Spoštovani, spoštovane članice in člani Ustavne komisije, spoštovani vabljeni na današnjo 4. sejo Ustavne komisije, lepo vas pozdravljam in torej pričenjam 4. sejo Ustavne komisije!

Obveščam vas, da so zadržani in se seje danes ne morejo udeležiti naslednji članice in člani komisije, in sicer, doktor Matej Tašner Vatovec, magistrica Meira Hot in Ferenc Horváth. Imam pa dve pooblastili, in sicer članico komisije Leno Grgurevič nadomešča magister Miroslav Gregorič, člana komisije Danijela Krivca pa kolegica Alenka Jeraj. Zaenkrat je še ni, ampak imam informacije, da so problemi na avtocesti. Do glasovanja, eventualnega, bodo gotovo se nam tudi pridružili.

Sklic seje ste prejeli 19. aprila 2024. Ker do 12. ure včerajšnjega dne nisem prejel predloga za umik točke oziroma razširitev dnevnega reda, bomo na današnji seji obravnavali, kot je bilo zapisano v sklicu 4. seje, naslednjo točko: Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z Osnutkom Ustavnega zakona (UZ50a) EPA 1189-IX.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA SPREMEMBO USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE Z OSNUTKOM USTAVNEGA ZAKONA EPA 1189-IX, ki ga je vložila v ustavno revizijski postopek skupina 30 tisoč volivk in volivcev.

Kot gradivo za današnjo sejo, ki je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora, ste prejeli: predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z Osnutkom ustavnega zakona, mnenje Vlade in pripombe Gibanja Zdrava družba.

Na sejo komisije so k obravnavi te točke vabljeni v imenu predlagatelja, torej skupine 30 tisoč volivcev, gospod Ivan Jurgec - lepo pozdravljam! - Ministrstvo za finance - pozdravljam predstavnice -, Državni svet - zaenkrat ne vidim predstavnika in Banka Slovenije - lepo pozdravljam gospoda guvernerja.

Pričenjamo obravnavo predloga, da se začne postopek za spremembo Ustave. Predlagam, da uvodničarji podate svojo predstavitev, - mogoče gospod Jurgec 10 minut, ostali 5 minut, - v kolikor boste pa ocenili, da je, da potrebujete več časa, vas ne bom omejeval.

Zdaj dajem besedo najprej predstavniku predlagatelja za dopolnilno obrazložitev.

Gospod Ivan Jurgec, imate besedo, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Vsi prisotni lepo pozdravljeni!

Kot pobudnik Predloga za spremembo Ustave Republike Slovenije za vpis pravice do uporabe gotovine kot pa v imenu 56 tisoč 267 državljanov Slovenije, katere smo s podpisom podprli predlog, vas seznanjamo, da smo državljani Slovenije zaradi različnih izjav in vse večjih aktivnosti bančnega sektorja in politike, da se čim prej uvede digitalni denar in postopoma odpravi gotovina, zelo zaskrbljeni, saj opažamo, da vedno bolj tonemo v brezgotovinsko družbo, ki je usmerjena v polni digitalni nadzor nad državljani, še posebej na področju denarja, ki je bistven za vsakega državljana in naše življenje. Volja nas, državljanov Slovenije je, da se v temeljni in najvišji splošni pravni akt, torej v Ustavo, vpiše pravica do uporabe gotovine, saj gre s tem za akt z največjo pravno močjo, namreč le tako bo resnična zaščita državljanov Slovenije, da bo zagotovljena gotovina, pri tem izpostavljamo bankovce in kovance kot zakonito plačilno sredstvo tudi nadalje obstajala kot izbira na območju Slovenije, ne glede na druga plačilna sredstva, ki so in še bodo v veljavi oziroma na voljo.

Z vpisom pravice do uporabe gotovine v Ustavo se bo na območju Slovenije morala bolj spoštovati zakonodaja, da je gotovina zakonito plačilno sredstvo, in da je različni poslovni subjekti ne bodo mogli zavračati kot plačilno sredstvo, saj je dejstvo, da se danes ravno to marsikje dogaja. Zaskrbljujoče je, da blaga in storitev ne moremo državljani plačati z bankovci in kovanci celo v državnih inštitucijah oziroma v povezavi z njimi, kot so na primer upravne enote, občine, katere bi kot prve morale upoštevati zapisano in veljavno zakonodajo. Naj naštejem le nekaj primerov, kjer že sedaj državljani Slovenije ne moremo plačati z bankovci in kovanci, kljub že zapisanemu in veljavnemu zakonu. To so različne parkirnine na parkirnih prostorih, prevoz z mestnim javnim potniškim prevozom, avtobusom, v Ljubljani, najem koles, električnih skirojev in drugi.

