Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije,

Gradivo k 2. točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 4. aprila 2024, k 3. in 4. točki pa 11. aprila 2024 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo gradiva k 2. točki v Državnem zboru je danes, k 3. in 4. točki pa 26. aprila 2024. Gradivo k tej točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije torej kot pristojnemu odboru in Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji ga je obravnaval na 52. nujni seji 17. aprila 2024 in je sprejel mnenje, ki smo ga prav tako tudi prejeli.

Sedaj bom prosil pri tej točki, da nam predstavi predlog direktive, zlasti predlog stališča Republike Slovenije magister Andrej Rajh, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo. Izvolite, gospod državni sekretar.

Hvala lepa. Spoštovani predsednik odbora, gospod Breznik, spoštovane poslanke in poslanci.

Pred nami je Predlog stališča Republike Slovenije na Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive o usklajenih rečnih informacijskih storitvah na celinskih plovnih poteh v Skupnosti. In današnja obravnava gradiva je dokaz, kako pomembna je Evropska unija, saj kljub temu, da nimamo plovnih celinskih poti, na katere se predlog direktive nanaša, s svojim stališčem vplivamo na skupne odločitve Evropske unije in tako v drugih državah članicah utrjujemo naš interes.

Republika Slovenija, torej Vlada v njenem imenu, je zavzela dve stališči. Prvo stališče je, da Republika Slovenija pozdravlja predlog direktive in meni, da bo pripomogla k boljši konkurenčnosti in varnosti sektorja prevoza po celinskih plovnih poteh ter doprinesla k ciljem evropskega zelenega dogovora. In drugo, kar je za Slovenijo še najbolj pomembno, Republika Slovenija bo v postopku sprejemanja predloga direktive pozorna na to, da bo še naprej izvzeta iz področja uporabe direktive, saj se že obstoječa direktiva za Republiko Slovenijo ne uporablja. Republika Slovenija nima ne celinskih plovnih poti, ne celinskih pristanišč, ki bi bili del vseevropskega transportnega omrežja niti povezanega pomorskega pristanišča s celinskimi plovnimi potmi; navedeno pa je, kot že rečeno, pogoj za področje uporabe direktive, zato je Republika Slovenija izvzeta iz področja njene uporabe. Torej Vlada in ministrstvo predlagata, da odbor predlog potrdi.

Najlepša hvala za predstavitev predloga, magister Andrej Rajh.

Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve je gradivo k 2. točki obravnavala na 34. seji 9. aprila 2024, k 3. in 4. točki pa na 4. izredni seji 16. aprila 2024 ter sprejela mnenja, ki smo jih tudi prejeli. Za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta k tej točki pa sedaj prosim predsednika komisije gospoda Bojana Kekca. Gospod Kekec izvolite.

Hvala lepa gospod predsednik.

Torej mnenje naše komisije je sledeče. Že prej smo slišali seveda, da je Republika Slovenija nima ne celinskih plovnih poti ne celinskih pristanišč, zato je nekako izvzeta iz tega, te zadeve. zdaj v povezavi z dejstvom, da so nekatere reke tudi v Republiki Sloveniji prometno obremenjene, je bilo komisiji dodatno pojasnjeno, da se direktiva res nanaša na vseevropsko prometno omrežje TENT. Republika Slovenija sicer ima plovne poti, vendar te niso namenjene za prevoz tovora. Poleg tega se direktiva res nanaša na mednarodno plovbo, Republika Slovenija pa nima vzpostavljene mednarodne plovne poti in ta zaradi povsem geografskih preprek tudi v bodoče ne bo vzpostavljena, zato je Republika Slovenija izvzeta, kot smo že rekli. Ne glede na to pa smo soglasno podprli mnenje glede te direktive. Hvala.

Najlepša hvala za predstavitev mnenja Komisije državnega sveta, gospod Kekec.

Tako. Sedaj, spoštovane kolegice in kolegi, sedaj pa odpiram razpravo o tem predlogu stališča. Vidim, da ni prijavljenih, zato bom končal razpravo.

Na glasovanje pa bom dal predlog stališča, ki se glasi: Republika Slovenija pozdravlja Predlog direktive o usklajenih rečnih informacijskih storitvah na celinskih plovnih poteh v Skupnosti in meni, da bo pripomogla k boljši konkurenčnosti in varnosti sektorja prevoza po celinskih plovnih poteh ter doprinesla k ciljem evropskega zelenega dogovora. Republika Slovenija bo v postopku sprejemanja predloga direktive pozorna na to, da se bo še naprej izvzeta iz področja uporabe direktive RIS, saj se že obstoječe direktive RIS za Republiko Slovenijo ne uporablja. Republika Slovenija nima na celinskih plovnih poteh, ne celinskih pristanišč, ki bi bili del vseevropskega transportnega omrežja niti povezana pomorska pristanišča s celinskimi plovnimi potmi, navedeno pa je pogoj za področje uporabe direktive RIS, zato je Republika Slovenija izvzeta iz področja uporabe direktive RIS. Tako, sedaj bomo glasovali.

