Dobro jutro!

Ker se na Odboru za finance zavedamo, da je čas dragocen, bom kar navsezgodaj pričel z 20. sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da so odsotni in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani: Andreja Kert, Franc Breznik ter Lenart Žavbi. Na seji pa kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: Lucija Tacer, Alenka Helbl, Dušan Stojanovič, nezasedeno mesto v odboru pa je danes zavzel gospod Jurij Lep.

Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga sprejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TRGU FINANČNIH INŠTRUMENTOV, skrajšani postopek.

Predlagateljica zakona je Vlada. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 78. seji dne 4. 4. 2024 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe. Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, pojasnila Ministrstva za finance v zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter pripombe Vseslovenskega združenja malih deležnikov.

Rok za vlaganje amandmajev je potekel dne 3. 5. 2024. Amandmaje so vložile Poslanska skupina Svoboda, SD in Levica, in sicer k 1., 5., 6., 7., 16., 17., 24., 27. in 38. členu predloga zakona.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Ali želi besedo predstavnica Ministrstva za finance, gospa Nikolina Prah? (Da.) Izvolite.

Hvala lepa, spoštovani predsedujoči.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Pred vami je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu finančnih inštrumentov, ki ga je Vlada sprejela 28. marca letos in ga predložila Državnemu zboru s predlogom za obravnavo po skrajšanem postopku. Glavni cilj predloga zakona je prenos sprememb Direktive EU o trgih finančnih inštrumentov, kot jih je določila Uredba EU o pilotni ureditvi za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence. Tako se spreminja opredelitev pojma finančni inštrument, da bo ta lahko izdan tudi z uporabo tehnologije razpršene evidence. Uporaba takšne tehnologije omogoča združitev trgovanja s finančnimi inštrumenti in poravnave na skoraj realni čas. Posledično se lahko tudi zmanjšajo stroški sklepanja poslov s finančnimi inštrumenti, kar bi lahko spodbudilo dodatne vlagatelje k vključevanju na ta trg. S predlogom zakona se prenašajo tudi določene zadnje spremembe direktive o sprejemu vrednostnih papirjev v uradno kotacijo na borzi in informacijah, ki jih je treba objaviti v zvezi s temi vrednostnimi papirji, ki jih uvaja direktiva EU glede poročanja podjetij o trajnostnosti predlagajo se tudi prilagoditve nekaterih pravil glede delovanja centralnih depotnih družb, statusne oblike in nadzora nad njimi, s čimer se nadgrajuje zdajšnja ureditev, vse z namenom zagotavljanja varnega in skrbnega upravljanja tako sistemsko pomembnih institucij kot so centralne depotne družbe. S prilagoditvijo teh določb se bodo tudi bolj dosledno upoštevala določila glede ureditve in nadzora nad temi družbami, kot jih določa Evropska uredba o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah. Predlog zakona odpravlja tudi nekatere manjše nedoslednosti v zakonu, ki so bile ugotovljene tekom njegovega izvajanja. Rešitve bodo torej prispevale k zagotovitvi skladnosti naše zakonodaje s pravom Evropske unije in omogočile bolj učinkovito delovanje trga finančnih inštrumentov. Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je v svojem mnenju podala nekatere pripombe in predloge za izboljšave predloga zakona, ki so po mnenju Vlade ustrezno naslovljeni v vloženih amandmajih.

Spoštovani! Po mnenju Vlade bo predlog zakona prispeval k učinkovitejšemu delovanju trga finančnih instrumentov, večji zaščiti vlagateljev in harmonizaciji našega prava z redom, s pravnim redom Evropske unije. Zato predlagam, da Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu finančnih inštrumentov podprete ter predlagane amandmaje ravno tako.

Hvala.

Najlepša hvala.

Sedaj pa dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Andreji Kurent.

Izvolite.

Dobro jutro! Hvala za besedo.

Torej, ja, ta predlog zakona se obravnava po skrajšanem postopku po odločitvi kolegija, ker naj bi šlo za manj zahtevne spremembe in dopolnitve in uskladitve z direktivo. Po našem mnenju pa gre za zelo kompleksno vsebino, ki je precej nejasna, težko se jo presodi. To velja vsaj za Zakonodajno-pravno službo, ki je za to zadolžena po Zakonu o državnem zboru in po poslovniku. Tudi opozorili smo na izredno pomanjkljivo obrazložitev.