Iz navedenih dejstev in razlogov v imenu državljanov Slovenije naprošam Ustavno komisijo, torej vas, da upoštevate voljo ljudstva ter zaščitimo gotovino, bankovce in kovance kot plačilno sredstvo na takšen način, da se pravica do uporabe gotovine vpiše v najvišji akt, torej v Ustavo Republike Slovenije. Z vpisom pravice v Ustavo boste našo zaskrbljenost državljanov odpravili ter si pridobili večje zaupanje in kredibilnost, zaupanje v politiko pa je ključno za delovanje demokratičnega sistema. Ljudje ne zahtevamo ničesar, kar bi bilo v nasprotju s trenutnimi uredbami Evropske unije ali drugo zakonodajo, vsekakor pa imamo državljani pravico do stabilnosti, katera naj ne bi bila odvisna od trenutne Vlade, ki je na oblasti tako v Sloveniji kot v Evropski uniji. Vpis pravice do uporabe gotovine v Ustavo ne bi smela biti posebna težava, razen v kolikor so smernice in aktivnosti Evropske unije in tudi slovenske Vlade usmerjene v smer, na katero opozarjamo, torej da se želi v prihodnjih nekaj letih gotovina odpraviti ter jo nadomestiti z digitalnim denarjem, katerega glavna vloga je oziroma bo bi bila kontrola in nadzor nad državljani. Ker govorimo o zaskrbljenosti državljanov, naj omenim eno zelo zaskrbljujočo izjavo Augustína Carstensa, direktorja Banke za mednarodne poravnave, ki je 19. oktobra 2020 v njegovem intervjuju dejal: "Trenutno ne vemo, kdo danes uporablja bankovec za 100 dolarjev ali tisoč pezet. Glavna razlika med gotovino in digitalnim denarjem centralne banke je v tem, da bo imela centralna banka popoln nadzor nad regulacijo in pogoji, ki bodo določali uporabo te oblike izražanja obveznosti do centralne banke, hkrati pa bomo imeli tehnologijo, ki nam bo to zagotovila". To dvoje je skrajno pomembno in prav v tem je največja razlika v primerjavi s tem, kar danes predstavlja gotovina. Iz navedene izjave je razvidno, da se želi z uvedbo digitalnega denarja pridobiti popoln nadzor nad denarjem, saj bi tako imela centralna banka popoln nadzor nad regulacijo in pogoji, ki bi določali uporabo. Navedena izjava ne zagotavlja več zasebnosti, svobode in avtonomije ljudi pri uporabi denarja, ampak je usmerjena v smer popolnega nadzora nad uporabo denarja vsakega državljana sveta, v našem primeru državljana Slovenije. V kolikor bi takšno izjavo podal navaden državljan, ne bi bila tako zaskrbljujoča, vendar ker jo je podal generalni direktor Banke za mednarodne poravnave, je to izjava, ki je usmerjena v nadzor porabe denarja in smo lahko državljani Slovenije zaskrbljeni. Kaj je končni cilj bančne industrije v povezavi s politiko oziroma vladami? V kolikor se gotovina ne zaščiti, ker zamre oziroma se v popolnosti odpravi v povezavi z digitalno denarnico oziroma digitalnimi dokumenti, bodo imele centralne banke oziroma oblast vlade držav možnost, da bodo v vsakem trenutku imele nadzor nad našo lokacijo in nad vsemi našimi nakupi in bomo tako še bolj kot danes sledeni in ne bomo svobodni. Podobno se dogaja že na Kitajskem, kjer imajo sistem socialnega kreditiranja; takšen način ne pomeni svobode odločanja ljudi zase, ampak lahko brez težav rečemo, da se na tak način uveljavlja digitalno suženjstvo, česar pa ljudje pod nobenim pogojem ne smemo sprejeti. Želje so in tudi aktivnosti se izvajajo, da se tudi za Evropsko unijo pripravi nek tako imenovani sistem socialnega kreditiranja, in sicer v povezavi z ogljičnim odtisom. V Evropi že delujejo testni projekti v nekaterih bankah, kjer spremljajo, kakšen ogljični odtis puščajo produkti, ki si jih kot posameznik na kupi na primer v zadnjem mesecu. Podjetje Mastercard je že nekaj let nazaj izdelalo kreditno kartico, ki se avtomatično samozablokira, ko aplikacije za spremljanje nakupov zazna prekoračitev karbonskega limita, ki je določen posamezniku, pri tem pa se seštevajo vsi nakupi, ki jih posameznik opravi. V sklopu uvedbe ogljičnega odtisa je digitalni denar temeljni in ga bodo banke, vlade želele vpeljati izključno zaradi nadzora in kontrole ljudi in bo namenjen nagrajevanju in kaznovanju ljudi, kot se to že dogaja na Kitajskem. Ravno iz tega razloga moramo zagotoviti gotovino kot plačilno sredstvo z vpisom v ustavo.