Glasujemo. ugotavljam, da je bilo za 10 kolegic in kolegov, nihče proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je tudi to stališče sprejeto.

S tem končujem 2. točko dnevnega reda.

Sedaj prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI DIREKTIVE 2015/2302 ZARADI POVEČANJA UČINKOVITOSTI ZAŠČITE POTNIKOV TER POENOSTAVITVE IN POJASNITVE NEKATERIH VIDIKOV SAME DIREKTIVE.

Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije torej kot pristojnemu odboru in Odboru za gospodarstvo kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji ga je obravnaval na 30. nujni seji 17. aprila 2024 in je sprejel mnenje, ki smo jih prav tako tudi prejeli.

Pri tej točki sedaj prosim gospoda državnega sekretarja Mateja, Matevža Frangeža, sekretarja torej na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, da nam predstavi predlog direktive in pa zlasti predlog stališča Republike Slovenije. Izvolite, gospod državni sekretar.

Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci.

Ta predlog direktive povezuje dve področji v pristojnosti našega ministrstva. Eno je seveda notranji trg in prizadevanje, da uveljavljamo skupna učinkovita pravila, ki veljajo na notranjem trgu Evropske unije, na drugi strani pa seveda turizem, saj se po vsebini nanaša na organizacijo potovanj. V letu 2015 je bila sprejeta direktiva o paketnih potovanjih in povezanih potovalnih aranžmajih. Z uvedbo visoke in enotne ravni varstva potrošnikov na področju pogodb v zvezi s turističnimi paketi in povezanimi potovalnimi aranžmaji. S časom so se pokazale pomanjkljivosti veljavne ureditve predvsem v izrednih razmerah; tipičen primer takšnih izrednih razmer je pandemija COVID-19, ko se je razkrilo ob uporabi same direktive, da ta ne izpolnjuje v celoti nekaterih potreb potrošnikov, zato so bili potrebni nadaljnji ukrepi. Izpostavljene so bile pri tem tri ključne glavne težave pri izvajanju direktive. Prvič, izzivi pri povračilih za odpovedane potovalne pakete zlasti v obdobju večjih kriz, vprašanje predplačil, ki jih plačajo potniki za potovanja, saj ta očitno niso dovolj zaščitena pred morebitnimi insolventnostmi organizatorjev, ob tem pa se urejenost tega varstva med državami članicami razlikuje in druge težave kot so nejasnost nekaterih določb, zaznane vrzeli pri izvajanju ali prevelike kompleksnosti samih določb in s tem povezano kompleksnostjo izvrševanja. Tako da revizija direktive vključuje omejitev predplačil na 25 %, razen če so višja predplačila upravičena z nizom in verigo teh predplačil, pravila o prostovoljnih dobropisih torej v primeru odpovedi, govorimo torej o turističnih vavčerjih v primeru neizvedbe potovanj, pravico do povračila med podjetji v primeru odpovedi storitev. Tako, da revizija sama krepi varstvo potrošnikov v primeru insolventnosti z vključitvijo v varstvo dobropisov in zahtevkov za povračila ter z določitvijo nekaterih parametrov za učinkovito varstvo v primeru insolventnosti kot je možnost držav članic, da zahtevajo rezervni sklad za varstvo v primeru insolventnosti in možnost ustanovitve kriznega sklada za zagotavljanje hitrih povračil torej potrošnikom. Prav tako sama revizija pojasnjuje, da je treba pri pravici do odstopa do turističnega paketa zaradi neizogibnih in izrednih okoliščin upoštevati okoliščine v državi prebivališča ali odhoda potnika, kot se je izkazalo za pomembno v primeru lanskoletnih poplav, ali v državi potovanja ter da so opozorila pristojnih organov glede potovanj, na primer Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, ko to odsvetuje potovanje v določeno državo, pomemben vidik, ki ga je potrebno upoštevati tudi v tem okviru.

Vlada Republike Slovenije predlaga, da Republika Slovenija podpre cilje, ki jih zasleduje predlog revizije navedene direktive. Menimo, da so te spremembe dobrodošle in potrebne. Odprava ugotovljenih pomanjkljivosti bo tako koristna za pripravo na prihodnje krize. Pa tudi višji standard varovanja pravic potrošnikov in večjo učinkovitost tega varstva. Ob tem pa opozarjamo, da je potrebno nove določbe natančno preučiti in zagotoviti sorazmernost predlaganih ukrepov s cilji ter njihovo usklajenost s pravnim redom Republike Slovenije. Ključna premisa pri tem je, da ne zmanjšujemo obstoječo raven varstva potrošnikov. Predlagamo torej Odboru za zadeve Evropske unije, da takšen predlog stališča Republike Slovenije podpre. Če bodo morebiti kakšna vprašanja, bom zaradi specifične strokovne narave prosil za odgovore Katjo Zajc iz našega Direktorata za notranji trg. Hvala.

Najlepša hvala, gospod državni sekretar Frangež. Za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta pa ponovno prosim predsednika komisije, gospoda Bojana Kekca. Izvolite, gospod Kekec.