V skladu z našimi nalogami smo najprej opozorili na ustavno spornost kot sem že nekako nakazala nejasne in pomensko ne dovolj določene zakonske določbe so neskladne z načelom pravne države, to je opozorilo že Ustavno sodišče. Hkrati neustrezna obrazložitev pomeni kršitev Poslovnika Državnega zbora, ki se pa isto po odločbi Ustavnega sodišča, v tem delu tretira kot zakon. Nadalje smo opozorili na vprašljivo skladnost z 38. členom Ustave. Tudi tu je Ustavno sodišče odločilo, da je poseg v pravico do varstva osebnih podatkov dopusten, če so v zakonu določno opredeljeni trije elementi, in sicer podatki, ki se smejo zbirati in obdelovati namen, za katerega jih je dovoljeno uporabiti, nadzor nad njihovim zbiranjem, obdelovanjem in uporabo in tudi varstvo tajnosti tako zbranih osebnih podatkov. Zdaj, če nekako razumemo, da bi namen ukrepov v predlogu zakona, to je preprečevanje in odvračanje prepovedanih ravnanj, da je ta namen nekako določljiv, pa smo mi zastavili vprašanje na katerega nismo dobili odgovora, kateri pa so osebni podatki po tem zakonu, ker nekako se lahko sklepa, da sta to osebno ime in leto rojstva fizične osebe, ni pa to striktno določeno, ker ZTFI-1 ne vsebuje neke splošne opredelitve, kaj so osebni podatki po tem zakonu. ZTFI samo pavšalno navede, da so to podatki v skladu z zakonom, ki ureja osebne podatke, ki veljajo za osebne. Vendar pa je ta zakon trenutno Zakon o varstvu osebnih podatkov 2, ne več 1, ta pa odkazuje na opredelitev osebnih podatkov po Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov in po tej splošni uredbi so osebni podatki, pomenijo katerokoli informacijo v zvezi z določenim posameznikom in tako naprej. Izredno široka opredelitev je po uredbi, kaj so to osebni podatki. Ker se ta predlog zakona v tem smislu v bistvu neustrezno sklicuje na uredbo, mora zakon po našem mnenju seveda vsebovati natančno opredelitev in tudi omejitev nabora osebnih podatkov. Po naši oceni gre pa tudi za neskladje med uredbo z ZVOB-2 in tem zakonskim predlogom.

Nadalje, kar nekaj členov tega predloga zakona je povzeto po Zakonu o bančništvu 3 in vnašajo se določbe, ki jih je ZTFI že vseboval, tudi če gre za prepis, manjka obrazložitev. To obrazložitev bi lahko kopirali iz teh aktov, da se pa samo navede oziroma še tega ne, od kje je prepisano, pa ne zadošča.

Zastavilo se nam je tudi vprašanje, glede na to, da so določbe precej nejasne, kdaj se postopek z izdajo ukrepa ali sankcije sploh konča, ker to je pomembno zaradi tega, kakšno pravno varstvo je tukaj predvideno ali je sploh predvideno, še zlasti, ker, z izjemo od ZBAN-3 in tudi ZVOB-2, ta predlog zakona govori tudi še o upravnem varstvu. S tem povezano zato ni jasno, s kakšnim aktom agencija odloči o razkritju informacij. Kot sem že omenila, ZBAN-3 je tukaj širši in tudi določnejši. To vprašanje je toliko bolj pomembno zato, ker naj bi taka določba veljala prav za vse postopke nadzora, kot se razume predlagano določbo, ki jih ima ATVP.

Po naši oceni tudi obe direktivi, ki se implementirata s tem predlogom zakona eksplicitno določata možnost pritožbe. Zato smo navedli, da če predlagatelj ne navede izrecno, kje je opredeljeno pravno sredstvo za te primere, se utemeljeno sklepa, da je podano neskladje predlaganih določb z Ustavo z 38., 23., 25. in tudi s 3a. členom Ustave, saj tako rekoč potem niso ustrezno spoštovane določbe direktiv.

Glede varstva osebnih podatkov, kot sem omenila, se pavšalno sklicuje na ureditev iz ZVOB-2. Tukaj je treba omeniti, da je tudi informacijski pooblaščenec vas opozoril, da tak sklic na ZVOB ni niti smiseln niti primeren, ampak tega se ni izčrtalo.

Potem je pa velik problem v zvezi s prehodnimi določbami. Namreč, tukaj sta umeščeni dve spremembi drugega zakona, to je Zakona o trgu finančnih inštrumentov, ki je ohranil zgolj še 32 členov in to je vsebina, ki se nanaša samo na Agencijo za trg vrednostnih papirjev. Treba je vedeti, da ta dva člena nista nikakor povezana z obravnavano novelo, niti po vsebini niti po namenu, in niti ne gre za uskladitev ZTFI s predlogom zakona. Zato bi bilo treba ta dva člena črtati.

Opozorili smo tudi, da nomotehnične smernice deloma niso upoštevane glede konkretnih pripomb. Veliko jih je seveda upoštevanih v amandmajih, izpostavila bi jih samo par, kjer nismo dobili pojasnila. Na primer, v pisnem mnenju smo izpostavili, kaj bi naj zajela sintagma izvajanje vpliva, ki bi lahko škodil zanesljivemu in preudarnemu upravljanju centralno depotne družbe. Potem, zakaj se ta predlog zakona sklicuje na edninsko neupravičeni imetnik ali več neupravičenih imetnikov, to je zelo specifična rešitev, drugi zakoni tega nimajo. Seveda, potem, zakaj še vedno ohranjate dostavek "morebitni", kar je popolnoma brez pomena. Nadalje, katere druge dokaze lahko agencija pridobi, za kaj gre. Pa tudi, zakaj se sklicujete na ugotovitveno odločbo. Tudi v tem primeru gre za odstop od nomotehničnih pravil.

