerih. Kot delovno gradivo za sejo pa ste prejeli tudi pojasnila strokovnih služb s Predlogom spremembe Zakona o poslancih pripravljeni s strani službe Mandatno-volilne komisije in Zakonodajno-pravne službe, ki so bila predstavljena tudi delovni skupini za pripravo novele Zakona o poslancih. Iz navedenih strokovnih izhodišč izhaja, da v primerih, ko nezdružljivost s poslansko funkcijo izhaja iz Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije in ne iz Zakona o poslancih, Mandatno-volilna komisija nima pravne podlage za presojo ali gre v konkretnem primeru za dejavnost poslanca v nasprotju z zakonom, torej Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije ter tudi nima pravne podlage, da bi predlagala prenehanje mandata poslanca. Zato Mandatno-volilna komisija tovrstnih konkretnih primerov tudi ni uvrščala na sejo.  Naj na kratko povzamem bistvene poudarke iz delovnega gradiva glede izvajanja 12. točke Zakona o poslancih. Zakon o poslancih ureditve v zvezi z nezdružljivostjo pridobitne dejavnosti s poslansko funkcijo ter prepovedi članstva in dejavnosti za poslance ne vsebuje z izjemo prepovedi članstva v nadzornem odboru gospodarske družbe, vsebuje pa jo Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. V določbi prvega odstavka 12. člena Zakona o poslancih pa je vsebovano napotilo na ureditev tega področja v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije v členih od 26 do 29 vsebuje tako materialno pravno ureditev področja nezdružljivosti kot tudi postopek in sankcije v primeru ugotovljenih kršitev. Navedene določbe razlaga Komisija za preprečevanje korupcije, ki te določbe tudi izvaja, kar izhaja med drugim iz 29. člena, ki daje KPK pooblastila za ukrepanje ter tudi iz 5. člena, ki KPK opredeljuje kot samostojen in neodvisen državni organ, ki samostojno izvršuje pristojnosti in opravlja naloge določene v tem in tudi v drugih zakonih. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije za neposredno voljene funkcionarje ne predvideva sankcije prenehanja mandata kot jo sicer predvidevajo določbe Zakona o poslancih temveč jo v tretjem odstavku 29. člena izrecno izključuje. Iz navedenega izhaja, da v ureditvi prepovedi pridobitne dejavnosti ter prepovedi članstva in dejavnosti v obeh citiranih predpisih nista medsebojno skladni ter da to področje za poslance ni dovolj jasno urejeno, zato bi bila smiselna ureditev za poslance poenotiti z ureditvijo, ki velja za ostale funkcionarje na način, da bi Zakon o poslancih odkazoval na ureditev v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Na področju prepovedi članstva in dejavnosti poslancev bi s tem v celoti veljale tako materialne kot procesne določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. V gradivu je predlagan naslednji predlog sklepa. Mandatno-volilna komisija podpira spremembe Zakona o poslancih v smeri poenotenja ureditve nezdružljivosti poslanske funkcije s pridobitno dejavnostjo ter prepovedi članstva in dejavnosti za poslance z ureditvijo v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije.  Sedaj pa odpiram razpravo članic in članov komisije. Želi kdo razpravljati? Kolega Tašner Vatovec, izvoli.
Najlepša hvala, predsednik. Definitivno je situacija v kateri smo se znašli ob tem primeru najmanj bizarna, če uporabim samo en izraz. Jaz mislim, da tu MVK oziroma predsedstvo MVK na nek način pretirano črkobralsko gleda na celotno zadevo. V Levici smo mnenja, da so stvari bistveno preprostejše, da so vse stvari določene v vsej področni zakonodaji tudi nenazadnje v Zakonu o poslancih, če želite. 12. člen jasno pravi v prvem odstavku, da poslanec ne sme opravljati pridobitne dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva z upravljanjem javne funkcije, se pravi gre za smiselno uporabo dveh zakonov, ampak je vsa podlaga, pravna podlaga že v Zakonu o poslancih. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije dalje v 27. členu tudi jasno pove katere so te pridobitne dejavnosti o katerih ni možno oziroma kjer je funkcija nezdružljiva in nenazadnje tudi Poslovnik Državnega zbora daje pristojnost komisiji, da obvesti zbor o tem, da je prišlo do takšne situacije. In jaz mislim, da takšno izmikanje oziroma to da se prepuščate v nek ping pong ali birokratsko vojno s KPK je zgolj izmikanje in izmikanje z obeh strani. KPK se izmika temu, da bi dala jasno navodilo oziroma jasno mnenje o tem kaj se dogaja in ravno tako Mandatno-volilna komisija in to v času, ko vsi polnih ust govorimo, da je ugled Državnega zbora na zelo nizki ravni, da je treba nekaj narediti, ko se želi sprejeti etični kodeks poslancev, ki bi urejal nek način vedenja ali pa moralne in etične standarde v Državnem zboru je to samo v posmeh celotni zadevi. Ta stvar je tako resna. Imeli smo poslanca, ki je odstopil zaradi kraje enega sendviča, po drugi strani pa se delovno telo, ki je pristojno za ta vprašanja, noče opredeliti do tega oziroma se prelaga to odgovornost na Komisijo za preprečevanje korupcije, ki po ZIntPK nima pristojnosti, da karkoli naredi s poslancem, lahko sicer ugotovi, da gre za nezdružljivost funkcij, ampak tisto kar lahko naredi KPK je to, da izreče nekakšen opomin. Mislim, da če želimo spraviti ugled Državnega zbora na  (nadaljevanje) nek višji nivo, moramo to začet zelo strogo pri nas samih, ne pa, da se na nek način poslance ščiti, ker jaz to sejo in tudi sklep, ki ga predlagate, predsednik, kot sklep MVK, je samo izogibanje odgovornosti. Tukaj bi jaz pač dodal in mislim, da je to treba povedati, da imamo v bistvu še večjo težavo. Zdaj brez zamere, ne gre, mislim, gre za seveda konkretno zadevo, ampak gre tudi za neko pač načelno ali pa splošno zadevo. Zdaj ne gre samo za poslanca in direktorja nekega podjetja. Gre za to, da imamo v eni osebi združeno tudi predsednika Pomurske madžarske narodne skupnosti, ki je ustanoviteljica tega istega podjetja. Imamo osebo, ki je istočasno tudi občinski svetnik v Lendavi, ki predstavlja narodno skupnost. Se pravi tu je skoncentriran v bistvu v eni osebi dejansko celoten manjšinski živelj politični in tudi gospodarski očitno v eni osebi, kar je tudi že iz tega vidika lahko nenavadno, če ne že sporno. Tako da jaz se lahko strinjam, da je potrebno Zakon o poslancih spremeniti, ampak ne samo za naprej, ampak je to ukrep, ki lahko v bodoče prepreči takšna izmikanja. Mislim pa, da je trenutna zakonodaja že dovolj jasna, da naredi MVK tisto, kar je pač potrebno narediti. In to je to, da seznani Državni zbor s tem, da pač so nastali pogoji za prenehanje mandata. Tako da poglejte, mislim, da vsi pogoji so. Nezdružljivost funkcij je zelo jasna. Pač jaz ne poznam nepridobitnega d. o. o. Mislim, da ne obstaja ta definicija v nobeni zakonodaji. Pravilnik o opredelitvi pridobitne, nepridobitne dejavnosti pa je tudi zelo jasen v svojem 2. členu. Tako da, če nekdo deluje na trgu in glede na to, da je pač podjetje Minta d. o. o. v zadnjih 3 letih približno 75 tisoč evrov prislužilo, so te stvari zelo, zelo enostavne. Tako da rok za odstop je potekel, mislim da, septembra lani. Poslovnik pravi, da lahko MVK seznani Državni zbor. In jaz pač bi, polagam vsem kolegom, ki ste člani MVK, da pač to storimo. MVK se lahko seznani oziroma lahko ugotovi, da je ta nezdružljivost nastala, da traja že skoraj pol leta in da s tem seveda seznani tudi Državni zbor, ker če želimo, res, če vsi želite to, da se dvigne ugled Državnega zbora, potem bi se po eni strani seveda od poslanca pričakovalo, da odstopi, če nastopijo takšne situacije, kot je recimo odstopil nekdo zaradi kraje sendviča, po drugi strani pa, če nismo sami oziroma vsak posameznik od nas 90, če ni sposoben tega narediti, pa potem za to imamo MVK.
Jaz bi apeliral vse tiste, ki boste razpravljali, da je to splošna informacija o nezdružljivosti funkcije poslanca v skladu z Zakonom o poslancih, nimamo za konkretne zadeve. Izvoli. Kolega Jani, imaš besedo.
Gospod predsednik, ni nas treba opozarjati, saj znamo sami brat, kaj je informacija, pa znamo ločit med postopki, ki se začnejo, pa kdo jih začenja in tako naprej. Ne nazadnje to ves čas govorimo. Je pa prav, da se ta tema seveda razpravlja prav na tem MVK. Moj predhodnik je sicer naštel že kar nekaj razlogov in pa nekaj faktov, ki pravzaprav so vsesplošno znani. In eden najbolj problematičnih je, da seveda, če ne drugega, moramo danes ugotoviti, da se 2 državna organa ne moreta zmenit, po katerem zakonu, s kakšno stvar se začne in kdaj in kdo mora odreagirati. MVK trdi eno, KPK trdi drugo. In zdaj seveda, kadar nastane ta situacija, se preprosto ne more zgoditi, da rečemo, glejte, mi imamo prav, oni bojo rekli, mi imamo prav. In potem se ne zgodi nič. Kakšno sporočilo slovenski javnosti je, da nihče nič ne odreagira, zato ker nekaj ni v redu? Je dovolj, če rečemo, bomo spremenili zakon in to zdaj zelo jasno zapisali in uredili? Ne, ni dovolj. Prav je, da če vidimo, da je,  (nadaljevanje) da če vidimo, da je dilema, da bi se znalo v kakšnem podobnem primeru to zgoditi, da seveda naredimo korak naprej in da jasno zapišemo, vendar seveda takšna sprememba ne more retroaktivno delovat nekaj za nazaj. To je jasno in tukaj sploh nimamo nobene dileme in zato je škoda besed zgubljat o tem. Kaj pa bomo naredili s konkretnim primerom? Bomo pač rekli, »sorči«, zakon je takšen, nejasen, nič ne moremo narediti? To tako preprosto ne gre. MVK zato danes razpravlja in zato še enkrat poudarjam, mi danes niti ne razpravljamo o začetku postopka in to tudi ni noben postopek o ukinitvi mandata in tudi namen današnje razprave ni, da kolegu Horvatu vzamemo mandat, daleč od tega. Je pa treba razčistiti, kdo bo kaj naredil. In to seveda ne moremo narediti na nekih neformalnih srečanjih, kjer se poslanci pogovarjamo, kako bomo uredili zakon za naprej, ampak je treba narediti na organih Državnega zbora oziroma delovnih telesih, tam, kjer to nekaj šteje in velja in kjer seveda damo neko jasno sporočilo. S kakšnimi javnimi dejstvi v bistvu danes razpolagamo? Razpolagamo z javnim dejstvom, da naš kolega poslanec, me veseli, da danes z nami sedi, zaradi tega, ker veliko lažje in raje razpravljam takrat, kadar ima možnost kolega zraven sodelovat, če ne drugega, da sliši ali pa se vključi v razpravo, kaj misli o tem, da seveda poslanec ni prijavil določenih faktov, s katerimi danes slovenska javnost operira oziroma mediji, in mi na to nimamo odgovora. Prvič, decembra meseca smo dobili informacijo, da je naš kolega v pač nekem svetu v svojih krajih, ki v bistvu pokriva narodnostno manjšino, kar seveda mene osebno nič ne moti, problem pa je, da ni definirano, kakšno nagrado je iz tega naslova dobival, če jo je, oziroma ali sploh to drži ali ne drži, ne vem. Druga stvar, ki smo jo dobili januarja meseca, se pravi mesec dni kasneje dobimo podatek, da pravzaprav naš kolega je še vedno direktor firme. A je odstopil ali ni odstopil, sam je javno razpravljal o tem, ampak v registru je še vedno napisan. Mi ne vemo tega. In tudi formalno mi ne moremo s tem operirat, kaj nekdo nekaj javno pove, mora to nekdo formalno tudi ugotovit. To je tisto, kar sem že prej omenil, da moramo mi formalno tudi na MVK o tem razpravljat, zato da se sploh pogovorimo in da vemo, kakšni so fakti pred nami. In zdaj seveda pride do tega, da MVK končno razpravlja, čeprav moram reči, da sem bil izredno slabe volje, ko sem slišal predsednika MVK, kako je v javnosti povedal, da MVK tega ne bo obravnaval zaradi tega, ker pač preprosto nima zakonske podlage. Ni sporno to, da predsednik MVK daje svoja mnenja okoli tega, ampak sporno je, da smo rabili nekaj tednov, da smo prišli do takšne seje. V takem primeru se sejo skliče takoj, zato da se informiramo, da vemo, kakšna je situacija, ne da si preko medijev sporočamo, kaj drži, pa kaj ni, pa kaj je zakonska podlaga, pa kdo ima pravico kaj naredit in tako naprej. To je narobe, to je tudi v poduk za naprej. Nihče si tega ne more prikrojiti in sam vzet v svoje roke in sam odločat o tem, če imamo za to delovna telesa. No, naslednja stvar, ki se mi zdi pomembna, je, da seveda rečemo, ja, ta stvar ni urejena. Sam sem dal izjavo, ko so me novinarji vprašali in sem povedal naslednje: »V tej državi je 27 let, odkar je postal poslanec profesionalen funkcionar. Jasno, da ne more opravljati nobenega drugega dela, razen kadar - seveda, ko smo kasneje to uredili - razen če dela na podlagi dovoljenja MVK petinsko delo.