Hvala še enkrat. Torej, komisija je podprla cilje revizije predlagane direktive, da se okrepi raven varstva potrošnikov v vseh okoliščinah, tudi v primeru večje krize, hkrati pa izboljša delovanje notranjega trga v sektorjih paketnih potovanj, kar je v skladu s prvotnimi cilji direktive. Komisija je ugotovila, da se odpravljajo določene pomanjkljivosti, na primer s spremembami nekaterih opredelitev pojmov ter dodatnimi določbami o predplačilih in dobropisih. Strinjala se je, da hkratna podrobna določitev nekaterih elementov v zvezi z odpovedjo turističnih paketov zaradi neizogibnih in izrednih okoliščin ter varstvo v primeru insolventnosti, bo koristna za pripravo na prihodnje krize. Pa tudi za uporabo direktive v običajnih razmerah komisija izpostavlja nova pravila o plačilih, ki določajo omejitev predplačil na 25 odstotkov razen če so višja predplačila, upravičena pravila o prostovoljnih dobropisih in pravico do povračila med podjetji v primeru odpovedi storitev in hkrati ocenila, da niso jasno opredeljeni elementi, ki omogočajo izvedbo te pravice v praksi. Komisija se je strinjala, da je treba pri pravici do dostopa do turističnega odstopa, do turističnega paketa zaradi neizogibnih in izrednih okoliščin upoštevati okoliščine v državi prebivališča in odhoda ter v državi potovanja, ter da je treba upoštevati tudi opozorila glede potovanj. Vendar je komisija ugotovila pomanjkljivost, da zadevne določbe ne določajo pristojnega odločevalca, ki lahko poda oceno stanja, ker ima lahko posledice za različno obravnavanje varstva potrošnikov v praksi. Zato bi bilo potrebno dodatno definirati kdo je lahko pristojen in odgovoren za podajanje ocene o stanju v državi. Zdaj nekako v pričakovanju, da se bo to naše mnenje v nadaljnjih postopkih upoštevalo, smo tudi soglasno podprli to stališče. Hvala.

Najlepša hvala, gospod Bojan Kekec. Sedaj odpiram razpravo pri tej točki. Vidim, da ni neke razprave, ni prijavljenih, potem bom končal razpravo. Ker je predlog stališča seveda daljši, se ga ne bi bral v celoti, tako da bom sedaj na glasovanje dal predlog stališča kot je torej objavljen na peti in šesti strani vašega prejetega gradiva. Tako, začeli bomo z glasovanjem. Glasovanje se je začelo, glasovanje pravkar poteka. Ugotavljamo glasovanje. Zaključujem, ugotavljamo, da je bilo 12 kolegov za, nihče proti.

(Za he glasovalo 12.) (Nihče proti.)

Ugotavljam, da je tudi to stališče sprejeto.

S tem končujem 3. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O ZAŠČITI ŽIVALI MED PREVOZOM IN POSTOPKI POVEZANI Z NJIM. Torej gre za spremembo uredbe sveta številka 1255/97 in razveljavitev uredbe sveta številka 1/2005. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije. Torej nam kot pristojnemu odboru in Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot matičnemu delovnemu telesu. Slednjega je obravnaval na 30. nujni seji 18. aprila 2024 in je sprejel mnenje, kot smo ga tudi sprejeli. Pri tej točki bom sedaj prosil gospo Evo Knez, državno sekretarko z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, torej, da nam predstavite predlog uredbe in zlasti predlog stališča Republike Slovenije. Izvolite, gospa državna sekretarka.

Aha, okej. Ja, lučka ja. Predlog uredbe naslavlja prevoz živali in dviga standarde za živali med prevozi. In pa dviguje dobrobit živali pač med transportom. Zdaj, tiste glavne stvari, ki jih predlog naslavlja so čas prevoza, tukaj gre za omejitev potovalnega časa na 9 ur oziroma pri dolgih potovanjih na 42 ur s 24 urnim vmesnim počitkom. Minimalne prostorske zahteve, kjer gre za enoten pristop za vsa prevozna sredstva, se pravi, za poenotenje, prevoz ranljivih živali, tu gre za sesne živali, kjer je najmanjša starost določena in teža in pa tudi omejen čas potovanja, prevoz pri ekstremnih temperaturah, se pravi dodatna zaščita v ekstremnih pogojih, digitalizacijo. To pomeni, da je popolna, da gre za popolno digitalizacijo dolgega potovanja. Pa prevoz v in iz tretjih držav, kjer je predvsem poudarek na tem, da morajo biti vsa EU pravila upoštevana do končne destinacije. Kot zadnje ureja tudi prevoz mačkov in psov, ker je tudi določena najmanjša, najnižja starost, temperatura, vlaga in ostalo. Seveda Slovenija zelo pozdravlja to uredbo in si želi še bolj podrobno določena vprašanja nasloviti, predvsem gre tukaj za prevoz v in iz tretjih držav. To se nam zdi pomembno, da reguliramo dodatno. Hvala.