Glede samih amandmajev nimamo pripomb, ker so vsi, razen enega ali dveh, redakcijske narave, jih je pa seveda glede na mnenje Zakonodajno-pravne službe premalo. Končno bi se pa še opredelila do pojasnil. Seveda se najlepše zahvaljujem za pojasnila, ki jih je Ministrstvo za finance posredovalo, vendar pa se nanje moram odzvati, saj nekatere trditve ne držijo ali pa so netočne. Na začetku navajate, da je pri finančni zakonodaji, da gre za specifične primere. Tukaj je treba jasno povedati, da noben zakon ni tako zelo specifičen, da bi se lahko odstopilo od pravil nomotehnike. Glede obrazložitve pojasnjujete, da ni potrebna, zaradi tega, ker so členi natančno razdelani, pa tudi uredbe so določene. Poleg tega gre pa, citiram, za določbe, ki ciljajo na naslovnike, ki razpolagajo s poglobljenim specifičnim znanjem, kot sta to ATVP in KDD, tako da ne gre pričakovati, da norme v praksi ne bi bile pravilno razlagane in uporabljene. Tukaj je pač treba povedati, da tudi ta predlog zakona ni nič posebnega, da ne upošteva odločbe Ustavnega sodišča, ki je opozorilo, da prvi in drugi, da sta kršena 1. in 2. člen Ustave, če obrazložitev vsebuje samo povzetke, ne pa obrazložitve in utemeljitve. Nadalje, vsi predpisi, zlasti pa zakoni so namenjeni vsem, ne pa samo dobro poučenim uporabnikom in specializiranim agencijam. In nenazadnje je treba opozoriti, da poglobljenega in specifičnega znanja nima niti ZPS, ki je pa dolžna pripraviti mnenje, in tudi predvidevam, da niti poslanci Državnega zbora, ki pa morajo sprejeti zakon. Nadalje, v zvezi z osebnimi podatki. Mi smo parkrat navedli vprašanje, kje je določeno, kateri podatki so sploh osebni podatki. Ker po našem mnenju to pravno varstvo izostane, tudi po obeh direktivah, je predvidena pritožba, glede na ta pojasnila pa ni povsem jasno, ali je tukaj predvidena ureditev po Zakonu o upravnem postopku, ker to se nekako samo sklepa. Iz nadaljnjih navedb navajate, da ste dobili mnenje informacijskega pooblaščenca, ki rešitvam ne nasprotuje. Če je tukaj mišljeno mnenje informacijskega pooblaščenca z dne 8. septembra 2023, to sicer drži, vendar pa to mnenje niti v teh pojasnilih ni povzeto v celoti. Manjka vsaj obdelava osebnih podatkov v zakonu, ne pa v podzakonskem aktu. To vas je konstantno informacijski pooblaščenec opozarjal. Po naši presoji pa tudi ta izbris oziroma uveljavljanje razlogov za neobjavo v tem zakonu ni urejeno. Na to je opozoril informacijski pooblaščenec. V naslednjem odstavku se sklicujete na Službo Vlade za zakonodajo. Zdaj, mi delamo seveda primerljive naloge, oboji smo samostojni in neodvisni, naša mnenja so pisna, njihova niso publicirana. Glede na to trditev sem jaz klicala kolegico na Službo Vlade za zakonodajo, ki je navedla, povedala, da smo z vašimi besedami v bistvu naslavljali iste člene, s katerimi smo ciljali, smo imele enake pripombe. Njenih pripomb oziroma pripomb Službe Vlade za zakonodajo niste upoštevali. Njihovo mnenje ni publicirano, zato ga ne morem citirati. Je pa kolegica rekla, da jo lahko izpostavim z imenom in priimkom. Nadalje se sklicujete pri 27. členu na obrazložitev, pravite, da enaka določba je že v zakonu in tako naprej. Taka obrazložitev ni ustrezna, to ni utemeljitev, pomeni v bistvu samo, da je določba prepisana. Mi smo v pisnem mnenju vprašali, kaj naj bi bilo zajeto v pojmu morebitne sistemske posledice kršitev. Tu pa je pojasnjeno, da je to sistemsko tveganje in je opredelitev, sklicna opredelitev v tem zakonu in v ZBAN. To bi bilo treba malo pojasniti. Po našem mnenju gre pač za različna pojma in taka obrazložitev ni ustrezna.

Glede vašega pojasnila 30. člena in naših pripomb moram povedati, da jaz tega pojasnila ne razumem, verjetno pa tudi ni bilo dovolj razumljeno mnenje Zakonodajno-pravne službe. Če drugega ne, v zvezi z drugim predpisom, smo mi navedli, da pooblastilo po Ustavi mora določati samo zakon, vsebina zakona, vsebina nadzora mora biti v zakonu. Nadalje pa tudi, da pristojnosti banke Slovenije sodijo v Zakon o bančništvu, ne pa v ta zakon.

In končno še glede pripombe k 36. členu. Tukaj je pa kljub pojasnilu, izgleda, prišlo do nekega šuma. Namreč, zakon mora določati, določbe česa, katerega akta se še naprej uporabljajo, s tem, da je tukaj vprašljivo, če ste res mislili, da se samo še uporabljajo, ne pa tudi veljajo. Gre namreč za to, da člen določa, da "se postopki končajo po določbah," vejica, "ki so se za CDD uporabljale do uveljavitve tega zakona." Gre za pravno praznino, ni jasno, kateri pravni vir je sploh upoštevan.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK TINE NOVAK: Doktor Kurent, najlepša hvala.