« Pika. To je edini institut, kjer v resnici nekdo lahko nekaj počne. Po tej novi razlagi, oprostite, jaz ne rabim kot poslanec več vprašat, ali lahko delam petinsko delo ali ne, ker če bo ostalo tako, kot je, potem v bistvu, zakaj pa bi jaz petinsko delo prijavljal tukaj, če pa jaz lahko postanem pravzaprav direktor, samo član nadzornega sveta ne smem biti po tej logiki. To je totalni nesmisel, ki jasno govori, da moramo odreagirati. Dajmo pogledat primere, ali so v preteklosti in kako so to reševali. Danes zelo veliko govorimo o tem, kakšna je situacija danes in da v resnici, da imamo nov zakon in tako naprej, govorimo  (nadaljevanje) o Zakonu o poslancih in Zakonu o integriteti. Ampak v resnici nam historiat govori nekaj drugega. Mi smo imeli že take primere in je zato prav, da omenim primer Merlo - starejši poslanci se ga boste spomnili -, ta primer seveda ni najbolj primerljiv, zaradi tega, ker se je vlekel kar nekaj let, je pa primerljiv v toliko, da je bilo že takrat vsem jasno, da preprosto ne moreš delati dveh stvari hkrati; ne moreš, kot poslanec zagotovo ne. Šlo je tako, da je gospod Merlo takrat opravljal funkcijo direktorja postojnske porodnišnice oziroma bolnišnice za ženske bolezni in tako naprej, da ne govorim uradnega naslova, kakršen je bil takrat, in istočasno je bil tudi poslanec. Vse skupaj se je dogajalo praktično eno leto pred koncem mandata in zadeva je ves čas potekala na podlagi dveh zakonov, ne Zakona o integriteti, ker ga takrat še ni bilo, ampak je obstajal zakon o… / oglašanje v ozadju/, se pravi, o nedovoljenem opravljanju javnih funkcij. In istočasno je bil takrat problem predvsem tudi to - takrat še ni bilo KPK -, pravzaprav sploh ni odločal KPK in je bila dilema, ko se je poslanec izgovarjal na to, da lahko opravlja, ker členi v zakonu niso jasni, po katerem členu se pravzaprav odloča. Skratka, ta ping pong je potem tekel sem in tja, na koncu se je zadeva končala, da ni bil razrešen mandata, zaradi tega, ker smo šli na nove volitve in na novih volitvah je bil ponovno izvoljen za poslanca. In kaj se je zgodilo - gospod Merlo je hotel biti še naprej direktor postojnske bolnišnice in je sprožil ustavni spor. Ustavno sodišče je takrat zelo jasno povedalo, parafraziram, »ne bomo o tem odločali, ker so odbori in komisije zelo jasno povedali, in ne nazadnje imate svojo zakonodajo in peljite postopek naprej,« in je zavrnilo gospoda Merla v tej diskusiji. Zato danes govoriti o tem, da stvari niso jasne, in se izgovarjati na ustavnost in nedotakljivost mandata, je skrajno nesmiselno. Bolj pomembno je, ali si ti opravil, kar moraš, da ko pride do kolizije oziroma otepanja odgovornosti, kdo je po zakonu pristojen, da prične postopek oziroma da ugotavlja - MVK ugotavlja, da se mora to zgoditi na podlagi Zakona o integriteti, KPK pa se izgovarja, da poslanci imajo svoj poslanski zakon in naj delajo po tem zakonu; seveda pa vemo, da po tem zakonu mi ne moremo tega začeti. Glejte, tudi ne pozabiti, včasih so poslanci - v Državnem zboru sta obstajali dve komisiji, ena je ugotavljala nezdružljivost, MVK - oziroma takrat se še ni imenoval MVK - pa je odločal popolnoma o drugih stvareh. Kasneje smo prišli na neko logično razlago, da poslanci ne morejo sami o sebi odločati, ampak mora to narediti nek neodvisen organ. In so se stvari spremenile, spremenili smo zakon, ugasnil je zakon, ker smo v bistvu dobili Zakon o integriteti. Ampak smisle in namen, kaj poslanec lahko postane oziroma kaj lahko dela, se pa nič ni spremenil, stvari so jasne. Zato so poslanci profesionalni funkcionarji, zato da ne morejo opravljati katerekoli druge funkcije, zaradi raznih interesov, korupcije in ne nazadnje zaradi same pridobitne dejavnosti.  Če smo zelo eksaktni in natančni, imamo pred sabo še Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije in gospod Horvat ni spoštoval niti 35. člena. 35. člen zelo jasno govori o tem, da mora vsak poslanec KPK sporočiti, kje opravlja funkcijo oziroma ali ima kakršenkoli delež oziroma kolizijo, kar se tiče podjetij. Potem se sestavi spisek - mi imamo danes pred sabo javno objavljen spisek 53 pravnih subjektov, s katerimi država ne sme poslovati. Na tem spisku je tudi ime Tjaše Möderndorfer, s.p., moje hčere, na tem spisku je, recimo, verjetno v nekem sorodstvenem razmerju gospa Mojca Šircelj, ki je v nekem sorodstvenem razmerju z gospodom Šircljem, pa je Kovinarstvo Jerman, Matej Vrtovec,   (nadaljevaje) pa imamo Bandellija dvakrat v neki firmi, skratka, to so stvari, ki bi morale po zakonu biti narejene. Ampak jaz tu ne najdem imena gospoda Horvátha v tej firmi, na tej listi, jaz ga ne najdem. In že zaradi tega bi m moral nekdo odreagirati. Kdo bi moral odreagirati? Ali to dela MVK? Ne, tega ne dela MVK, to dela KPK oziroma to dela vsak poslanec, ko sam prijavlja premoženje, in mora to narediti. Ker tega na spisku ni, predvidevam, da verjetno še danes to ni prijavljeno, ker drugače bi to na spisku moralo biti. Ali se pač motim, dajte me popravit. In zato pravim, da neke stvari preprosto niso v redu, in mi moramo počistiti pred svojim pragom, sami doma. Jaz osebno nimam proti kolegu Horváthu popolnoma nič, ne moremo pa reči, saj veste, jaz o tem ne vem nič, jaz sem od tam nekje, s tem se jaz ne ukvarjam, naj ostali organi opravijo… Drugi organi bodo pa rekli, ne, ne, ne, to naj naredijo na MVK. Trikrat sem ponovil namenoma isto stvar, zaradi tega, ker se mi zdi, da enostavno ne bomo mogli upravičiti tistega interesa, da zakonodajalec, ki sprejema zakone v duhu tega, zato da se spoštujejo, potem pa jih mi sami niti ne spoštujemo oziroma ne reagiramo, ko ugotovimo, da nekdo ne opravi svoje domače naloge, da je to seveda lahko velik problem. Kako lahko mi od državljanov zahtevamo, naj se držijo pravil igre po zakonu, če se pa mi sami poslanci ne držimo teh istih pravil.  Meni je žal, jaz sem povedal tudi na delovnem srečanju kolegu Horváthu. Meni je žal, jaz bi najraje videl, da se to ne bi zgodilo. Ampak, lahko bo v tem postopku, ko bo nastal, če bomo sploh do tega prišli - jaz ne vem, ali bomo do tega prišli -, seveda se izkazalo tudi kaj drugega. Zagotovo pa nismo mi tisti, ki bomo to ugotavljali. KPK naj opravi svojo domačo nalogo, samo to je.  Naj še povem, vsi poslanci dobimo ob začetku mandata še priročnik. Ta priročnik je namenjen - v njem so vse praktične stvari zapisane, ker vsakemu, ki postane prvič poslanec, ta priročnik zelo prav pride, starim mačkom ponavadi to razložijo, ker imajo že priročnik iz prejšnjega pa predprejšnjega mandata, pa tako naprej. Ampak v tem priročniku piše vse, samo število WC-jev v Državnem zboru, koliko jih je, ne piše. Ampak ostalo pa vse piše. In piše tudi, kdaj, kako in na kakšen način je funkcija nezdružljiva z ostalimi dejavnostmi. Tam ne piše v duhu črkobralskega duha zakona, ki ga mogoče kdo najbolje ne razume, ampak piše zelo lepo - funkcija je nezdružljiva, imate toliko in toliko časa, da opravite… bla, bla, bla, da vam ne naštevam, ker poznate vsi te dikcije.  Lahko seveda obstaja - v slovenskem prostoru je to dostikrat -, da dva pravnika lahko različno razlagata isto stvar, prav tisto razlagata popolnoma drugače. In upam si trditi, da ta hip obstajata dva pravna strokovnjaka, ki na tem področju sta naredila največ, resda se je eden bolj ukvarjal z nezdružljivostjo županov in poslancev, drugi pa se je ukvarjal prav materialno z vprašanjem, pravnim vprašanjem nezdružljivosti funkcionarjev z ostalimi pridobitnimi dejavnostmi. Kdo so še tretji, četrti strokovnjaki na tem področju, jaz jih osebno ne poznam, preverjeno ne vem, kdo to lahko razlaga. Verjamem pa, da obstaja ogromno pravnikov, ki lahko vidijo, imajo pač nek svoj pogled na to vprašanje. Ampak, veste, mi imamo v tej državi organe, ki ugotavljajo nezdružljivost, in to je pomembno. In ti organi morajo to ugotoviti, ne pravniki, strokovnjaki, svetovalci, ki jih plačamo za to, da nam povedo največkrat tisto, kar želimo slišati.  Zaključil bom z istimi besedami, kot sem začel - mi danes ne govorimo o začetku postopka še manj po odvzemu mandata. To ni namen današnje razprave. Namen današnje razprave je nekaj popolnoma drugega. Sporočilo, da KPK naj opravi svojo domačo nalogo, samo to, nič drugega. Ker KPK lahko tudi ugotovi, pa naj se sliši še tako neumno, da gospod Horváth pravzaprav naredil popolnoma nič nezakonitega, lahko. Hvala lepa.
Hvala. Zdaj ima besedo podpredsednica Anja Bah Žibert. Izvoli, Anja.
Hvala lepa za besedo.  Mislim, da smo z obema predhodnima razpravam malo to polje tudi razširili, dovoljenega in nedovoljenega in mislim, da tudi je kar prav, da včasih tako stvar tudi malo razširimo, ker se mi zdi, da danes seveda govorimo o nekem konkretnem primeru, ampak veste v zadnjem času pa tudi prej se porajajo kar številna vprašanja, ki terjajo neke odgovore pa enostavno teh odgovorov ni. Jaz bom začela s petinskim delom poslancev. ta zadeva, glejte, to je polje, ki enostavno ga nihče ne nadzira. V zakonu jasno piše, da lahko petinsko delo opravlja poslanec za zahtevnejša strokovna dela. Kdo preverja to zahtevnost? Dajte si pogledati kaj vse poslanci petinsko delajo ali pa želijo delati pa boste videli ali gre za strokovno zahtevna dela. Se pravi tudi to je na nas. In tudi o teh stvareh se bo treba enkrat pogovoriti, sicer neke stvari tečejo, ampak vseeno hočem povedati, da ni vedno spolzkost samo, ko pride do neke zgodbe, ki se nekako odpre in potem ostanejo neke dileme. Zdaj, kot drugo. Jaz se absolutno strinjam, da mi v Državnem zboru velikokrat odločamo ali pa sprejemamo stvari, ki terjajo neke zahteve od državljanov. Seveda to je v prvi vrsti, da spoštujejo zakone. Tukaj se res moram obrniti žal tudi na poslansko skupino iz katere prihaja Jani, na zadnji seji Mandatno-volilne komisije ga ni bilo, ko smo razpravljali na primer o mandatu članice v programskem svetu, ki prihaja iz vaših vrst. Gospa je bila pol leta nezakonito v programskem svetu RTV. Niče ni naredil nič, a v tem času, to pa vemo, so se sprejele ene ključne stvari, ali bo obstal direktor Radiotelevizije Slovenije, dajalo se je soglasje direktorju televizije, radia in ta gospa je pol leta kršila zakon, ker je bilo prej rečeno kdo je tisti, ki naj bi te stvari uredil in je bilo rečeno vsak posameznik bi moral vedeti kaj sme in kaj ne sme, ampak gospa je zdaj celo na listi za Evropske volitve te iste stranke. Ampak je kršiteljica zakona pol leta. Pa me tudi zanima ali je dobila kakšen dohodek v tem času, odločala je. Glejte, nekatere odločitve so šle za en glas tam, jaz sem si šla stvari pogledati. Pa smo tudi zadnjič razpravljali o tem kdo bo odgovarjal za to. Kaj dela ministrstvo je bilo rečeno, kaj dela vsak posameznik, ali so stranke, ki predlagajo takšne kandidate odgovorne za potem take kršitve? Skratka tudi to je. Zdaj, kar se pa tiče tega kar danes razpravljamo konkretno, pa se jaz strinjam s tem, da je KPK tisti, ki mora povedati kaj je prav in kaj ne, kaj je zakonito in kaj je nezakonito. Nenazadnje, poglejte, mi vsako leto dajemo neka poročila. Če potem KPK reče, da tukaj se pa mi ne gremo, potem, spoštovani, ne vem zakaj pošiljamo ta poročila. Jaz menim, da je namen teh naših poročil, obvestil, kakorkoli že o našem delovanju namenjeno ravno temu, da se stvari jasno vidijo kaj poslanci počnejo. In tukaj popolnoma dam prav, jaz sploh ne bi polemizirala o konkretnem primeru, zgodilo se je zdaj enem poslancu, lahko bi bil to en drug poslanec, ker tako kot je bilo rečeno, in se tukaj strinjam, niti ne vemo ali je kaj narobe ali ni narobe. Ampak, poglejte, jaz tudi mislim, da predlogo traja ta žogica in KPK se naj zjasni, sicer res potem se vprašajmo zakaj imamo Zakon o KPK, ali oni izvajajo svoj zakon in ali je potem smiselno oddajati poročila, če nekdo potem pravi, da za to ni odgovoren, pristojen, da bo čisto jasno. Hvala lepa.
Hvala lepa, Anja. Zdaj ima besedo kolega Ferenc Horváth. Izvoli.
Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Vsi lepo pozdravljeni! Kje naj začnem? Ko se je začel ta neke vrste medijski linč, tako kot ga jaz vidim, smo vsem poslanskim skupinam poslali neke vrste mojega osebnega stališča iz katerega mislim, da so bile zadeve čisto razbrane. Jaz bi pričakoval, da če nekdo pride in tolče po meni 15 ali 20 minut, da si vsaj te zadeve malo prebere pa se o teh zadevah tudi pogovori. Najprej, jaz mislim, da sem moralno povsem čist tudi iz zakonsko pravnega vidika sem tudi, seveda se pa lahko v določeni politični in druge vrste pritiski vedno nekako izvajajo name na posameznika kot pripadnika madžarske skupnosti. Proti temu dejansko nimam orožja in ga niti ne želim imeti. Obtoževati nekoga korupcije ali nekih podobnih nečednih zadev, kot ste mene, je zelo čudno že iz tega vidika, ker če bi tisto stališče prebrali, potem bi nekako lahko ugotovili, da dejansko jaz iz tega naslova nikoli nisem prejel nobenega evra, nobenega centa niti za, bom rekel s tem podjetjem, kjer sem bil dejansko kot podpisnik, nisem imel nikoli niti pogodbe. Iz tega izhajajoč tudi nisem imel pridobitno dejavnost, zato teh prihodkov, ki jih nisem imel, jih tudi nisem mogel prijaviti KPK. Torej mislim, da je tudi treba ločiti ali poslanec opravlja pridobitno dejavnost ali to pomeni poslanec kot posameznik ali pa upravlja kot neke vrste podjetnik. In jaz nimam dovolj sredstev, da bi plačeval neke strokovnjake, ki bi mi zapisali tisto kar sem jaz želel slišati oziroma prebrati in to tudi razložiti potem javnosti, ampak smo pogledali določena pravna mnenja, pogledali smo tudi določene sodne prakse, ki jasno loči razliko med pridobitno dejavnostjo poslanca, torej posameznika, v tem primeru mene kot Ferenc Horváta, kot sem rekel ni bilo nobenega, lahko to kjerkoli pogledate, zato mislim, da sem v tej zadevi popolnoma čist. In če je ugled Državnega zbora zaradi tega mojega delovanja okrnjen, potem nas ne bi smelo skrbeti za nič drugega. Jaz bi lahko zdaj vse na dolgo in počez govoril pa odgovarjal na tista vprašanja, če so kakšna konkretna vprašanja bom odgovoril, ker se ne izmikam, ampak kot sem rekel zadeva ni pravno-formalno dorečena, zato pa mislim, da sem jaz najmanj kriv, jaz nobenega zakona nisem kršil. Da sem pa predstavnik madžarske narodnosti pa tudi član občinskega sveta, to pa je potem po moje že malo bizarno vprašanje iz tega vidika, če uporabim to isto besedo bizarno, ker dejansko zakonodaja pripadnikom madžarske narodne skupnosti določa določene pravice in mislim, da sem jaz v skladu s temi zakoni in svojimi pravicami živel, bil izvoljen, saj se nisem tja sam postavil, bom tako rekel, ampak so se moji volivci odločili tako kot so se oziroma ne moji, ampak volivci, pripadniki madžarske narodne skupnosti. Ta obtožba pa je že malo, bom rekel čutim kot neke vrste poseganje v pravice avtohtone narodne madžarske skupnosti, ker dejansko so se zadeve na vseh področjih izvajale v skladu z zakonom. Se pa strinjam, da se mogoče v preteklosti tej zadevi, tej problematiki in tudi bom rekel kot statusu madžarske skupnosti pa tudi italijanske skupnosti, ker imamo isti status, se mogoče ni posvečalo toliko pozornosti. Mi smo v prejšnjem mandatu želeli kot predsednik pomurske-madžarske skupnosti, ko še nisem bil poslanec v Državnem zboru, smo se celo poskušali urediti ta status predsednika, ker sam tudi menim, da bi moral pridobiti neke vrste večjo težo, politično težo, da bi potem res prišlo do neke nezdružljivosti, ampak pri tem nismo uspeli. Torej, da ne bom predlog, jaz, kot sem omenil, nobene pogodbe nisem imel, nobenega izplačila iz tega naslova nisem imel, zato mislim, da se nimam za kaj zagovarjati. Zakonodajo pa želim in bom podprl, da se čim bolj točno uredi, ker mislim, da se bomo potem takšnim problemom lahko izognili. Nečesa se je pa treba tudi zavedati in to zdaj čisto dobronamerno povem. Gospa je povedala kakšni so lahko očitki tudi če nekdo želi razlagati teh 20 %.     (nadaljevanje) Recimo, jaz bi bil danes lahko po zakonu, enoumno, bi bil lahko, recimo, predsednik nogometnega društva ali nogometne zveze in bi iz tega naslova tudi dobival kar zajetna dodatna sredstva. Torej mislim, da je to vprašanje treba čim bolj precizno odrediti. Jaz nisem proti temu, da me ne bo nekdo narobe razumel, vendar mislim, da nekoga obdolževati nečesa, kdor ni iz tega imel nikoli nobenega prihodka, in sem dejansko deloval kot podpisnik. In ko sem bil na to opozorjen, da je to lahko morda sporno, sem takoj tudi dal podpisano izjavo s koncem decembra, ampak zdaj novi vršilec dolžnosti je bil imenovan, mislim, da prejšnji teden, zato ker enostavno nismo imeli sredstev, da bi zaposlili direktorja. In če pogledate, tudi z državo kot takšno nismo imeli nobenih del; iz preteklosti imamo en projekt tako imenovanega Ribniškega sklada, ampak to je tudi dejansko vse, kar se več ali manj izvaja.  Morda toliko. Torej, jaz se počutim, kako bi rekel, sem nedolžen v vseh zadevah, katerih me obtožujete. Če pa seveda nekdo želi drugače stvari razlagati, to je pač pravica vsakega posameznika. Hvala.
Hvala. Zdaj pa dajem besedo kolegici Jerci Korče.
Kolega Horváth, hvala za vaše pojasnilo. Sem si tudi prebrala vse zadeve, ki ste jih vi poslali. Pa ne tega jemati osebno, tudi najbrž izvajanje kolega Janija ni bilo mišljeno osebno. Imamo pa en hud problem, pa bom jaz to še malo bolj razširila. Problem imamo to, da mi narobe jemljemo funkcijo poslanca, očitno, in je ni zakonodaje v tej državi, ki bi lahko zapisala to, da ima vsak pri sebi odgovornost, da ko kandidiraš za poslanca, za političnega funkcionarja, kar se zame nanaša tudi na druge funkcije, državne sekretarje in tako naprej, da je to poslanstvo, ki ga opravljaš v stoodstotni pripadnosti, da delaš to, kar delaš; ne da delaš zraven še deset ostalih stvari. Ker mislim, da državljani dobro vedo, da imamo mi kot poslanci ogromno enega dela za naredit v tej državi in ne rabimo zraven zdaj še drugih stvari delat. Zato jaz tu tudi na petinsko delo - se strinjam s kolegom Janijem, jaz imam hud problem s petinskim delom, zame je petinsko delo lahko samo za zdravnika, za pilota, mogoče pet, šest poklicev v tej državi, ki morajo ohranjati tudi skozi mandat, če so poslanci, to, da ne izgubijo stika s svojim osnovnim poklicem. Vse ostalo, novinarji, radijski voditelji, pisatelji, če hočete, natakarji, mislim, da ne izgubijo stika s svojim poklicem v štiriletnem mandatu. In tu so se najbrž stvari tudi razrasle v napačno smer, pa bi lahko kaj uredili, pa najbrž ne samo zakonsko, tudi po neki zdravi kmečki pameti. Tu gre po mojem mnenju za neko pravno sprenevedanje in pa najhuje, kar je, sprenevedanje Komisije za preprečevanje korupcije, ki je tista, ki nenehno govori, da je brezzobi tiger, ko pa nekaj potrebujemo od nje, pa jo prosimo za neko mnenje, da se izjasni in da nam, poslancem, pomaga s svojim mnenjem, takrat se začne pa ta kalvarija, prelaganje odgovornosti, kdo je za kaj odgovoren in kdo ni.  Tako so zame ti sklepi, ki so predlagani, v redu, ker se mi zdi prav, da Komisija za preprečevanje korupcije kot nek zunanji neodvisen organ pojasni, na čem zadeve stojijo, in raztolmači zadevo tako, kot jo. Bomo pa v nadaljevanju očitno morali zapisati vsako malenkost v zakon, ker je očitno pravnih praznin veliko, ampak močno dvomim, da bomo v tej državi vse pravne praznine lahko »zafilali« tam, kjer zmanjka logike pa neke zdrave pameti. Tako ta primer očitno odpira neko Pandorino skrinjico in se mi zdi fino, da tu vodimo debato in smo ugotovili, da je očitno več zadev odprtih. Tako ne tega jemati osebno kot vaš primer. Moje osebno mnenje pa je tako, ja, - ampak to je moje osebno mnenje -, da ni potrebe po tem, da je poslanec na več funkcijah. Se mi pa zdi, in ker nisem pravnica, ne bom tega trdila, vendar se mi zdi, da je tudi zakonodaja na tem področju jasna, pa če govorimo o Zakonu o poslancih, da tam nekaj ni jasno zapisano, ne vem, na kateri drug zakon bi se lahko ta člen skliceval. Ni to gonja proti vam, še manj proti kakršnikoli madžarski skupnosti, za politični linč tudi ne gre, ker mislim, da zelo dobro sodelujemo, in je popolnoma vseeno, kdo bi na tem mestu sedel. Najbrž, če bi na tem mestu s tem primerom sedel kakšen moj kolega    (nadaljevanje) bi mu mogoče svetovala kakšno zadevo, je pa to stvar posameznika.
Se opravičujem, ja. Dovolite samo eno obrazložitev glede na tisto, ki jo je prej Jani izvajal, pa zdajle tudi Jerca. Po sprejetju Zakona o poslancih v letu 1992 in v času veljavnosti prejšnjega zakona, da ga imenujemo Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, je bil Zakon o nezdružljivosti opravljanja dane funkcije s pridobitno dejavnostjo, je bilo razmerje med njima drugačno kot danes, obe ureditvi pa sta bili medsebojno skladni. Po sprejemu Zakona o integriteti in prepričevanju korupcije leta 2010, je kot novejši sistemski zakon je pa to zadevo uredil drugače in od takrat naprej mi imamo seveda ta problem. In prejšnji Zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije je predvideval, da organ obvesti Mandatno-volilno komisijo oziroma drugače se je celo drugače imenovala, ki začne s postopkom razrešitve. Zakon o integriteti pa take ureditve ne vsebuje več, temveč sankcijo prenehanja mandata izrecno / nerazumljivo/ za neposredno voljene funkcionarje. Je pa seveda to nezdružljivo v skladu s 27. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki ga bom prebral. Prvi odstavek: »Poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah«. Samo toliko. Zdaj ima pa naslednji besedo, dobi besedo kolegica Nataša Sukič. Izvoli.
Ja, najlepša hvala za besedo. Poglejte, mislim tale, kako naj rečem? Mi ne razpravljamo danes o konkretnem poslancu, ampak moramo pa razpravljati o nekih načelih, principih, o nekih zakonih, ki obstajajo in ki so popolnoma jasni. Zdaj, če se pa vendarle odzovem na vaše besede. Pravite, da ste popolnoma pravno formalno čist, da vi niste ničesar zaslužil – saj ne gre za to, koliko ste vi zaslužili, tudi če niste zaslužili niti centa. Gre za to, da gre za koncentracijo vpliva in moči, ko se združujejo nezdružljive funkcije. Vi kot poslanec ali pa vi kot direktor, če to dvoje povežemo, pač imate nek določen vpliv lahko tudi na pridobivanje sredstev vašega podjetja in vaše podjetje je do danes po podatkih RRR(?) iz javnih sredstev prejelo okrog 75 tisoč evrov, se pravi natančneje 74 tisoč 946, 52 evrov. In ne mi reči, da so ti… ker namreč ni samo določbe v Zakonu o poslancih, ki je jasna, ni slučajno, da tudi Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije se ukvarja s temi vprašanji – ravno 27. člen, ki ga je kolega ravnokar citiral govori o tem in te stvari niso slučajne, ker ko govorimo o integriteti in preprečevanju korupcije vemo, o čem govorimo. Govorimo tudi o vplivu, ki ga neka koncentracija moči lahko ima za posledico. In zato ni to tako enostavno vprašanje, ali ste vi osebno kaj zaslužili ali ne, ampak vi kot nek figura, ki združuje nezdružljive funkcije, pa ste verjetno imel določen vpliv in imate določen vpliv, ker smo slišali, da zasedate razno razne funkcije in vse po vrsti so zelo vplivne. In zato ni vseeno na kakšen način se tukaj v Državnem zboru obnašamo in igramo s temi pojmi navsezadnje in to res že kolega Vatovec prej opozoril – tukaj si ves čas hočemo spremeniti Zakon o poslancih. Seveda podpiramo v Levici spremembo Zakona o poslancih na način, kjer bo zakon popolnoma jasen in kjer bo seveda dvignil ugled poslancev, ampak, če imamo na eni strani normo – oprostite, kjer nek poslanec izvede socialni eksperiment, kot se je sam izjavil in zaradi t.i. afere sendvič, odstopi, kar je res absurdno v primerjavi s tem, da je nekdo kljub temu, da jasno piše, da bi moral v treh mesecih se odreči torej funkciji direktorja ali pa funkciji poslanca, še zmeraj ni odstopil kot direktor oziroma če ste odstopil, zadnjič ste izjavil, jaz sem vas sama slišala, da ste med tem odstopil. To nima nobene zveze, odstopiti bi morali v treh mesecih in tudi če ste, kar ste izjavil, odstopili, s tem jasno priznavate, da ti dve funkciji nista združljivi. Oprostite, ker dejansko nista – ker če ne, lahko med nami sedi v bodoče tudi direktor Krke ali pa kateregakoli velikega podjetja in to ne bo problem. Nekoč je bil pa problem, da ne more biti poslanec obenem župan in tako naprej. Dajte, lepo prosim, kje so tukaj, ne, če pogledamo, mislim, čisto logično je in tudi nedvoumno zapisano je v dveh zakonih, popolnoma jasno, da sta ti dve funkciji povsem nezdružljivi in jasno je zapisano, kakšen je rok za to, da se te stvari uredijo in ta rok ni niti dan več kot so trije meseci po nastopu mandata poslanca. Hvala lepa.