Preden predam besedo Gregorju Kovaču, finančnemu strokovnjaku in pa Alji Hübscher, odvetnici, katera bosta izpostavila še nekaj dejstev z njunih področij, torej finančne in pravne smeri, naj omenim še nekaj. Nismo edini v Evropski uniji, ki izvajamo aktivnosti glede zaščite gotovine z željo vpisa pravice v ustavo. Kot prva je Slovaška v letu 2023 na predlog svojih poslancev zaščitila gotovino z vpisom v svojo ustavo, prav tako se v tej smeri dogajajo različne aktivnosti tudi v Avstriji, Italiji in Švici. Kot mi v Sloveniji se tudi drugje po Evropi kot po svetu ljudje vse bolj zavedamo pomena gotovine. Kot so zaskrbljeni glede načrtov centralnih bank in vlad, da uvedejo le digitalni denar, gotovino, kot jo poznamo v pravem pomenu, torej bankovci in kovanci, pa se tako umaknejo iz prometa, kar nihče ne želi. V kolikor pride v prihodnosti do ukinitve gotovine, gre v tem primeru nesporno za napad na osebno kot tudi ekonomsko svobodo ter svobodo nasploh. Tu se ne gre le za nadzor nad denarjem, temveč gre v resnici za nadzor nad posameznikom. Če želimo ohraniti svojo svobodo, se je potrebno temu nujno upreti oziroma jo zaščititi kot možnost izbire ter jo zapisati v najvišji akt, torej Ustavo. Gotovina je namreč eden zadnjih simbolov kot tudi branik svobode. Zakaj je gotovina pomembna? Pomeni enega izmed najenostavnejših načinov plačevanja za vse generacije v družbi ima plačevanje z gotovino dolgoletno tradicijo in je prijazno še posebej starejšim. Zmanjšuje prekomerni potrošniški apetit, saj omogoča realni občutek, koliko denarja še imamo. Potrošniku omogoča izbiro načina plačevanja, ki je zanj najugodnejši. Potrošniku omogoča normalno življenje tudi v primeru višje sile, na katere nima vpliva: kibernetski napadi in morebitni izpad elektrike in naravne nesreče. V primeru morebitnega bankrota finančne ustanove in s tem povezanega sistema bankomatov - vemo primer Grčije in Cipra -, lahko poskrbi zase in za svojo družino, kupi hrano in zdravila. Z gotovino najlažje naučimo tudi naše otroke in mlade kako se ravna z denarjem in da denar ne pride brezplačno iz bankomata.

Za konec bi imel za vas dve pomembni vprašanji: Ali lahko s 100 % gotovostjo trdite, da v prihodnosti, v kolikor morda ne boste podprli predloga za spremembo ustave in pravico do uporabe gotovine vpisali v našo ustavo, ne bo prišlo do ukinitve gotovine, kot jo vsi poznamo, torej bankovcev in kovancev? Ali lahko s 100 % gotovostjo trdite, da ne bo vladajoča politika v prihodnje morebiti zlorabila obstoječega ali novega bančnega sistema za kontrolo in nadzor državljanov Republike Slovenije? Od vas želim, da premislite oziroma resnično dobro razmislite, kakšno odločitev boste sprejeli. Državljani Republike Slovenije vas gledamo, spremljamo in v nadaljevanju se bomo odločili ali vam bomo še zaupali. Kot veste, kot pravi star pregovor, se pri denarju vse konča. Sedaj bi mogoče prosil, če bi lahko gospa Hupšer predstavila še segment pravni, v kratkem pa gospod Gregor v nadaljevanju glede financ.