Na odboru se nam je pa tudi pridružil predstavnik Vseslovenskega združenja malih deležnikov, ki je izrazil interes po razpravi, hkrati pa podal obljubo, da se bo omejil maksimalno na pet minut, zato mu sedaj predajam besedo.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav! Najprej se zahvaljujem vsem poslankam in poslancem, članom Odbora za finance za možnost, da v imenu Vseslovenskega združenja malih deležnikov podam kratko predstavitev naših predlogov k predlagani noveli ZTFI-1C.

Naj uvodoma poudarim, da v ZMD skrbno spremljamo postopke priprave zakonov, ki vplivajo na položaj malih delničarjev. Pri tem pa s svojimi dolgoletnimi izkušnjami iz neposredne prakse ter bogatimi izkustvi kolegov iz Evropske federacije investitorjev poskušamo aktivno prispevati tudi k izboljšanju zakonske ureditve v Republiki Sloveniji. V združenju smo že lani septembra na predlagatelja naslovili naše predloge in pripombe, ki so sicer bili s strani združenja že pred tem večkrat podani, vendar žal niti ta predlagana novela se jih ni dotaknila. Novela tako ne rešuje problematike stroškovne obremenitve za imetnike vrednostnih papirjev ob menjavi borznoposredniške družbe oziroma banke finančne posrednice. V ZMD že vseskozi zagovarjamo stališče, da menjava finančnega posrednika ne bi smela predstavljati večje stroškovne obremenitve. Namreč, gre za položaj, ki je primerljiv v tistem, kjer na primer odjemalec zamenja dobavitelja elektrike, plina, telekomunikacijskih storitev in podobno. Toda kljub temu danes menjava finančnega posrednika še vedno pomeni nesorazmerno visok strošek glede na vrednost prenesenega portfelja, čeprav to nima dejanske podlage v povzročenih stroških posrednikov. Prvi ukrep po naši oceni za zmanjševanje stroškov je tako določitev posebne, nižje tarife KDD ob menjavi finančnega posrednika. Pri tem je po naši oceni bolj primerna in transparentna rešitev, da mora KDD k tarifi pridobiti soglasje vlade, ne pa zgolj ATVP, kot je predlagano. Drugi ukrep pa je določitev, da ob menjavi finančnega posrednika vlagatelj nosi le dejanske stroške prenosa vrednostnih papirjev na račun pri drugem ponudniku, kakor je to urejeno pri menjavi ponudnika telekomunikacijskih storitev, ponudnika plačilnih storitev ali ponudnika električne energije, gre za uveljavljen pristop preprečevanja omejevanja konkurence. Prav tako novela ne povzema predloga VZMD za razširitev odbora uporabnikov KDD, zdajšnjih treh, na vsaj pet članov. Trenutni sistem namreč izključuje določene skupine uporabnikov, kot so mali delničarji, ki pa predstavljajo številčno največjo skupino končnih koristnikov storitev, kar predlog v ZMD ja popravlja. V želji po zagotovitvi čim boljše stroškovne učinkovitosti pa v ZMD predlagamo še, da pri najemanju zunanjih izvajalcev tudi KDD postane zavezanec po Zakonu o javnem naročanju.

Glede na to, da besedilo novele ne ureja izpostavljenih vprašanj, ki se tičejo malih delničarjev oziroma individualnih vlagateljev, ki predstavljajo, moram še enkrat poudariti, številčno največjo skupino končnih koristnikov storitev, v ZMD podajamo sklepno oceno, da novela brez izpostavljenih potrebnih dopolnitev po naši oceni ni primerna za nadaljnjo obravnavo. Hvala za besedo.

Hvala.

Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ne, zato sedaj prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter o vloženih amandmajih.

V razpravo dajem 1. člen in amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? (Da.)

Gospa Nikolina, izvolite.

Hvala lepa.

Jaz sem se pri 1. členu kar takoj oglasila, rada bi pa odgovorila pravzaprav glede na to, da je 1. člen, tako na številne pomisleke Zakonodajno-pravne službe kot mogoče tudi samo kratek odziv na predlog VZMD. Probala bom nekako po alinejah kot sem si zapisovala.

Nejasna vsebina zakona oziroma nerazumevanje. Naj povem, da je bil zakon v javni obravnavi dovolj zadosten čas, da smo lahko dobili pripombe tistih deležnikov, ki jih ta zakon zadeva oziroma ki imajo interes nad tem zakonom in nad njegovo vsebino. Te vsebine smo temeljito proučili in na tak način tudi pripravili tako člene kot obrazložitve. Zakaj smo napisali v pojasnila, ki so bila precej obširna, da so ti členi namenjeni, bomo temu rekli po domače, strokovnjakom? Ker dejansko v tem delu nekateri so in jih fizične osebe običajno ne uporabljajo. Absolutno to ne pomeni, da mora biti za to ali pa da je celo to razlog, da je obrazložitev nejasna, ne, absolutno ne, ampak na način, kot smo zapisali, je bilo dovolj jasno, da na to nismo dobili nobene pripombe in zato tudi tega potem posebej nismo niti naslavljali.