Hvala lepa. Zdaj ima pa besedo kolega Jani, izvoli.
Hvala lepa predsednik. Seveda se moram odzvat na par stvari, pa bom šel kar, tako, da bo zelo razumljivo. Jaz sem že v svoji predhodni razpravi zelo jasno povedal – ni pomembno, koliko denarja si prejel in ali si ga prejel. Pomembno je, ali si to prijavil. To je pomembno. In, tudi če nisi nobenega centa prejel, to ne pomeni, da ne smeš prijaviti svoje funkcije. Oprostite kolega – v prejšnjem in pred prejšnjem mandatu sem jaz bil predsednik Košarkarskega kluba Olimpija. Jaz nisem enega centa prejel od tega kluba, ampak jaz sem moral KPK prijavit, da sem tam predsednik. Ta klub je neprofitna organizacija. Upam, da se vsi strinjate, da so športne organizacije neprofitne. Veste, koliko ima na računu? 5 milijonov evrov. Ne se »hecat«, ne se »hecat«. To niso stvari kar tako in zato je KPK tisti, ki mora ugotoviti združljivost, nezdružljivost in seveda vrši tudi nadzor, ali bodo potekale kakšne transakcije. Ne nazadnje, ali veste, meni bi lahko lobisti nakazali denar na Olimpijo, ki bi lobirali za določene zakone v Državnem zboru, ne, in bi bili kar na enkrat čez noč novo sponzorji, ali kaj ti jaz vem kaj? Vse možne oblike bi bile. To, da pa danes se sklicujete na posebno ustavno kategorijo, se mi zdi pa malce nekorektno in »ne fer«, pa vam bom povedal, zakaj. Poslanci Državnega zbora, 90 nas je, smo vsi enakovredni. Ne glede na to, ali smo predstavniki madžarske, italijanske skupnosti, ali smo predstavniki iz določenih krajev, kjer prihajamo in odhajamo, ali smo celo nadomestni poslanci. Vsi imamo enake obveznosti, pristojnosti in se med seboj popolnoma nič ne razlikujejo. Zato, želel sem to razpravljati zgolj samo zato, da ne bo zdaj izšlo iz tega, ker ste razpravljal v svoji razpravi, češ da imate nek poseben status. Kakšen status imajo narodnostne manjšine, vemo, vsi so nam poznani. Za to imate posebno možnost, s katerim se Slovenija hvali navzven, da narodnostne manjšine imajo celo svojega poslanca, ki je neposredno izvoljen in tako naprej in tako naprej, da ne razlagam stvari, ki so več ali manj jasne, ampak to, s prijavami na KPK nima nobene veze. Prav nobene. Jaz sem vesel, da imamo takšno ureditev, ki nam jo, nam Slovencem, v drugih državah ne priznajo, pa bi rad videl, da bi jo, ne? Ampak, stvari morajo biti jasne. Kar se pa pravnikov tiče, je pa tako. Prej nisem imenoval imen. Dr. Saša Zagorc, s Pravne fakultete v Ljubljani, je eden tistih, ki se je ukvarjal z institutom nezdružljivosti poslanske funkcije. Dr. Miro Haček, iz FDV Univerze v Ljubljani pa se je ukvarjal predvsem z razliko med poslanskimi in pa županskimi nezdružljivostmi. Glede tega, ali je pravni subjekt, katerega ste bil direktor ali predsednik ali kakorkoli že – to jaz ne vem, niti se ne bom do tega opredeljeval – in ste izjavil, da je to neprofitna nepridobitna dejavnost. To tezo je ovrgel strokovnjak, dr. Saša Prelič, ki je odgovoren oziroma je strokovnjak, priznani profesor gozdarskega  (nadaljevanje) prava na Pravni fakulteti, in je jasno povedal: gospodarska družba je gospodarska družba, zelo preprosto povedano, ki ima prihodke in odhodke in se ukvarja s pridobitno dejavnostjo. Zdaj, kako, na kakšen način pa seveda kdo gleda skozi prizmo, zakaj je ustanovil neko določeno obliko pravnega subjekta in zakaj ga potrebuje, to je pa segment druge razprave. In ravno zato imamo KPK, da to ugotovi, ali je to tako ali to ni tako; predvsem govorim glede združljivosti in nezdružljivosti.  Seveda sem pa sam prepričan, da bi stvari mogoče hitreje zapeljali - saj verjetno bo ta primer pripeljal do tega, da se bodo stvari tako postavile, da bodo postale v bistvu neke vrste institut, kako naj rečem, tako kot, a veste, tako kot vsi poslanci, ko so izvoljeni. Jaz vam povem, da večina poslancev, ko gredo kandidirat za poslance, se sploh še ne zavedajo, kaj to v resnici pomeni, tisti, ki gredo prvič. Ko pa so izvoljeni, jih pa šele kap zadene, čemu vsemu se morajo odpovedati; tako to je v praksi. In potem začnejo študirat, nekateri celo razmišljajo, da bi kar takoj odstopili, pa potem ugotovijo, da vsaj šest mesecev tega ne morejo narediti. Ampak to pomeni, da večina poslancev zelo jasno in zelo natančno ugotovi in ve, v čem je pravzaprav problem, da so postali poslanci - ker se morajo odpovedati bivšemu življenju ali pa načinu življenja.  Hvala.
Hvala. Kolega Ferenc, imaš repliko?
Samo na to bi želel odgovoriti, da - mogoče sem bil narobe razumljen -, jaz se nisem skliceval na to, da sem predstavnik madžarske narodnosti. Jaz sem se v tem delu skliceval samo na tisto, da mislim, da ni smiselno povezovati, recimo, lokalnih volitev, kjer so pač stvari bile izvajane v skladu z zakonodajo. Torej, jaz sem samo na tisto odreagiral, ko mi je bilo očitano, da sem še član občinskega sveta, kot predstavnik madžarske narodne skupnosti, jaz sem samo v tem delu, ne v drugi zadevi, o kateri smo se danes pogovarjali. In seveda jaz nimam nič proti temu, da bi KPK tu izrazil svoje stališče. Bil bi vesel, da bi se ta zgodba končno zaključila.  Hvala.
Hvala. Besedo ima Matej Tašner Vatovec.
Okej, dobro, nadaljujemo tu. Jaz nisem nasprotoval temu, da ste vi kandidirali in bili izvoljeni za občinskega svetnika, pravim pa, da vseeno imate pač funkcije, ki so med seboj prepletene in tudi vplivi med njimi. Ampak, okej, to je lahko mnenje, pustimo to.  Jaz resnično ne razumem stališča kolegov iz koalicije, pa tudi MVK - kje KPK odloča o združljivosti in nezdružljivosti, po katerem postopku in kakšno pravno posledico ima to? Nobene! Tu se MVK odreka svoji pristojnosti. Še enkrat, če gremo brat ping pong dopise med KPK in MVK, je nekaj stvari jasnih. Ena je ta, da se v bistvu oba strinjata, da je treba uporabljati oboje, Zakon o poslancih in Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, in da na nek način smo v tem konkretnem primeru, da gre primer nezdružljivosti funkcij. Ampak ključni problem je zdaj, kdo bo to izrekel formalno. Mislim, da tu imamo problem. Tega stavka sicer nikoli ne želim uporabiti, ampak tu nam manjka, očitno, zdrave kmečke pameti. Zelo preprosto, še enkrat, gremo po vrsti. Zakon o poslancih določa v 9. členu, kdaj preneha mandat: »Če v treh mesecih po potrditvi poslanskega mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo poslanca.« Gre za avtomatizem. Drugi odstavek: »Poslancu preneha mandat z dnem, ko Državni zbor ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka,« se pravi, se mora seznaniti. Dalje je v 12. členu jasno določeno, kaj so razlogi za to, da pride do tega avtomatizma, in to je to, da ne sme opravljati pridobitne dejavnosti. Kaj je pridobitna dejavnost, smo zdaj že slišali. Še enkrat, pojdite pogledat Pravilnik o opredelitvi pridobitvene in nepridobitvene dejavnosti - pač, d.o.o. je gospodarska družba, ki deluje na trgu, in to je to. In če želite, tudi Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ne bomo ponavljali, členi tam jasno določajo, kako in kaj. Tako tu ne gre za to, da se mora nekdo izreči in točno pokazati s prstom, ja, v tem primeru to je. Kot je Jani že prej povedal,   (nadaljevanje) že 25 let je bilo čisto jasno, katere funkcije so nezdružljive, in se je tega držalo. Zdaj pa - kaj? - mižimo pa skušamo reči, okej, zakoni so se spremenili, imamo KPK, naj KPK nekaj naredi. Poglejte, tudi po poslovniku, pač, MVK se seznanja s temi zadevami. In kako se naj seznani drugače, kot pač da sama pretehta te zadeve. Jaz tega dela ne razumem, ker potem na tak način se lahko hitro zapletemo, dokler ne bodo zakoni spremenjeni. Zakon o poslancih je še tak, kot je, nimamo še novele. Nekdo je že prej, mislim, Nataša je prej rekla, okej, imamo lahko, ne vem, v poslanskih klopeh nekoga, ki je direktor Krke, lahko imamo, ne vem, tudi ministra za infrastrukturo, ki je hkrati direktor HSE, samo da ne dobiva plače za to. Mislim, to je zdrava kmečka pamet. Pač, nekatere stvari ne gredo skupaj. Jaz se tu strinjam z Janijem, jasno, pač postaneš poslanec, to je to. Ampak ne se zdaj izgovarjati, da mora KPK to povedati; vsakemu je to jasno samo po sebi. In ne gre za osebni napad, ne gre za nek linč ali ne vem kaj, ampak gre za to, da če si želimo - in to poslušamo zdaj že od prejšnjega mandata dalje - dvigniti nivo Državnega zbora, ne bodo etični kodeksi pomagali, ne bodo pomagale ne vem kakšne debate o tem, okrogle mize, ampak takšni primeri krnijo ugled Državnega zbora. In dajmo se s tem soočit, no. / oglašanje v ozadju/ Ga krni sendvič, ampak tudi ta. Jaz mislim pač, da vse podlage obstajajo. Še enkrat, prav, dajmo spremenit zakon, dajmo naredit tako, da bo nedvoumno naprej, ampak to, da je situacija zdaj nedvoumna, je v bistvu zgolj manipulacija, nič drugega kot to.
Kolega Jani, replika.
Jaz bi samo toliko repliciral kolegu Vatovcu, saj to je ta večni nesporazum, ki kar naprej nastaja. Če boste poslušali predsednika v njegovih izjavah, MVK, navzven, v medijih je ugotavljal eno, mi danes v koaliciji razpravljamo drugo, kolega Vatovec, ti pa si celo prepričan o tretjem. Zdaj pa zelo preprosto, pravilo je, tisti, ki te je izvolil, tisti te lahko razreši. Kje se mandat potrjuje - mandat se potrjuje v Državnem zboru. Mandata ne more vzeti KPK, ne, mandat se lahko konča samo v Državnem zboru. Ampak, preden se pa to lahko zgodi, če se sploh zgodi, mora pa nekdo drug ugotoviti nepravilnost, in to je KPK. KPK edino v enem primeru - tak postopek, ki ga vodi KPK, ga vodi Državni zbor. Veste, kdaj, v katerem primeru? Kadar gre za predsednika KPK in njihovih namestnikov, ker oni pa poročajo Mandatno-volilni komisiji premoženjsko stanje. In ta situacija, da bi se tu vse začelo in vse končalo, je zgrešena. Zakaj? Zaradi tega, ker pred leti - kot sem že omenil v svoji razpravi, če ste bili pozorni - sta obstajali dve komisiji, kjer je komisija poslancev ugotavljala nezdružljivost. In ko se je ugotovilo, da to je pa res malo nehigiensko, da poslanci o poslancih odločajo, se je to ločilo na neodvisni organ, in to je KPK. In zato mi danes razpravljamo, da mora KPK opraviti svojo domačo nalogo, ki je ni opravil, to je problem. In iz tega razloga ne gre za nobeno sprenevedanje. Gre samo za to, da KPK zdaj pa pravi, »ne, ne, ne, vi imate Zakon o poslancih, kar izpeljite zgodbo…« Veste, to je pa beg od svojega osnovnega dela, ki ga moraš po domači nalogi opraviti. Zakaj pa smo sprejeli Zakon o integriteti pa ukinili stari zakon, ko je vse bilo jasno; o tem sem razpravljal. In to je ta nesporazum, ki zdaj tu tli. In zato deluje, kot da nobeden ničesar noče narediti in se delamo vsi slepe pa gluhe, pa drug na drugega kažemo s prstom, kdo mora kaj narediti. KPK mora svoje opraviti. Zato smo mi predlagali sklep. In ta drugi sklep si preberite, kaj piše, zelo jasno: »Mandatno-volilna komisija ugotavlja, da je v delu, ko nezdružljivost ureja Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, za njegovo izvajanje pristojna Komisija za preprečevanje korupcije,« to, o čemer jaz govorim, KPK. »Zato od komisije za preprečevanje korupcije pričakuje,« mi pričakujemo, kajne, damo jasno vedeti, »da kot samostojen in neodvisen državni organ opravi svojo zakonsko dolžnost. In na podlagi    (nadaljevanje) Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ugotovi dejstva, ki bi lahko bila,« ki bi lahko bila, mi ne vemo, komisija naj to ugotovi, »oziroma bodo podlaga za odločanje Mandatno-volilne komisije v zadevah ugotavljanja nezdružljivosti poslanske funkcije.« Ali bo ta predlog res pripravljen tako, ali bo MVK res to odločil, tega mi danes ne vemo. Ampak najprej naj opravi MVK. Če pa MVK tega po tem pozivu res ne misli opraviti, potem imamo pa resen problem, bistveno bolj resen problem od tega, ali je gospod Horváth kaj narobe naredil ali ne.  Hvala.