Hvala lepa, gospod Jurgec, za dopolnilno obrazložitev. Zdaj, pravila v naši hiši so takšna. Seja je odprta, na sejo lahko pride kdorkoli. Besedo dobijo tisti, ki so povabljeni in vi ste bili vabljeni kot predstavnik predlagateljev, tako da zdaj smo v tej fazi to zaključili. Prosim, za razumevanje. / medsebojno pogovarjanje/ Prosim, zaključite.

V redu, potem pa bom jaz predstavil stališče gospe Alje. Vlada Republike Slovenije se v svojem mnenju z dne 18. 1. 2024 o Predlogu za začetek postopka za spremembo Ustave sklicuje na Predlog Uredbe o evro bankovcih, evro kovancih kot zakonitem plačilnem sredstvu, ki naj bi tudi v prihodnje določala pravila, na podlagi katerih bo zagotovljen dostop do gotovine in njenega sprejemanja. Že v naslednjem odstavku pa Vlada navede, da prav ta predlog uredbe tudi določa pogoje, na podlagi katerih bo mogoče sprejem evrov gotovine zavrniti. Nobenega zagotovila, razen pavšalnih navodil ni, da bo uporaba gotovine zagotovljena torej izdana v zadostni količini ter dostopna vsem. Vsi učinki in posledice uvedbe SBDC(?) so bili premišljeni le s strani upravljavca monetarnih zadev, ne pa tudi s strani končnih uporabnikov teh storitev. Zaščita uporabnikov je v predlogu uredbe sicer pavšalno navedena, a ne vsebuje nobene varovalke, ki bi preprečevala, da se že jutri ta zaščita z novo uredbo spremeni ali ukine. Prav tako se vlada v svojem mnenju sklicuje na Zakon o uvedbi evra, ki določa, da se v Republiki Sloveniji kot zakonito plačilno sredstvo uporabljajo izključno bankovci in kovanci, ki se gradijo na evro, vendar sama država določb tega zakona ne spoštuje. Kot primer naj navedem Upravna enota Ljubljana Linhartova, ker izdelave na primer osebnega dokumenta, ki je obvezen za vse polnoletne državljane, oseba ne more plačati z gotovino. Torej ne govorimo zgolj o nekem trgovcu, ki ne želi sprejeti gotovine, bankovcev in kovancev, ampak o državnem organu, torej državi pri opravljanju servisne funkcije, ki jo je dolžna zagotavljati po ustavi. O tej kršitvi zakona je bilo podanih tudi že več prijav na pristojno inšpekcijo, ki pa ni ukrenila ničesar. Če je možnost uporabe gotovine v polnem pomenu besede po navedbah vlade že sedaj zagotovljena, kako je možno, da državni organ, torej država sama, to krši? Državljani pri tej upravni enoti v postopku izdaje osebnega dokumenta tega ne morejo plačati z gotovino, bankovci in kovanci in to v postopku, ki spada na področje upravnega prava, kjer veljajo / nerazumljivo/ in država deluje / nerazumljivo/. Nenazadnje pa je to nesprejemljivo z vidika varstva starejših državljanov, ki po večini plačujejo z gotovino, z bankovci in kovanci. Še posebej v postopkih s področja upravnega prava, kjer država opravlja servisno funkcijo, torej mora upoštevati pravice in navade vseh državljanov, predvsem pa šibkejših, kar starejši državljani nedvomno so. Praksa še celo državnih organov nakazuje, da plačevanje z gotovino v Republiki Sloveniji ni samoumevno, zato je nujno, da se to zagotovi z zapisom v Ustavo Republiko Slovenijo. Z željo po tem, predvsem pa problem v praksi pa nenazadnje nakazuje volja državljanov, ki so podpisali pobudo za vpis gotovine v ustavo.