Glede ustavne spornosti in številnih pomislekov glede osebnih podatkov. Tista dva člena, ki ste jih omenili oziroma javna objava. Ukrepov nadzora s strani regulatorja, to je rešitev, ki ni popolnoma nič novega, je rešitev, ki je že več let udejanjena. Trenutno se ne spreminja zaradi nobenih drugih stvari kot zato, ker prvotna rešitev v zakonu ni razločevala med izdajo prekrškovnih odločb in izdajo nadzornih ukrepov. Postopki sodnega varstva so popolnoma jasni, ker če se izda zakon, po Zakonu o prekrških odločbo o prekršku, ima sodno varstvo po zakonu o prekrških. Postopek na ATVP poteka tako, da se izda poziv kršitelju o domnevnih kršitvah, v katerem se ga tudi opozori na določbe zakona, da v primeru, če bo globa oziroma opomin izrečen, da bo ta del lahko objavljen. Navede se tudi kateri osebni podatki bodo pri fizičnih osebah, mislim, da je to datum rojstva in ime, in namen, ki ga zakon v tem delu zasleduje in pravzaprav predpisuje direktivo. Tako da v tem delu niti ni pomislekov ali sodno varstvo je ali ne.

Druga zadeva. Nadzorni postopki, kar so pa urejeni v Zakonu o trgu finančnih inštrumentov in je celo poglavje namenjeno tem postopkom, pa določa dvoje. Odločbe ATVP, ki jih izdaja, so odredbe ali odločbe; oboje so nadzorni ukrepi in oboje imajo svoje sodno varstvo. Torej, ko se izda odredba o tem, da mora kršitelj odpraviti kršitve, se ga med drugim poleg tega, da se ga opozori, na katere kršitve mora odpraviti, se ga opozori tudi oziroma se celo napiše, kaj konkretno se bo objavilo Na tako odredbo ima sodno varstvo osem dni, ugovor, o katerem odloča svet agencije. Če je izdana odločba, je tudi sodno varstvo oziroma ko se izda odločba o odredbi, ima tudi sodno varstvo, torej pritožbo oziroma tožbo na upravno sodišče. In ti postopki tečejo že leta in nikoli ni bilo izpostavljeno, da je kakršenkoli dvom v to, zakaj so ti členi v zakonu, kakšen je njihov namen in kateri osebni podatki v tem primeru se vodijo. Vedno, se tudi zapiše, da se bodo najkasneje petih letih ti podatki izbrisali, tako da ta dvom o neobstoju sodnega varstva, o neobstoju namena in tako naprej so nerazumljivi oziroma se nam tudi zdi, da smo jih v pojasnilih dovolj naslovili.

Zdaj ta, zakaj se velik del zakona sklicuje na določbe ZBan-3, v tem primeru ZBan-3 oziroma Zakon o trgu finančnih inštrumentov. Prvi je bil sprejet leta 2007, že v tistem zakonu so navezave na določbe Zakona o bančništvu. Zakaj? Že zdaj ima zakon več kot pesto členov; če bi vse te vsebine bile urejene v Zakonu o trgu finančnih inštrumentov bi lahko imeli tisoč členov. In takrat je bilo - verjamem da tudi z Zakonodajno-pravno službo in SVZ - dogovorjeno, da se bodo vsebine, ki se ponavljajo, ker gre za primerljive institucije, da se bo delal sklic na ZBan. To ni ustrezno ali pa očitno nomotehnično ni primerno, je bilo pa takrat očitno prepoznano kot rešitev, ki je sprejemljiva in seveda se ta zdaj vleče že desetletje. Verjamemo, da je lahko za to zakon nekoliko nepregleden, ampak če se bomo odločili, da bomo ta del odpravili, potem je potrebno pripraviti, tako kot sem rekla, nov zakon, ki bo imel lahko več sto členov, ki se bodo predpisovali, ker je ureditev enaka tako za kreditne institucije kot za investicijska podjetja oziroma v tem primeru, ko se navezuje KDD, ker gre za sistemsko pomembno institucijo in veljajo torej spet enaka pravila, se bomo lahko ponavljali. Tudi to je seveda opcija ampak namen te novele mogoče v tem delu tudi odgovorim v ZMD, ni bil popravljati tovrstne napake, če se to šteje po mnenju ZPS za napako, ampak prenesti EU direktive, za katere imamo roke za prenos, zato tudi predlog obravnave po skrajšanem postopku, da se te harmonizira, torej naše pravo s pravom EU in da ne bomo v zamudi s prenosom teh pravnih vsebin. Tako da, zato se tudi ni naslavljalo problematike stroškovne narave, za katere se seveda zavedamo, ker dobivamo pripombe s strani vlagateljev na vseh ravneh. V preteklosti mislim, da je bilo že v Zakonu o trgu finančnih inštrumentov poskus omejitve višine stroškov vsaj za investicijska podjetja, pa je potem Ustavno sodišče izreklo, da je to neustavno, da tega država ne sme omejevati na tak način. Ne glede na to, smo dali v Zakon o trgu finančnih inštrumentov določbo, da je tako kot, v preteklosti je že bilo, da je agencija kot regulator samostojna in torej neodvisna institucija, ki regulira trg kapitala, da podaja soglasje k tarifi, torej v primeru, ko se zvišajo ali pa spremenijo, bom rekla, stroški KDD, da jih ATVP preuči, ali so ti smotrni in v tem primeru tudi izda soglasje oziroma v nasprotnem primeru seveda zavrne. Poskušamo pa to tudi skozi strategijo razvoja kapitalskega trga nasloviti ta problem, za katerega se zavedamo, da je lahko velik ali pa omejujoč za razvoj nadaljnjega trga in bomo to v naslednjih fazah tudi poskušali nasloviti, tudi ta del.