Hvala, Jani. Samo en stavek na to. Ja, tu se strinjamo, da KPK svojega dela ni opravil, to je dejstvo, bi ga moral. In, recimo, ko so mediji - za ponazoritev -, ko so slovenski mediji od KPK želeli odgovor, kaj bo na tej zadevi naredil, so čakali pravzaprav osem delovnih dni, tik pred koncem, da so dali takšen odgovor, en stavek: »Spoštovani, komisija bo predmetno zadevo obravnavala skladno z določbami Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter po potrebi uvedla ustrezen postopek.« Ta stavek, ta odgovor kaže na vso, jaz bi rekel, neresnost delovanja KPK, in nimam besed.  Zdaj dajem besedo kolegici Maši Kociper. / oglašanje v ozadju, medsebojni pogovor/ Se opravičujem. Ja, nisem videl, se opravičujem. Anja, izvoli, imaš repliko.
Ja, še enkrat. Poskušam tudi pač neke stvari razumeti. Ampak jaz še vedno… / nemir v dvorani/ Ali lahko, prosim?
Izvoli, Anja, izvoli.
Glejte, če bi res šlo za to, da ima to odgovornost Mandatno-volilna komisija, potem bi poročila o svojem delu poslanci pošiljali Mandatno-volilni komisiji in ne KPK. Meni je pa to kristalno jasno. In tu pač ne razumem in se mi zdi - oprostite, prej je bilo rečeno, ne gre za nič osebnega, je bilo rečeno, da ne gre za nič osebnega, šlo je za precej osebne razprave tule, o treh mesecih, o tem, koliko denarja, vse ostalo. Glejte, jaz mislim, da bi delno morali to sejo tudi zapreti, zaradi spoštovanja do poslanskega kolega, ampak kakorkoli že. Pri tem pa res, glejte, ne smemo imeti dvojnih meril. Ni prav, da imamo dvojna merila. Prej je bilo rečeno, pa so eni občinski svetniki, pa so predsedniki društev… Kolegica je poslanka, mestna svetnica pa še petinsko bi delala. / oglašanje v ozadju, medsebojni pogovor/ No, odrekla se je, ampak kakorkoli že, želela je, je kandidirala. / oglašanje v ozadju/ No, potem se pa opravičujem. Se opravičujem.
Kolegica Anja ima besedo.
Ja, kandidirali ste, kajne. / oglašanje v ozadju/ Saj to ni važno, no. Glejte, potem upam, da niste zdaj naglas povedali, da ste izigravali zakon pa da ste kandidirali tako, malo za hec, no; jaz jemljem tudi kandidaturo kot resno stvar. Ampak kakorkoli že, ne smemo imeti dvojnih meril. Danes pa v tej debati delamo tak halo. Jaz se strinjam, ni prav, ni v redu, nimamo stvari jasnih, ampak se mi zdi, da pa delamo res eno stvar, kot da se je pač, ne vem, v državi, ne vem, pokradlo ne vem koliko denarja in vse ostalo. Povedala sem pa prej celo, da imamo primere, kjer vemo, da se krši zakon, pa so ljudje zaslužili, pa se sprenevedamo, da ni to nič pomembno.  Tako, glejte, jaz mislim, da pač pojdimo naprej. Imamo dva sklepa, enega s strani Mandatno-volilne komisije, enega s strani koalicijskih strank, pa da vidimo. Ampak tu obračunavati s posameznikom, se mi pa res ne zdi pošteno. Sicer pa, kar se tiče odvzema mandatov, tu pa je bolje, da malce manj govorite, ker veste, kaj se je v Državnem zboru zgodilo v prejšnjem mandatu.
Hvala, Anja.  Zdaj ima besedo kolegica Maša Kociper.
Ja, ta nesporazum prej, predsednik, je ostal, ker sem jaz razumela vaše vključevanje kot razpravo, in replika je možna po razpravi poslanca, kajne. Tako da problem nastaja, ker mi ne vemo, ali vi razpravljate ali komentirate vmes…
V redu, vzamem na znanje, dobro. Ampak je bilo vmes, no, mislim, da je bilo potrebno, da sem to dal… Okej.
Ja, ampak potem sem jaz mislila, da je že bila vaša razprava. Kajne?
Ja, ja, razumem.
Ja, skratka, današnja točka se imenuje informacija o izvajanju 12. člena Zakona o poslancih in za razliko od nekaterih, ki menite, da so stvari kristalno jasne, je moje mnenje kot od pravnice tudi – seveda nisem neka avtoriteta, ampak pač, to je moja izobrazba – da temu ni tako in bom zdaj čisto jasno povedala zakaj in ne bom govorila o konkretnem primeru, čeprav se mi zdi, da nam je kolega poslanec - vsaj večini - naredil krivico, ko je rekel, da ga napadamo kar v dveh razpravah. Jaz, v dveh dogodkih, tistem neformalnem dogajanju pa danes nisem nekih napadov zaznala, razen mogoče v kakšni razpravi, so nas pa na drugi strani mediji opozorili, da ščitimo svojega kolega, ne? Jaz predvsem mislim, da je zadeva tako pomembna, da jo je treba jasno in enoznačno uredit za naprej. Gre za potencialno odvzem poslanskega mandata, kar je izjemen poseg, izjemen poseg v osebnostne pravice. Spomnimo se v primeru pravnomočno obdolženega, obtoženega in obsojenega poslanca, je na koncu Ustavno sodišče ugotovilo, da je bil odvzem neustaven, pa je bil pravnomočno obsojen, poslanec, kajne? Tako da, ko govorimo o teh zadevah, gre za izjemno resno stvar, ki mora biti, po mojem mnenju – glede na poseg – izjemno jasno zapisana. In če zdaj, ne, kolega Vatovec je pravilno pogledal zakone, da se ne pogovarjamo na pamet. Pogledamo oba zakona, mislim, da sta izrazito v koliziji oziroma nejasna. 9. člen res določa, da poslancu preneha mandat, če ne preneha opravljati v treh mesecih dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo poslanca in potem v 12. členu še dodatno pravi, poslanec ne sme opravljati pridobitne dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva z opravljanjem javne funkcije. Nekateri tukaj ste rekli, da je sprenevedanje, da ne vemo, po katerem zakonu – da je vendar jasno, da gre po zakonu o – kako je celo ime – Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Okej, ampak poglejmo drugi odstavek 12. člena. Poslanec ne sme biti član nadzornega odbora gospodarske družbe, se pravi, prvi člen govori, se sklicuje na Zakon o integriteti, drugi odstavek pa govori nekaj drugega, kot ta isti zakon, ki v 27. členu, v prvem odstavku pravi, da poklicni funkcionar ne sme opravljati dejavnosti upravljanja nadzora ali zastopanja - kar direktor nedvomno je - medtem ko prvi zakon, Zakon o poslancih, ki je nedvomno lex specialis – se pravi, bolj podroben zakon – govori samo o nadzornem odboru. Že tukaj, se pravi, kolizija obstaja. Potem govori, Zakon o poslancih, kot lex specialis, o treh mesecih in o – tako kot je rekel poslanec Vatovec – nekem, pravzaprav, avtomatskem prenehanju. Hkrati pa isti člen se sklicuje, pravi Jerca, povsem jasno, na Zakon o integriteti, ki pa določa postopek, točno jasen postopek, po katerem se mora ta postopek izpeljat. In ta postopek je, prvič, določa 28. Člen, da mora v tridesetih dneh po izvolitvi – se pravi, en zakon govori o treh mesecih, drugi o tridesetih dneh – potem pa 29. člen pravi, če funkcionar v roku iz prejšnjega člena – je zdaj to 30 dni ali 3 mesece? – ne preneha z opravljanjem dejavnosti, ga komisija na to opozori in mu določi rok, s katerim mora prenehati opravljat to dejavnost ali funkcijo. Se pravi, zakon tu jasno določa postopek in če po tem roku komisija ugotovi - se pravi, se ugotavlja KPK in ne MVK, kot nekateri menite – da ni odstopil in da še naprej opravlja to funkcijo, o tem obvesti pristojni organ, ki je pristojen predlagati ali začeti s postopkom za prenehanje funkcije tega funkcionarja – to je pa MVK, ne? Mislim, da sem zelo nazorno povedala, kje so te nejasnosti in kje bi bilo zakone, glede na težo posega, absolutno uskladit, če bi hoteli karkoli naredit. Mislim, da je to – upam no – da je to, zdaj, iz te plati jasno. Kar vsi skupaj zamerite in zamerimo poslancu je to, da smo vsi razumeli, da ne moreš biti direktor, on pa ni, da ni odstopil v roku, ki je določen in je tudi v tistem priročniku zapisan in še potem, kajne, ta nesreča z odstopno izjavo pa ne izbrisom iz sodnega registra. Vse takrat bi moral kolega, kajne, takoj potem odstopit in zahtevat izbris iz sodnega registra. Tako da, tu ste ga »pobiksal«, definitivno, ampak definitivno je pa tudi dejstvo, da vam nihče ni hotel ne vem kaj slabega, ampak da gre za tako pomembno zadevo, da je to stvar treba uredit in tako jaz razumem to točko in s to razpravo hkrati mislim, da sem tudi svojo, da sem nakazala, kako bi morala biti ta ureditev boljše zapisana, da bi bila povsem jasna in na to napotujejo tudi sklepi koalicije, ki smo jih danes predlagali. Hvala.
Hvala Maša. Samo eno kratko zdaj repliko na tole oziroma dopolnitev no, bi pravzaprav rekel. Ko si rekla, da komisija KPK ugotovi, da funkcionar po roku, ki ga je določila komisija na podlagi prvega odstavka tega člena še naprej opravlja nezdružljivo dejavnost, članstvo ali funkcijo, o tem obvesti pristojni organ, si rekla MVK. V naslednjem odstavku pa piše: »Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za neposredno voljene funkcionarje.« To je problem, ne veljajo, ne? In če v njihovem primeru komisija ugotovi dejstva iz prejšnjega odstavka, v svojih ugotovitvah obvesti javnost in svoje ugotovitve objavi na spletnih straneh komisije. Samo toliko, hvala, zdaj ima pa besedo kolegica Bojana Muršič. Izvoli Bojana.
Ja, hvala lepa, predsedujoči. Začela bom tako, ta zgodba se vleče več kot 3 mesece in moram reči, da sem vesela, da smo danes, ko govorimo o tej zadevi na Mandatno-volilni komisiji, kajti dopisovanje predsednika z Komisijo za preprečevanje korupcije se mi zdi res, bom rekla, neprimerno, kajti, določene stvari bi morali mi se o stvareh tudi dogovoriti in pogovoriti. Komisija za preprečevanje korupcije je bila ustanovljena z posebnim namenom. Komisija je samostojen, neodvisen organ, ki mora opraviti svoje naloge, ki so jim bile podane. Vsi mi posredujemo informacije njim, ne Mandatno-volilni komisiji. Drži ali ne drži? Mandatno-volilno komisijo seznanjamo zgolj z posameznimi zadevami, ki so seveda bile navedene v samem priročniku, ki smo ga vsi poslanci tudi prejeli. Tisti, kateri so prvič poslanci, po vsej verjetnosti so si ta priročnik zelo dobro pogledali – vsaj upam tako – saj sama, ko sem bila prvič poslanka leta 2014, sem šla od vsake točke do točke posebej in moram reči, da resnično zelo poljubno so stvari napisane. Pa ne poljubne tako, ampak zelo jasno napisane, kaj moramo narediti in da je to dopisovanje o, sem in tja prišlo, jaz sicer sploh ne vidim, ne vidim potrebe po tem, kajti Komisija za preprečevanje korupcije bi morala odreagirat takoj in sama. Zakaj na to navajam? Komisija je dobila lastno, mislim, je dobila pobudo. To se pravi, mora nekaj odreagirat. Vsaj tako jaz to razumem. Kaj je naredila? Obvestila je Mandatno-volilno komisijo. Mandatno-volilna komisija nazaj obvešča, da dejansko o tej zadevi nimamo informacije. Saj je tudi nimamo. Ne govorim jaz o konkretnem primeru, tu zdaj, ker v bistvu se mi resnično ne zdi primerno, da danes govorimo o konkretnem primeru na odprti seji, kajti, ni prav, da govorimo o tem. Danes sicer smo se slišali o nekih dohodkih, kar se mi je popolnoma ne zdi, takrat bi se morala seja zapreti. O teh stvareh se govori na zaprti seji. Na eni strani imamo Zakon o poslancih, na drugi strani imamo Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Zakon o poslancih je starejši, Zakon o integriteti in preprečevanju je novejši. Maša je zelo jasno povedala, v prejšnjem, da v bistvu gre za kolizijo teh zakonov in enostavno, eden je specialis, drugi je podredni. V eni veliki zmedi smo. Jaz verjamem, da nam bo uspelo ta Zakon o poslancih, ki je sedaj v pripravi, v novi obliki, katerega sem sicer tudi danes slišala, da Levica podpira, sicer z nekimi popravki in srčno upam, da bo do tega tudi prišlo, kajti, predlagat popravke in potem zakona tudi ne sprejet, se mi zdi,  (nadaljevanje) da ni pravilna pot. Bo potrebno te zadeve kristalno jasno rešiti, ampak, ali je naloga Mandatno-volilne komisije, da ugotavlja, ali je nekdo nekaj naredil ali ne – jaz mislim, da ne. Od nekod moramo to dobiti. Zakaj to navajam? Komisija za preprečevanje korupcije ima to nalogo, v nasprotnem primeru zame potem 27. člen iz Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije je povsem nepotreben, ker v bistvu komisija ima nalogo, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah pa še naprej. In če gledamo – pa se bom zdaj obrnila na konkretni primer, zastopanje v gospodarski družbi, je to zastopanje definitivno je v konkretnem primeru šlo in že iz tega stališča bi moral KPK odreagirati in povedati: »Poklicni funkcionar z imenom in priimkom opravlja to nalogo«. In ko bi mi imeli takrat to zadevo, bi lahko govorili danes tukaj o konkretnem primeru. Ne pa, da mi govorimo, če ne vemo. Jaz osebno te zgodbe, ki jo je kolega prej povedal, ki je napisal dopis, nimam. In na koncu koncev me tudi ne zanima, kaj je on pisal in kako je pojasnjeval to zgodbo. In tu imamo resnične težave, kajti jaz mislim, da so ti sklepi, ki jih imamo danes na mizi, gredo v pravo smer. Nekdo ni opravil svoje naloge in to je definitivno Komisija za preprečevanje korupcije, ki jo imamo za to, v nasprotnem primeru je ne rabimo. Potem bomo posredovali vse naše informacije Mandatno-volilni komisiji, ki se bo utapljala v teh papirjih, pa ukinemo na koncu koncev Komisijo za preprečevanje korupcije. Tako jaz vidim to iz tega mojega stališča. Res pa je malce nenavadno, da nas mediji na to obvestijo in to se mi resnično zdi neprimerno. Absolutno kolega niti slučajno nič slabega. Določene stvari je potrebno pogledati takrat, ko nastopiš mandat, ko že kandidiraš za poslanca. Resnično se po vsej verjetnosti marsikdo ne zaveda ali pa se nismo zavedali, kaj bo vse skupaj to doprineslo oziroma čemu… kaj te doleti in tu je treba to vzeti v zakup.  Še enkrat, Mandatno-volilna komisija nima pravne podlage, da bi odločala o čemerkoli, v kolikor Komisija za preprečevanje korupcije ne naredi svojega. To je iz mojega stališča. To dopisovanje sem tja gor in dol, se mi pa zdi res malce nenavadno. Vsak prelaga odgovornost drug na drugega in resnično naredimo že enkrat konec tej zadevi in jasno opredelimo to v Zakonu o poslancih, da bo nedvoumno jasno, kdaj gre za prenehanje. Kajti ta nasprotja so zdaj res nenavadna. Za enkrat hvala lepa.
Hvala. Replika, kolegica Sukič.
Ja jaz bi se samo odzvala na to vašo zadnjo razpravo, pa tudi v bistvu je večkrat bilo to omenjeno danes. Glejte, 27. člen Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije – smo ga večkrat naštevali, jasen je, pa pravite: »saj potem pa ni potreben, ker KPK ni opravil svoje naloge«. Zdaj vaju samo sprašujem, ali imamo mi zakonodajo v tej državi tako napisano, da določeni zakoni so vezani samo na eno inštitucijo, ali je to neki zakon, ki ga beremo lahko tudi drugi, če tista inštitucija ni opravila svoje naloge in je jasen in nedvoumen. Ta zakon je v 27. členu povsem jasen in nedvoumen. In tudi tole bi rekla, ne gre… tole je danes precedenčni primer, na osnovi katerega razpravljamo ravno o teh dilemah in zato seveda ni dopustno, da se komurkoli obeša, da osebno obračunava s komerkoli. Jaz poslanca sploh ne poznam, me ne zanima osebno obračunavanje, ampak, če je poslancu bila dana beseda, da je nekaj izrekel, sem na to replicirala in konkretno ovrgla določene trditve. Samo za to je šlo. Ampak glejte, res še enkrat, ali je 27. člen neki… ali samo KPK lahko o tem razpravlja, ali imamo mi zakone v tej državi zato napisane, da jih uporabljamo smiselno in tudi drugi, če nek organ odpove in ne opravi svoje funkcije? To je resno vprašanja in prosim za odgovor. Hvala lepa.
Hvala. Zdaj ima   (nadaljevanje) besedo kolegica Lidija Mirnik. Izvoli.
Ja, hvala lepa za besedo. Zdaj ogromno je bilo že povedanega. Jaz bi na začetku povedala, da nisem pravnica, ne velecenjena, niti manj cenjena pravnica – nisem to, sem mi pa zdi, da kmečka pamet bi pa morala tudi v tem parlamentu malce delovati. Ugotovili smo danes, da v konkretnem primeru ne moremo govoriti in ugotovili smo, da moramo uskladiti zakona, ki se dotikata nas konkretno, ker sta v koliziji, torej je to treba storiti in to bi rekla na začetku in to je zaključek, kar moramo pravzaprav storiti. Zdaj, ko poslušam Zakonodajno-pravno, ki pravi, da nismo pristojni, potem na drugi strani poslušam KPK, ki tudi pravi, da ni pristojna, se jaz pravzaprav sploh sprašujem, zakaj KPK mi v tej naši državi imamo in bom tudi povedala, zakaj sem to povedala. Če se spomnite, ko smo postali poslanci takoj na začetku tiste slikice, kdo smo poslanci in potem najbolj zanimiva novica, ki se je pojavila v Dnevniku, enem izmed televizijskih dnevnikov – kdo so tisti lumpi poslanci, ki so pa že prekršili ne vem kaj vse in slikice so bile. Obremenjeni so s postopki in odločitvami KPK, pa slikice so bile in to so zdaj bili – mislim, da so bili štirje ali pet, ena ženska pa dva gospoda. To so bili za začetek največji lumpi poslanci izvoljeni. To je namreč KPK povedala. Jaz bi resno predlagala, da resno razmislimo o tem, ali KPK opravlja svojo nalogo, ali je ne opravlja. Ker če je ne opravlja, potem predlagam, da tisti denar, ki za ta KPK gre, gre nekam drugam – kamorkoli, meni je vseeno. Če pa jo že opravlja, potem jo pa naj opravlja odgovorno. Konec, amen, pika. In to je vse, kar je treba pri tem postopku tudi povedati. Zdaj pa, ker imamo v Sloveniji žal tako, da imamo pet pravnih mnenj, pa od zadaj 20 pravnikov, je to problem, ampak to je pač problem, zato zadevo moramo reševati. In mogoče bi bilo smiselno, da zaključimo to sejo in nehamo, sprejmemo sklepe, s katerimi verjetno nihče nima težav in gremo dalje. Hvala.
Presednik Ivan Hršak
Hvala. Se strinjam, samo te, ki so se še prijavili, bom še, potem bi pa počasi res zaključili to razpravo. Kolega Jani – imam zapisano, si želel? / Oglašanje iz dvorane/ Janja, so mi narobe napisali. Izvoli, kolegica Janja Sluga.
Ja, hvala. Pa še skupaj sediva vedno, tako da nikoli ne vemo, ali je Janja ali Jani. Ne, jaz moram vseeno nekaj reči, da tiste prve razprave, ki so bile, so bile izjemno korektne in se v resnici nihče od kolegov poslancev ni ukvarjal neposredno z vami, kolega Horvat. Ste pa potem odprli vrata vi s svojo razpravo, z vsem tem, kar ste v tej svoji razpravi povedali, ste pa dejansko navajali zelo osebne podatke, zelo osebne stvari in potem se je odprlo. Meni je sicer žal. Žal mi je v resnici, da sploh sedimo danes tukaj zaradi tega konkretnega primera, zato, ker je vsaj moje mnenje tako, da je doslej v Državnem zboru zadeva veljala za zelo jasno. V tem mandatu, v prejšnjem mandatu vsi poslanci, ki so nastopili svojo funkcijo, jim je bilo zelo, zelo jasno, kaj je potrebno potem narediti. Ta poslanski priporočnik je bil že danes parkrat omenjen, poleg tega priročnika smo dobili še cel kup nekega drugega gradiva na začetku mandata, vključno z Ustavo in tako naprej. In tam notri so zadeve jasne za v vrtec ali kako naj se izrazim. Tako kot tudi danes nekako imam občutek na trenutke, da vas hočemo kot v šoli malo poučevati, pa se mi zdi, da se bolj vsak zase nekako pogovarjamo, ampak prav v naši poslanski skupini v prejšnjem mandatu, so skoraj vsi poslanci prihajali iz neke druge sfere. So prej v prejšnjem življenju kot smo takrat rekli, počeli neke druge stvari, ampak od prvega do zadnjega vsem je bilo jasno, kaj je naslednji korak, ko so nastopili funkcijo poslanca. Mi smo bili zdaj opozorjeni in tukaj moram predsednik tudi… jaz sem prvič na televiziji vašo izjavo videla preden smo mi bili kakorkoli obveščeni kot člani MVK, da se v zvezi s tem nekaj dogaja. Vi ste si prej dopisovali s Komisijo za preprečevanje korupcije in tudi tista vaša prva medijska izjava v bistvu ni vsebinsko ni odražala tega, kar razpravljate danes, je bila malo drugačna. In mislim, da nas je tukaj KPK v resnici malo speljala     (nadaljevanje) na led, tam na tisti led, kamor nas je tudi hotela, ker do sedaj tudi na podlagi enega primera kot je že kolega Jani povedal iz leta 1999, ko je Ustavno sodišče zelo jasno razsodilo je bilo nam tukaj vsem jasno sedaj nam pa kar na enkrat ni ali kako? Tukaj je bil zopet eden manever KPK, ki jih je bilo v preteklosti že nič koliko in smo se malo pustili speljati. Strinjam se - mislim mi KPK prijavljamo vse do zadnje pikice in vi to veste natančno kako ti formularji izgledajo, kako so dorečeni roki, kako moramo vsako leto te prijave ponavljati, kaj vse moramo notri navajati, na kaj vse smo, potem še pozvani, da še dodatno itd… -, potem se KPK zelo rada oglaša kdo od nas tega ni naredil ali pa ni naredil pravilno ali pa je še kaj pozabil, ko pa se mora KPK oglasiti v takem primeru se pa ne želi. Ja kot je bilo rečeno ne vem zakaj, potem še karkoli prijavljamo KPK, kakšen smisel ima, potem to? Potem si prijavljamo sami sebi. Mislim, ne vem, ne razumem. Ne vem, če danes kdo, ki doma to spremlja sploh še kaj razume, ker tudi jaz ne razumem. Ne vem zakaj smo sedaj sploh prišli tako daleč? Okej, v redu, je sedaj prišlo do tega primera, smo ugotovili, da je treba neko sivo polje še pokriti, smo ustanovili delovno skupino, upamo, da bomo to spremenili, ampak jaz, ko berem ta zakon - nisem strokovnjak tako kot nihče izmed nas smo pa tukaj, zato da si gradivo preberimo in si ustvarimo svojo sliko -, ampak po neki moji logiki dejansko Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije v nobeni točki ne pravi, da za poslance pa nekaj ne velja ali pa, da so poslanci iz tega izvzeti. Kljub temu, da imamo ta odnos specialnega zakona s splošnim nikjer to izrecno ne piše in tudi ne zdi se mi danes smiselno predsedniku ves čas razlagate in berete te člene zakona in za vsako razpravo, potem še vi malo razložite to je brezveze. Dejstvo je, do sedaj je bilo jasno vse sedaj pa ni jasno več nič? Ne vem, bizarno, je tista prava beseda, ki je bila že na začetku izrečena. V redu, če je pravi KPK, da moramo še nekaj spremeniti bomo nekaj spremenili, ampak mi se pa ves čas tudi pogovarjamo o tem kako nizek ugled imamo v politiki, potem se pa nam dogajajo taki primeri, da sami po sebi pljuvamo v resnici s takimi dejanji. Ne sedaj narobe razumeti, da smo tukaj v razpravi pljuvali po enem poslancu, ker nismo, ampak da sami pri sebi iščemo luknje v zakonodaji za katero smo dvignili roko ali pa jo je dvignil kdo pred nami v tem istem Državnem zboru katerega člani smo in si sedaj prizadevamo poiskati to luknjo. Saj to ni normalno. Kar se mene tiče so zadeve jasne. Kako bomo to postopkovno izpeljali jaz upam, da bo KPK malo sodelovala, če ne pa kot sem rekla bomo prijavili stvari sami sebi.
Repliko ima gospa Kociper. A razpravo? Ja, potem pa moraš še počakati, imamo še prej. Sedaj naslednja je Anja Bah Žibert.  Izvolite.
Jaz bi res prosila, ker so bila različne danes razlage vsega tega in bi bila vesela, če mogoče tudi za lažje, potem odločanje in glasovanje, da se vendarle nekako opredelimo tudi do sklepov. Nekateri so tukaj razpravljali o tem, kar in jaz dam prav saj tudi sami vedo te stvari bolje kot jaz, da gre tudi za zakonsko kolizijo in to na primer sklep Mandatno-volilne komisije nekako povzema. Po drugi strani imamo na mizi predlog sklepov koalicijskih poslancev, ki o tej koliziji ne govori več nič. Me res zanima    (nadaljevanje) kakšno odločitev oziroma sedaj glede na vse razprave, ki so bile kaj sedaj to pomeni, če se pač podprejo samo eni sklepi ali pa to, potem pomeni, da se sklep Mandatno-volilne komisije na primer ne bo upošteval, ker meni se zdi to osnova? Da se bomo pravilno odločali je treba imeti najprej čisto zakonodajo ne glede na to kdo odloča. Kot drugo pa mislim, da smo se tako v večini strinjali, da je KPK tisti, ki ima vse naše podatke in bi moral stvari pogledati in doreči. Ampak vseeno, če pa tudi ugotavljamo to prvo se mi zdi ta zadeva v prvi vrsti najprej za podpreti.  Kot drugo. Nekateri smo na stališču, da vseeno ni povsem jasno in kot je bilo prej lepo rečeno pravniki imajo različna, potem tudi mnenja, da pri tej zadevi, vendarle gremo s temi postopki naprej, da ne obračunavamo več s tem konkretnim primerom, ampak da pogledamo tudi še raje pa vzamemo si čas magar v kakšni posebni skupini, saj debata okoli ne vem petinskega dela že teče, ampak samo za primer. Mi poslanci smo dolžni dajati poročilo KPK. Prej je kolega Jani lepo povedal. Za petinsko delo odloča Mandatno-volilna komisija - ali je tako - ampak ali veste, da nobeden poslanec ne daje poročila o petinskem delu Mandatno-volilne komisije. Mi sploh ne vemo ali dejansko opravljajo strokovna dela, zahtevnejša dela, kaj delajo… Tukaj je tudi eno polje, ki je prav tako problem za vse nas. Jaz sem vedno na stališčih tistih, ki pravijo, da je poslansko delo povsem dovolj in da bi težko opravljala kaj drugega, ampak to ne rečem, da drugi ne zmorejo jaz nikoli o tem ne bom sodila, vendar pa so nedorečene stvari. Tukaj bi res bila vesela, da se sedaj ne poenotimo saj pač imamo različne poglede, ampak kaj sedaj to pomeni. Ali bomo pač prvo popravili to, kar govorimo, da gre za kolizijo v samem zakonu in potem seveda, da KPK odloči o teh stvareh? Tukaj gre meni za zelo pomemben redosled.  Hvala.