Toliko z moje strani, hvala.

Želi še kdo razpravljati? (Ne.)

Potem pa glasujemo o amandmaju k 1. členu.

Glasujemo. Za je glasovalo 8 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Sedaj pa v razpravo dajem člene od 2. do 4., h katerim ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? (Ne.)

Sedaj pa v razpravo dajem 5. člen in amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne.)

Glasujemo. Za je glasovalo 7 poslank in poslancev, proti (?).

(Za je glasovalo 7.) (Proti ?)

In ugotavljam, da je amandma sprejet.

Sedaj pa v razpravo dajem 6. člen in amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne.)

Glasujemo. Za je glasovalo 7 poslank in poslancev, proti (?)

(Za je glasovalo 7.) (Proti ?)

In ugotavljam, da je le ta sprejet.

Sedaj pa v razpravo dajem 7. člen in amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne.)

Glasujemo. Za je glasovalo 8 poslank in poslancev, proti (?).

(Za je glasovalo 8.) (Proti ?)

In ugotavljam, da je le ta sprejet.

Sedaj pa v razpravo dajem člene od 8. do 15. Želi kdo razpravljati? (Ne.)

Sedaj pa v razpravo dajem 16. člen in amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne.)

Glasujemo. Za je glasovalo 8 poslank in poslancev, proti (?).

(Za je glasovalo 8.) (Proti ?)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Sedaj pa v razpravo dajem 17. člen in amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne.)

Glasujemo. Za je glasovalo 8 poslank in poslancev, proti ?.

(Za je glasovalo 8.) (Proti ?.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Sedaj pa v razpravo dajem člene od 18. do 23., želi kdo razpravljati? (Ne.)

Nadalje, v razpravo dajem 24. člen in amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica je želja po razpravi tukaj? (Ne.)

Glasujemo. Za je glasovalo 8 poslank in poslancev, proti ?.

(Za je glasovalo 8.) (Proti ?)

Amandma je sprejet.

V razpravo dajem člene 25. in 26. člen ter sprašujem v kolikor je interes po razpravi? (Ne.)

Zato pa nadalje v razpravo dajem 27. člen in amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želje po razpravi ni, zato glasujemo.

Glasujemo. Za je glasovalo 8 poslank in poslancev, proti ?.

(Za je glasovalo 8.) (Proti ?)

Amandma je sprejet z 8 glasovi podpore.

V razpravo nadalje dajem člene od 28. do 37., v kolikor obstaja interes po razpravi? (Ne.)

Zato pa sedaj na razpravo dajem 38. člen in amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne.)

Glasujemo. Za je glasovalo 8 poslank in poslancev, proti ?.

(Za je glasovalo 8.) (Proti ?)

Ugotavljam, da je odbor amandma sprejel.

V razpravo pa dajem še 39. člen ter sprašujem, ali želi kdo razpravljati? (Ne.)

Ker ni interesa, zaključujem razpravo o členih in vloženih amandmajih ter v skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora prehajam na glasovanje o vseh členih.

Glasujemo. /izključen mikrofon/

Zaključujem obravnavo predloga zakona.

Odbor za finance, vsi sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjeni predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora.

Določiti moramo še poročevalca na seji Državnega zbora. Predlagam, da bi bil poročevalec kar jaz.

S tem pa dejansko zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo že na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OBVEZNIH ZAVAROVANJIH V PROMETU, s skrajšanim postopkom.

Predlagateljica zakona je Vlada.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 78. seji dne 4. 4. 2024 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe.

Kot gradivo ste poleg predloga, predloga zakona sprejeli tudi: mnenje Zakonodajno-pravne službe, predloge in pripombe Podjetniško-trgovske zbornice, mnenje Ministrstva za finance v zvezi s predlogi in pripombami Podjetniško-trgovske zbornice ter mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Rok za vlaganje amandmajev je potekel dne 3. 5. 2024. Amandmaje so do roka vložile Poslanska skupina Svoboda, SD in Levica, in sicer k 1., 2., 3., 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 14., 15., 17., 18., 19., 20. ter za nov 21. člen tega zakona.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Želi besedo predstavnica Ministrstva za finance, gospa Nikolina Prah? (Da.)

Izvoliš.

Hvala lepa za ponovno besedo.

Torej pred vami je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu, katerega je Vlada Republike Slovenije sprejela 28. marca letos in ga posredovala Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku. S predlogom novele se v slovenski pravni red prenaša s spremenjeno evropsko direktivo o zavarovanju avtomobilske odgovornosti.

Predlog novele, zaradi nove opredelitve izraza "vozilo" širi obvezno zavarovanje odgovornosti za vozila; po novem to zavarovanje ne bo več vezano na obveznost prometnega dovoljenja in registracije, ampak na karakteristike iz nove definicije vozila. Kot vozilo je po novem tako opredeljeno vsako motorno vozilo, ki je namenjeno za potovanje po kopnem in ga poganja motor - mehanska moč, vendar ne vozi po tirih, in katerega največja konstrukcijsko določena hitrost je nad 25 kilometrov na uro ali katerega največja neto masa je nad 25 kilogrami, največja konstrukcijsko določena hitrost pa nad 14 kilometri na uro in vsako priklopno vozilo, ki se uporablja skupaj s prej omenjenim vozilom, ne glede na to ali je priklopljeno ali odklopljeno. Invalidski vozički, namenjeni izključno osebam s telesno oviranostjo, ne štejejo za vozila. V praksi to pomeni, da bo potrebno obvezno zavarovati tudi določena vozila, ki po zakonu, ki ureja motorna vozila, ne potrebujejo prometnega dovoljenja, kot je veljalo doslej. Predlagane spremembe, ki sledijo določbam direktive, tako pomenijo večjo zaščito oškodovancev. Smo pa pristopili k uporabi možne nacionalne diskrecije, ki jo omogoča direktiva. Tako je v predlogu zakona določeno, da so vozila, ki v Republiki Sloveniji ne smejo biti udeležena v prometu, izvzeta iz obveznega zavarovanja; morebitno škodo bo v tem primeru nosil škodni sklad, ki je ustanovljen pri Slovenskem zavarovalnem združenju. Pri tem združenju se na novo vzpostavlja tudi organ za izplačilo odškodnin v primeru insolventnosti zavarovalnice, kar pomeni še dodaten korak v smeri zaščite oškodovancev. Določbe glede obveznega zavarovanja se prav tako ne bodo uporabljale za rabe vozil na športnih prireditvah in dejavnostih, vključno z dirkami, tekmovanji, usposabljanjem, preizkušanjem in demonstracijami na omejenem in označenem območju, kadar je organizator športne prireditve oziroma dejavnosti sklenil alternativno zavarovanje ali jamstvo, ki krije škodo tretji osebi. Če pa takšno alternativno zavarovanje ali jamstvo v praksi ne bi bilo sklenjeno, mora biti škoda tretjim krita iz škodnega sklada. Predlagani zakon zvišuje tudi minimalne obvezne zneske zavarovalnega kritja in spreminja način usklajevanja teh zneskov v prihodnje in sicer z delegiranimi akti Evropske komisije. Z namenom večje zaščite zavarovancev predlog zakona ureja tudi enako obravnavo s strani zavarovalnic pri preverjanju pristnosti potrdil o škodnem dogajanju in hkrati zagotavlja lažje priznavanje škodnega dogajanja ob sklenitvi nove zavarovalne police in tudi lažje pridobivanje samih potrdil o škodnem dogajanju.

V okviru javne obravnave predloga zakona so bile na Ministrstvo za finance naslovljene pobude predvsem za ureditev položaja kmetijskega sektorja. Po opravljenih usklajevanjih, pri katerih so sodelovali tudi predstavniki kmetijskih organizacij, se je preučilo možne izjeme za kmetijska vozila. V predlogu zakona je tako zagotovljeno izvajanje določb za kmetijski sektor, ki se torej navezujejo na traktorske priklopnike in za katere ni zahtevana registracija, na način, da bo v praksi čim manj administrativno obremenjujoč. Tako se bodo lahko priklopniki, ki jih ni potrebno registrirati v skladu s predpisi, ki urejajo motorna vozila, zavarovali sočasno ob sklenitvi zavarovanja na zavarovalni polici vlečnega vozila; če pa se bo priklopnik v praksi uporabljal z več vlečnimi vozili, se morebitna škoda iz naslova zavarovanja priklopnika uveljavlja iz zavarovalne police tistega vlečnega vozila, v okviru katerega je zavarovan priklopnik.

Predlog zakona tudi podrobneje ureja, kako lahko poteka nadzor policije nad preverjanjem zavarovanja avtomobilske odgovornosti vozil, ki izvirajo iz ozemlja drugih držav članic EU ali tretjih držav, pri tem pa se ohranja poglavitni namen zagotavljati prost pretok vozil in oseb na ozemlju EU ter hkrati zagotavljati ustrezno zaščito oškodovancev iz nesreč, ki jih povzročijo vozila iz drugih držav.

Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je v svojem mnenju podala nekatere pripombe in predloge za izboljšave, ki so po mnenju Vlade ustrezno naslovljeni v vloženih amandmajih. Bistveni razlog za sprejem zakona je torej uskladitev s pravnim redom EU, ki ga je Republika Slovenija dolžna izvajati, zato predlagam, da odbor podpre predlagani zakon in predlagane amandmaje. Hvala.

Najlepša hvala.

Ali želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.)

Gospa Barbara Gerečnik, izvolite.

BARBARA GEREČNIK (ZPS DZ): Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni!