Hvala. Sedaj ima besedo Maša Kociper.  Izvolite.
Hvala lepa, predsednik.  Kot rečeno naslov te točke je 12. člen Zakona o poslanci informacija o izvajanju jaz sem to tudi tako resno vzela in se na to pripravila, zato me zelo moti, ker se vabijo k besedi kolegi poslanci, ko rečejo se javijo k besedi, da bodo razpravljali, potem pa rečejo kako je ta razprava brezzvezna in zakaj razpravljamo sploh. Potem drugi poslanci, ki rečejo, da je vse brez zveze zakaj se to pogovarjamo. Ta točka je sklicana, pogovarjamo se o tej problematiki, ki je resna, to je problematika odvzema mandata v skrajni fazi in mislim, da je to ena zadeva, o kateri se je treba resno pogovoriti in sama sem k zadevi resno pristopila. Eden od poslancev je rekel ni med nami strokovnjaka. Oprostite, jaz sem strokovnjak. Jaz vem, da vam gre to grozno na živce, ko povem, da sem pravnica in se, potem vedno kdo v to obregne povem pa ravno zato, ker potem v detajle nekaj razlagam in hočem, da veste da morja izobrazba je prav branje zakonov. Tako kot se jaz ne kregam z nekom, ko razlaga gradbene zadeve pa je gradbenik nekako zaupam, da nekaj o tem ve, zato to povem, da morda mogoče malo zaupate, da ko vam reče, da je to lex specialis to pa ne, da malo o tem vem. Seveda pravo ni eksaktna veda, ko bi bilo dva plus dva je štiri in je vedno možno tolmačenje in nikakor nočem povedati, da je moja prava. Jaz samo hočem povedati, da z najboljšim namenom iz svojega znanja pogledam svoj pogled na stvari vas pa ne more nihče prisiliti, da ga sprejmete, da glasujete ali kakorkoli. V bodoče se bom te pripombe absolutno poskušala vzdržati, se zanjo opravičujem, ampak resno jemljem debato o tem kaj je treba spremeniti. Razprava poslanke Bah je v tem smislu korektna kaj sedaj s temi sklepi. Bi tudi odgovorila, da sklep, ki ste ga vi omenili in ga je navedla tudi MVK je bil tudi kot sklep koalicije, vendar smo   (nadaljevanje) bili, potem složni na koalicijskem usklajevanju, da mi kot Državni zbor ne rabimo sami sebi nalagati, da moramo spremeniti zakonodajo s sklepom, da to je sedaj očitno. Potrebno je vložiti zakon - ustrezen -, ta zakon je že v pripravi Zakon o poslancih in po nekem premisleku se nam je zdelo, da ne rabimo mi kot Državni zbor sebi to s sklepom nalagati. Lahko pa, ne vem, ampak tako je bilo naše mišljenje.  Skratka kot povedano jaz mislim, da sta zakona delano v koliziji oziroma nista jasna v smislu postopka. Jaz mislim, da drži to, kar so nekateri že povedali, da edini, ki lahko odvzame poslancem mandat je Državni zbor ne pa nekdo drugi. Jaz mislim, da je jasno, da mora biti postopek pri tako pomembnem posegu jasno določen.  Zaključila bom samo še s tem. Za vašo pripombo, predsednik, ki mi je dala misliti in sem jo takoj proučila s tem členom, ko pravite, da določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za neposredno voljene funkcionarje. Ja, se strinjam, ampak to ne pomeni, da to, kar sem jaz govorila naj mislim še naprej. Še vedno menim in to izhaja tudi iz 9. člena Zakona o poslancih in iz logike poslanskega mandata, da lahko odvzame mandat samo MVK, ko ugotovi neko dejstvo tako kot 9. člen. Ta, da to ne velja za neposredno izvoljene funkcionarje se nanaša samo na prejšnji odstavek in še vedno velja, da mora biti neko ugotovitveni postopek speljan in da mora nekdo neko dejstvo, se pravi, da je prišlo do nezdružljivosti ugotoviti. Ali je to dejstvo, potem objavljeno na internetni strani pa ga Državni zbor ugotovi kot dejstvo in po 9. členu odvzema mandat za mene ni relevantno. Za mene je pomembno to, da ločujemo v smislu tudi neke higieničnosti to kdo odloča o odvzemu poslanskega mandata in kdo ga, potem ko so vsa dejstva ugotovljena odvzame in to v tem smislu in tako razumem današnjo razpravo bi bilo treba spremeniti Zakon o poslancih. Ta razprava se na neformalnem srečanju zadnji začela in tam je bilo rečeno, da bo po opravljeni razpravi na MVK tudi ugotovljeno, v katero smer točno je treba zakona spremeniti in v tem smislu so bile tudi obe moje razprave.  Hvala.
Hvala. Sedaj ima še besedo dr. Matej Tašner Vatovec.
Moje vprašanje je, če sprejmemo te sklepe kaj bomo dosegli oziroma če KPK ne da mnenja - in mislim, da iz teh dopisov je zelo jasno, da tega ne bo naredila - kaj potem? To pomeni, da naslednjič v naslednjem mandatu bo nekdo predsednik uprave Luke Koper in še hkrati poslanec in ker bodo vsi robni pogoji takšni, da bo lahko te dve funkciji opravil, ker bo recimo delal to brez plačila to pomeni kaj, da v roku štirih, osmih let bomo imeli državo, ki jo bodo vodili sami gospodarstveniki in pisali zakone? To je ključno vprašanje. Če KPK noče in tu jasno piše, da tega ne bo naredila, ker je Zakon o poslancih kot lex specialis bolj natančen po njihovem mnenju ne morejo izdati tega mnenja 33. točka v dopisu iz dne 31. 1. pravi: »Presoje nezdružljivosti funkcij oziroma članstvene dejavnosti za poslanca Državnega zbora z vidika določb Zakon o integriteti s strani komisije tako ni mogoče.« - podčrtano. KPK - se strinjam, ne dela dobro je v bistvu katastrofa od institucije v trenutni obliki - pravi, podčrtano, da tega ne bo naredila in kaj potem, kaj bo Državni zbor v takem primeru naredil?
Hvala.  Sedaj pa še kolega Jani in zadnja razpravljavka Nataša Sukič in jaz bom na koncu, potem še ene odgovore sem dolžan in jih bom podal.  Izvolite, kolega Jani.
Jaz bi se rad opredelil do sklepov, ker ta tema, ki je bila sedaj odprta v bistvu o sklepih sem bolj malo govoril kaj to v resnici pomeni ali sprejetje ta dva sklepa pomeni, da se ta sklep ne sprejme oziroma zakaj je sploh do tega prišlo. Meni osebno nič ne moti, če bi sprejeli vse tri sklepe, ampak potrebno je poznati genezo. Ko je bila sklicana seja je bil samo eden sklep na mizi. Če samo ta sklep gledamo oprostite jaz ne rabim MVK zato, da si naložim sam sebi neko delo pa ugotovim in pridem do resničnega spoznanja, da je potrebno spremeniti in uskladiti zakone.    (nadaljevanje) Zato smo hoteli iti korak naprej in ugotoviti, kaj pa v tem primeru, kar se dogaja, da je treba tudi povedati in pozvati na nek način ter opozoriti KPK, da naj opravi svoje delo. Kajti na razpravo oziroma to, kar je povedal kolega pred menoj, je treba nekaj povedati - Državni zbor oziroma MVK bo danes prvič uradno nekaj povedal na to temo. Do danes ni nič povedal, ker sploh še razpravljali nismo o tem. Mi smo samo slišali predsednika, ki je govoril v javnosti pa dajal izjave v imenu vseh nas, kako se nekaj bo ali ne bo zgodilo. Zato pravim, da je treba pri kakšni stvari pa malo tudi počakati pa korak naprej narediti. In to se s tabo strinjam, kolega, ko rečeš, pod črto je povedalo, da ne bo naredilo ali kaj bo naredilo in tako naprej. Ampak jaz hočem zdaj imeti uradno, bom rekel, da MVK v resnici na nek način s svojim sklepom pozove in se tudi opredeli do tega vprašanja, ker potem smo v pat poziciji. In zato me dobro poslušajte, kaj sem rekel - če KPK ne bo opravil svojega dela, ki mu ga nalaga zakon, potem imamo mi v tej državi večji problem, kot je problem kolega Horvátha - če me razumete, kaj hočem povedati -, in se z njim sploh več ne bom ukvarjal, ampak se bom ukvarjal še z delovanjem institucij v Republiki Sloveniji. Zakaj smo potem sploh ustanovili neodvisen organ KPK? To je potem vprašanje, ki je bistveno bolj grozno kot pa to, kar mi zdaj ugotavljamo, da naj pravzaprav nek neodvisen organ ugotovi. Je pa dejstvo, glejte, še enkrat in do konca bom vztrajal, v preteklosti so poslanci sami sebe nadzorovali. Zato je prišlo do Zakona o integriteti in zato je nastala KPK in zato je KPK tisti, ki mora ugotavljati premoženjsko stanje in ali se dogajajo določene stvari, ki niso združljive s poslansko funkcijo. Ali to ugotavlja posredno ali neposredno izvoljene funkcionarje, mene ta hip ne zanima, tudi kako ga obvesti. Dejstvo je, da če bo karkoli ugotovila, kar je v nasprotju tudi z Zakonom o poslancih, bo pa Državni zbor, tudi če objavi na spletni strani, moral odreagirati. In šele takrat se bomo mi lahko začeli pogovarjati o tem, o čemer se danes ne pogovarjamo, ker se pogovarjamo samo o sklicu točke dnevnega reda. In jaz sem danes v bistvu izredno vesel, da sploh MVK razpravlja o tem, ker sem se bal, po enem mesecu, da MVK sploh o tem nikoli ne bo niti začel debate. In tega je bilo mene bolj groza. In zato sem jaz čakal, da predsednik MVK končno skliče to sejo. In ko sem videl sklep na dnevnem redu, mi je bilo jasno, da je ta sklep absolutno premalo. Ali si predstavljate, da bi za vsak zakon, ki je v nasprotju s kakšnim drugim zakonom, Državni zbor sprejemal sklepe, kaj mora narediti pa razrešiti? To je hecno, to ni resno. V končni fazi, takrat, kadar do tega pride, če poslanci ugotovimo, sami vložimo zakon in predlagamo spremembo, pika, pa je stvar rešena. Če gre pa za večji sistemski zakon, pa to naredi Vlada, bodisi zaradi uresničevanja politik bodisi zaradi tega, ker ugotovi, da je v neskladju z drugo zakonodajo ali z ustavo, ali pa zato, ker se je evropska zakonodaja spremenila in zahteva od članic, da popravijo svojo notranjo zakonodajo. Pika. Nobenih nekih posebnih sklepov za to ne sprejemamo, da bomo nekaj naredili. Vendar gre tu za specifičen problem oziroma primer. Zato verjamem, da je kolegica opozorila, češ da ne razume, zakaj bi zdaj pa… oziroma je v strahu, češ, ali ne bomo popravili tega neskladja. Dejstvo je, da neskladje obstaja. Ne, saj, v končni fazi, veste, meni je ta sklep nekaj podobnega kot tisti sklep odbora ali komisije ali kogarkoli že - in hvala bogu, zdaj upam, vsaj večina predsednikov tega ne daje na glasovanje, eni pa še vedno dajejo -, da smo se z nečim, z neko razpravo seznanili. Lepo vas prosim! Dve uri razpravljaš o zadevi, potem pa sprejmeš uradno, formalno sklep, da si se seznanil z nečim. Lepo vas prosim! To je neumnost, to je tisto mašenje, mislim, samo da imamo število sklepov večje. In enako je za mene tudi ta sklep. Ugotovili smo, da zakonodaja ni v redu in da jo je treba - ne nazadnje, delovna skupina poteka, razpravlja in bo predlagala določene rešitve. To so stvari, ki so nesporne. Ampak ta dva člena pa seveda   (nadaljevanje) delata bistven korak naprej. In zato je za mene prvi in drugi predlagani sklep zelo pomemben, ker v resnici s tem formalno na nek način tudi se obračamo na KPK. Zdaj bo morala pa direktno odgovoriti. Ne več samo, ko mediji pokličejo KPK, pa oni enostavno odslovijo in tako naprej, in nekaj pove, kar si misli. Zdaj bodo morali tudi - ne nazadnje, našo razpravo verjetno spremljajo in poslušajo, v čem so dileme in kje pravzaprav je kleč cele zgodbe. To je, mislim, nujno potrebno. Ne nazadnje pa smo tudi poslanci in s tem Državni zbor odreagirali na nekaj, kar nas je slovenska javnost opozarjala, da je pravzaprav zgledalo, kot da ničesar nočemo narediti, »jaz nisem od tukaj, to se mene ne tiče«.  Tako bom jaz podprl predlagane sklepe, ker mislim, da je to ne nazadnje že naša dolžnost.
Hvala, Jani. Zdaj pa še zadnja razpravljavka Nataša Sukič, izvolite.
Hvala lepa. Glejte, jaz se ponovno vračam k temu, ker je ostalo neodgovorjeno. Okej, res je, Komisija za preprečevanje korupcije zaenkrat ni opravila svoje naloge, da bi sledila temu, da bi izvajala tisto, kar piše v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije; lahko da tega kljub temu pozivu še zmeraj ne bo naredila. Ampak ponovno sprašujem, ali ni zakonodaja na koncu koncev podlaga tudi za nas, pravzaprav je Državni zbor tisti, ki v končni konsekvenci odloča o takšnih primerih. Ali ni torej to tudi naša zakonska podlaga, ki jo lahko smiselno uporabimo, če pač organ odpove, zato ker iz neznanih razlogov trenutno odpoveduje. Sicer mislim, da s komisijo kot organom ni nič narobe, bi pa rekla, da je problem v vodstvu, ne v samem organu, ta trenutek.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Zdaj sem pa jaz dolžan še nekaj odgovoriti. / oglašanje v ozadju/. Jaz sem prej rekel, da je zadnji razpravljavec, drugi niso… / oglašanje v ozadju/ Postopkovno, Matej Tašner Vatovec.