V Zakonodajno-pravni službi smo v skladu s svojimi zakonsko in poslovniško določenimi nalogami preučili predlog zakona in pripravili pisno mnenje, v katerem smo podali pripombe k posameznim členom predloga zakona. Te pripombe so tako ustavno pravne narave in se nanašajo na jasnost in določnost urejanja kot elementa pravne države iz 2. člena Ustave, na varstvo osebnih podatkov iz 38. člena Ustave, splošno načelo enakosti iz 14. člena Ustave ter hierarhijo pravnih aktov iz 153. člena Ustave. Nadalje so nekatere pripombe tudi pravno sistemske narave in se nanašajo zlasti na pravno sistemsko skladnost različnih zakonov ter na notranjo skladnost besedila predloga zakona. Nekatere pripombe pa so nomotehnične.

Ker se poglavitne rešitve predloga zakona nanašajo na implementacijo direktive EU, smo v mnenju posebej opozorili, da pristop, da se določbe posamezne direktive skoraj dobesedno prepišejo ne pa ustrezno implementirajo, ni pravilen. To je pomembno, ker ima direktiva kot mednacionalni pravni akt vsebino in uporablja besedišče, ki ni vedno ustrezno za zakonsko besedilo; uporablja izraze pogovornega jezika ali sintakso, ki odstopa od običajnega zakonskega normiranja, pri prenosu pa ni upoštevano, da so posamezni pravni instituti in s tem njihovo poimenovanje v nacionalni zakonodaji že urejeni, so lahko urejeni drugače ali pa celo še niso ustrezno normirani. Prav tako ni ustrezno v zakon vnašati besedišča, ki vanj ne sodi, ker po nepotrebnem obremenjuje zakonsko besedilo ali je pomensko preveč odprto. Pri oblikovanju besedila zakonskega predloga je treba upoštevati slovensko nomotehniko ter uporabljati terminologijo, ki bo poenotena z veljavnim zakonom in slovenskim pravnim redom.

Ker vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin upoštevajo zgolj nekatere naše pripombe, bi v nadaljevanju izpostavila tiste člene in vložene amandmaje, pri katerih naše pripombe niso bile upoštevane ali niso bile upoštevane v zadostni meri, zato bi bilo po naši presoji treba te določbe dodatno preučiti. Z amandmajem k 1. členu predloga zakona se iz tretjega odstavka 1. člena zakona dodatno črtata druga in osma alineja, še vedno pa ostajata veljavni sedanja peta in šesta alineja, ki bi jo bilo po mnenju ZPS prav tako treba črtati. V zvezi z 2. členom predloga zakona bi izpostavila, da bi bilo zlasti definicijo vozila v spremenjeni tretji točki prvega odstavka 1.a člena zakona treba oblikovati na način, da jo bo mogoče ustrezno vključiti v veljavno besedilo člena, saj v nasprotnem primeru ne bo mogoče ustrezno pripraviti prečiščenega besedila zakona. Glede 5. člena predloga zakona in amandmaja k temu členu bi opozorila, da bi bilo treba zaradi nove četrte točke in posledičnega preštevilčenja obstoječih točk ustrezno popraviti tudi sklic v veljavnem petem in šestem odstavku 7. člena zakona, kar z amandmajem ni upoštevano. Glede 12. člena predloga zakona smo v mnenju opozorili, da je treba zahteve iz direktive v slovenski pravni red ustrezno implementirati, saj člen vsebuje skoraj dobeseden prepis direktive. V primeru obdelave osebnih podatkov je treba upoštevati tako 38. člen Ustave, ki ureja varstvo osebnih podatkov, splošno uredbo o varstvu podatkov in Zakon o varstvu osebnih podatkov. Zgolj sklicevanje na te akte, kot se predlaga z amandmajem, ni ustrezno, temveč bi bilo treba zahteve, ki iz njih izhajajo, ustrezno urediti v tem predlogu zakona. Z amandmajem se sicer določajo tudi podatki, ki se bodo zbirali, še vedno pa ni jasno, na kakšen način se bo podatke pridobilo, sploh v primeru ko ne bo šlo za ustavitev vozila. Poleg tega je treba opozoriti, da zbiranje predstavlja zgolj en vidik obdelave osebnih podatkov. Glede 14. člena predloga zakona, ki uvaja nove a 42.a do d 42.a člene zakona, bi izpostavila, da večina predhodno izpostavljenih pripomb, ki se nanašajo na ustreznost implementacije v smislu uporabljenega besedišča in nomotehnike, ni bilo upoštevanih. Dodatno bi bilo treba preučiti besedilo prvega odstavka novega d 42.a člena, saj vsebina norme ni nedvoumno jasna, hkrati pa se zdi, da se pravni položaj, ki ga ureja, prekriva z enim od pravnih položajev, urejenih v prvem odstavku novega č 42.a člena zakona, iz katerega ne izhaja, da se nanaša samo na primer nesreče, ki se je zgodila v Republiki Sloveniji. Vsekakor pa je treba preoblikovati trinajsti odstavek novega č 42.a člena in deseti odstavek novega d 42.a člena, saj kot pogojno navaja okoliščino, in sicer datum 23. december 2023, ki je že nastopil. Pri 15. členu predloga zakona pa smo opozorili, da javna objava podatkov pomeni poseben vidik obdelave osebnih podatkov; v skladu z 38. členom Ustave bi bilo treba namen javne objave podatkov opredeliti na zakonski ravni v obrazložitvi pa tovrstno objavo utemeljiti z vidika sorazmernosti posega v pravico do varstva osebnih podatkov.

Hvala.