Spoštovani predsednik, ne morete omejevati razprave. Niste je zaključili. Rekli ste, da govori naslednji, ki je zadnji na spisku, jaz sem se v tem času prijavil, ker bi še nekaj rad vprašal. In ne morete omejiti razprave, oprostite.
Si zdaj povedal, kar si mislil?
Ja, ne, ker… / mikrofon ni vključen/… / smeh/
No, potem ti pa dam, ker sem mislil, da si to hotel povedati. Izvoli.
Hvala, predsednik. / smeh/ Ker smo začeli z bizarnim, pa končujemo očitno z bizarnim.  Jaz imam še nekaj. Rad bi ponazoril absurdnost situacije. 11. 4. 2012 je bilo, Zoran Janković je nastopil funkcijo župana Mestne občine Ljubljana. Takrat je MOL obvestil Državni zbor, da se je to zgodilo, in 16. 4. je Mandatno-volilna komisija ugotovila, da Zoran Janković ne more več biti poslanec zaradi tega; zelo preprosto. Moje vprašanje je: če MOL ne bi obvestil Državnega zbora, ali se Državni zbor ne bi seznanil s tem in bi Zoran Janković še vedno bil poslanec in hkrati župan, čeprav zakon pravi, da to ne more biti. To je absurdnost situacije. V primeru, da Državni zbor ne dobi tistega javnega obvestila KPK, lahko sam odloči oziroma ugotovi, da prihaja do takšnih situacij. In to je to, kar pravi Nataša, zakon obstaja, zakon piše in ga je treba uporabljati. Če organi v tej državi pač nehajo funkcionirati, se ne more v bistvu vse skupaj ustaviti. Zato jaz mislim, da je ta drugi sklep, ki ga predlaga koalicija, nevaren, ker pravi, poglejte: MVK nima tega v svojih pristojnostih in se s temi stvarmi ne bo ukvarjala. In to je problematično, ker s tem danes MVK daje sporočilo, da to ni v pristojnosti Državnega zbora in da bo samo KPK tista, ki lahko ugotovi takšno stanje. Tako, res, razmislite o tem, no.
Hvala. Replika, kolega Jani.
Teoretično, kolega, kot si to rekel, je to možno, praktično pa ne, pa bom povedal, zakaj ne - zaradi tega, ker se bodo začeli dogajati drugi postopki. Če mi danes drugega sklepa ne sprejmemo, v bistvu sploh nismo ničesar naredili. Ker po drugi strani, če bi pa zdržala teorija,   (nadaljevanje) ki jo danes poskušaš predstaviti, mi povej, kateri zakon oziroma katera določba v Zakonu o poslancih ali določba v Zakonu o integriteti nam daje pravico, da mi pozovemo gospoda Horvátha, naj nam dostavi podatke o svojem premoženjskem stanju, o tem, ali opravlja funkcijo ali je ne opravlja, če pa za to nimamo podlage. A veš, kaj nam bo rekel kolega Horváth: »Pa kdo ste vi, kaj delate?!« In v vseh postopkih naprej, v sodnih postopkih na Ustavnem sodišču bi zadeva padla, ker nismo spoštovali pravil igre, ki smo si jih sami zadali, Državni zbor, zakonodajalec si je zadal ta pravila. Kaj se pa zgodi v nasprotnem primeru? Mi danes formalno prvič uradno naslavljamo vprašanje KPK, kaj naj v tem primeru naredi oziroma ali bo sploh kaj naredila. In zdaj se bo z Državnim zborom formalno, uradno morala resno pogovarjati o tem, ali bo sploh kaj naredila. In če ne bo, vam pa jaz danes obljubim, da bom začel spraševati zelo jasno in naglas, ali ta organ sploh še opravlja svoje funkcije po zakonu, kot jih mora, ker se bom pa direktno skliceval na določene člene, kjer pa oni imajo pristojnosti in imajo naloge. In to je ta bistvena razlika, o kateri vam govorim, da sem rekel in da je problem, da kar naenkrat gospod Horváth sploh ne bo več problem, ampak bomo imeli v tej državi hujši problem, da ena institucija ne opravlja svoje naloge. Meni je grozno, ker moram to sploh govoriti, ker je za mene nepojmljivo, da nek organ ne odreagira. Ali me razumete, kaj hočem povedati? Zato je nujno, da mi danes odreagiramo z drugim členom sklepa, ker v nasprotnem nismo naredili ničesar. Podlage za to, da za karkoli kje začnemo postopek, nimamo, to ves čas ugotavljamo, mi lahko samo končno dejanje izvedemo, ki si ga niti ne želim, zaradi tega, ker v resnici ne vem, na podlagi česa naj naredim, ker moram biti o tem obveščen. Povem pa lahko, dam primer, konkretno - če mi ugotavljamo za funkcionarje KPK njihovo premoženjsko stanje in ugotovimo nepravilnosti, mi obvestimo tistega, ki ga je imenoval na to funkcijo, da dela nezakonito, in to je predsednik Republike Slovenije. In potem on naredi ta svoj famozni ukaz, o katerem danes noče slišati. Ali me razumete? To so, bom rekel, najbolj preprosto povedano, te stvari, ki sledijo. Za nobenega drugega v tej državi mi ne moremo premoženjskega stanja ugotavljati, razen za te funkcionarje, žal, tri, štiri, saj ne vem, koliko jih je, nepomembno.  Toliko, kot replika, no.
Hvala. Zdaj pa še moji odgovori, ker sem nekako dolžan kolegici Nataši Sukič, glede KPK. Mi smo zdaj ugotovili, da KPK… / oglašanje v ozadju/
/ mikrofon ni vključen/ Ali lahko postopkovno, predsednik. Ali je to razprava? Mi smo vse to slišali že petkrat. Ali je to razprava?
Ne, odgovori, ker so mi postavili vprašanja. In potem bomo zaključili razpravo in bomo šli na glasovanje.  Nataša Sukič, glede KPK. V 5. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije piše, da je KPK samostojen in neodvisen državni organ, ki samostojno izvršuje pristojnosti in opravlja naloge. In po naših podatkih tudi ni opravil svoje naloge, ki bi jo moral, kolega Ferenca Horvátha v treh mesecih opozoriti na to nezdružljivost. In tudi ni opravil svoje naloge v skladu s 27. členom, kjer so jasno navedene te nezdružljivosti.  Janji Slugi bi pa samo rekel, ker je prej rekla, da sem prej govoril eno, zdaj pa govorim drugo. Jaz ves čas zagovarjam isto stališče, isto stališče strokovnih služb Državnega zbora, tako to ne drži. Evo, s tem bi zaključil. Aja, še to bi rekel Mateju Vatovcu, kaj bomo zdaj, o štirih, osmih letih je govoril, kaj, bodo zdaj neki direktorji poslanci - ne, mi že vemo, da je delovna skupina ustanovljena, dela na spremembi Zakona o poslancih. Glede na to, da so vse poslanske skupine poenotene, da je treba to zadevo čim prej opraviti, se pravi, da bomo ta člen zapisali tako v zakonu, da se več ne bo moglo ponoviti, da bo tako tolmačenje. In to je to. / oglašanje v ozadju/ V redu, dobro.
Glejte, spoštovani predsednik, to ni bil odgovor na moje vprašanje. Jaz nisem osporavala pristojnosti KPK, ampak sem vprašala, če KPK odpove, ali ta zakon je izključno vezan na KPK ali se ga smiselno lahko uporablja v tej državi, ker to je pač v pravnem redu te države zapisano, in verjetno ni KPK edina institucija, ki ga lahko uporablja. Nisem pa osporavala pristojnostim KPK, to je pa druga zgodba. Vi ste meni čisto nekaj petnajstega odgovorili. pristojnostim KPK, to je pa druga zgodba, vi ste meni čisto nekaj 15-ga odgovoril, tako da lepo vas prosim, ne, vi ste mi 5. člen tam navajal, ki govori o pristojnostih KPK. Jaz ne osporavam pristojnostim KPK, jaz govorim o tem, da KPK ne izvaja svojih pristojnosti in kaj potem, če jih ne izvaja, ali mi nimamo pravice tega istega zakona tolmačiti kjer nedvoumno v 27 členu piše kar pač piše in to je nedvoumno kaj tam notri piše, tako, o tem sem jaz govorila. Tako, da vaš odgovor ni odgovor na moje vprašanje. Hvala.
To je bil pa že prej odgovor, da Mandatno-volilna komisija lahko tolmači samo določila Zakona o poslancih, medtem ko pa tolmačenje Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije lahko samo KPK.
Predsednik.
Jani, kaj?
Postopkovno.
Postopkovno, izvoli.
Predsednik, en problem imaš. Ti danes razpravljaš kar naprej, v resnici se pa skrivaš za besedo, ki se ji reče obrazložitev ne več česa, pa odgovarjaš poslancem. Prosim, če se kot predsedujoči kot član MVK prijaviš k besedi in razpravljaš, ker v resnici, če formalno gledava se niti kolegica ni mogla na repliko na tebe obrniti, ker ti sploh razpravljal formalno nisi, ampak si nekaj komentiral. Kolegica je pa mogla odreagirati in v bistvi ji ti sploh ne bi smel dati niti možnost replike. Tudi predsedujoči lahko razpravlja in razpravljaj. To, da si nam danes že štirikrat, petkrat povedal eno in isto stvar in kar naprej nam nekaj razlagaš, kar je že v tekstih vse napisano, prosim tudi strokovne službe, ki so tebi v pomoč, naj ti povedo, da to nima nobene veze s kontekstom. Ker zdaj še SDS bomo ven pregnali, ker ne more več poslušati tega vodenja seje. Lepo te prosim, nimam nič osebno proti tebi, ampak daj malo spoštujmo ta Poslovnik, no. Prijavi se k razpravi tako kot se vsi člani prijavljajmo, ti samo vodiš sejo in nič drugega, če pa imaš razpravo se pa javi pa razpravljaj, da bomo vsaj replike ti lahko dajali pa polemizirali s tabo, če je to potrebno. Bodimo korektni, to ne pelje več nikamor, prosim.
V redu. To je bila moja razprava in skozi mojo razpravo sem odgovoril na tista vprašanja, ki so bila postavljena.  Zdaj pa kolegica Janja Sluga.
Jaz se pridružujem kolegu Janiju, predsednik. To je nedopustno, ti ves čas komentiraš, odgovarjaš na neka vprašanja, saj ni tvoja naloga odgovarjati na vprašanja poslancev kar se tiče zakonodaje, ni. Tvoja naloga je, da vodiš sejo, kjer seveda lahko tudi razpravljaš. Potem pa ti nekaj razlagaš meni, me imenuješ, jaz nimam replike nazaj, ker to ni bila tvoja razprava in se zdaj poslužujem postopkovnega. ampak lepo prosim, naloga predsednika določenega parlamentarnega odbora je postopkovno voditi sejo, ne brati zakonov, dopisov, razlagati zakaj je KPK rekla nekaj, MVK pa nekaj drugega. Za to imamo Zakonodajno-pravno službo. Prosim, to je popolnoma nepotrebno in poslušamo zdaj ene in iste stvari. Ne vem zakaj bi se poslanci z vprašanji, ki zadevajo zakonsko dikcijo, obračali na tebe, tudi ne razumem in tudi ne pričakujemo, če že kdo zastavi kakšno vprašanje, da boš na to odgovoril ti kot predsednik MVK, ne pričakujemo. Hvala.
Očitno nekateri so. Dobro. Hvala. Matjaž Nemec nadomešča po pooblastilu Matjaža Hana. Proceduralno Anja Bah Žibert.
Poglejte, saj v bistvu lahko povzamem zaključek Janija, da vse skupaj ne vodi nikamor, povsem neresno je vse skupaj izpadlo. In pri taki razpravi mi v Slovenski demokratski stranki ne želimo sodelovati in ne bomo sodelovali. Prej je bilo rečeno kako nam ugled v Državnem zboru pada, ta razprava, glejte, v vrtcu se bolj zmenijo, tako da napovedujemo obstrukcijo in vam želimo srečno in uspešno delo, pa malo več resnosti.
Zaključujem razpravo.  Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem sklep, ki je predlagan v delovnem gradivu in se glasi: Mandatno-volilna komisija podpira spremembe Zakona o poslancih v smeri poenotenja ureditve nezdružljivosti poslanske funkcije s pridobitno dejavnostjo ter prepovedi članstva in dejavnosti za poslance z ureditvijo v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Glasujemo.  Kdo je za? (3 člani.) Kdo je proti? (Nihče.) Predlog sklepa je sprejet. Prehajamo na prvi predlog sklepa koalicijskih poslancev in poslank: »Mandatno-volilna komisija ugotavlja, da se na področju nezdružljivosti poslanske funkcije s pridobitno dejavnostjo ter s prepovedjo članstva in dejavnosti za poslance uporabljata Zakon o poslancih in Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije na podlagi katerih poslanec ne sme opravljati pridobitne dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva z upravljanjem javne funkcije in ne sme biti član nadzornega odbora gospodarske družbe ter kot poklicni funkcionar ne mre biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava razen v društvih, ustanovah in političnih strankah.« Glasujemo.  Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Sklep je sprejet. Zdaj dajem pa še drugi predlog koalicijskih poslancev na glasovanje. Prvega bom pa prebral:« Mandatno-volilna komisija ugotavlja, da je v delu, ko nezdružljivost ureja Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije za njegovo izvajanje pristojna komisija za preprečevanje korupcije. Zato od komisije za preprečevanje korupcije pričakuje, da kot samostojne in neodvisen državni organ opravi svojo zakonsko dolžnost in na podlagi Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ugotovi dejstva, ki bi lahko bile oziroma bodo podlaga za odločanje Mandatno-volilne komisije v zadevah ugotavljanja nezdružljivosti poslanske funkcije.« Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (1 član.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem zaključujem to točko in s tem tudi 9. sejo Mandatno-volilne komisije. Hvala.