Vlada v svojem mnenju tudi poudarja, da ima Evropska unija izključno pristojnost na področju monetarne politike in da mora vsaka država članica zagotoviti združljivost svoje nacionalne zakonodaje s pogodbami in statusom ECB. Vpis gotovine kot enega od zakonitih plačilnih sredstev v ustavo tako ne bi bil v nasprotju z evropsko zakonodajo, ampak bi predstavljal le še eno varovalko, da bodo prebivalci Republike Slovenije lahko še naprej brez izjem uporabljali gotovino kot eno izmed zakonitih plačilnih sredstev. Vemo, da Slovaška tudi uporablja evro in je vpisala v ustavo gotovino in jo zaščitila. Zahteva ljudi po zaščiti pravice do uporabe gotovine je tesno povezana z namero uvedbe digitalnega evra. Ko smo pred leti opozarjali na nevarnosti uvedbe CBDC - digitalne valute centralnih bank, so najprej to zanikali, potem so rekli, da so samo, da samo proučujejo različne možnosti in da še ni nič odločeno - danes je uvedba digitalnih valut centralnih bank praktično že dejstvo. Pred dnevi se je Svetovni ekonomski forum, se je pohvalil, da 98 % vseh centralnih bank na svetu pripravlja uvedbo digitalnih valut; več kot očitno je, da gre za usklajeno akcijo. Digitalne valute danes predstavljajo kot nekaj, kar je v koraku s časom, tehnologija, ki bo omogočala instantne transakcije ne glede na delovnik bank in podobno. Viceguverner Banke Slovenije je v članku za Finance primerjal digitalni evro z iPhonom - ljudje niso vedeli, da ga potrebujejo, zdaj ko ga imajo, pa ne morejo več brez snega. Digitalne valute bodo izdajale centralne banke, denarnice, račune bodo uporabniki imeli direktno pri centralni banki, vse transakcije bo izvajala neposredno centralna banka. Digitalne valute so programirljive, lahko se omeji uporaba geografsko, lahko se omeji uporaba glede na vrsto storitev in produktov, lahko se omeji količinsko, na primer 50 evrov na dan in podobno. Če nisi poslušen državljan, če se ne strinjaš z ukrepi vlade, če kritiziraš uradno politiko, če preko družbenih omrežij širiš neprijetne informacije o vladajoči oblasti in podobno, ti z nekaj kliki zamrznejo ali pa kar izpraznijo tvojo denarnico. Boste sedaj rekli: morda digitalni evro to celo omogoča, ampak to se pri nas ne bo nikoli zgodilo, saj nismo na Kitajskem. Spomnil bi vas na primer tovornjakarjev v eni najbolj demokratičnih držav na svetu, v Kanadi. Mirno so protestirali proti nesmiselnim ukrepom vlade v času korona krize in brez kakršnegakoli sodnega postopka so jim zamrznili praktično vse premoženje, bančne račune, vrednostne papirje, celo kriptovalute, ki so jih imeli na menjalnicah. Ne samo njim, tudi vsem, ki so jih pri tem finančno podpirali.

Rad bi opozoril na to, da za to, da gremo v korak s časom, da se bodo transakcije izvajale enostavno in hitro in kadarkoli, ne potrebujemo novega finančnega sistema. Nekatere tuje bank, na primer Revolut ali N26, vse to že več let omogočajo, zdaj to omogočajo že naše domače banke, na primer Flik. Večina denarja je tako že zdaj v digitalni obliki in z uvedbo digitalnih valut centralnih bank ne bomo ljudje čisto nič pridobili, bo pa ogromno pridobil tisti, ki bo imel dostop in nadzor nad sistemom te nove valute. Pozivam vas, da vas ne zaslepijo uradne trditve, da se to uvaja zaradi ljudi in v interesu ljudi in da teh lastnosti CBDC ne bodo nikoli uporabili proti ljudem. In da bo gotovina še naprej soobstajala in da ni nobene bojazni, da bi jo ukinili - ob prvi priložnosti jo bodo ukinili. Če pravico do gotovine zapišete v ustavo, jim boste to vsaj malo otežili. Hvala lepa.

Hvala lepa vam, spoštovani gospod Ivan Jurgec, za vašo dopolnilno obrazložitev.

Zdaj pa vabim k besedi državno sekretarko Ministrstva za finance. Z nami je gospa Nikolina Prah, izvolite.

): Hvala lepa za besedo, spoštovani predsedujoči. poslanke in poslanci, ostali sodelujoči.

Gotovina ima pomembno vlogo v Republiki Slovenij. Glede na študijo Evropske centralne banke iz leta 2022 je bilo v Sloveniji v letu 2022 kar 73 % vseh transakcij opravljenih v gotovini in tudi delež gotovinskih transakcij na prodajnih mestih, glede na število transakcij, se od leta 2019 do 2022 ni spremenil. Po podatkih Banke Slovenije se vrednost dvigov gotovine na bankomatih in bančnih okencih v Sloveniji od leta 2015 naprej giblje enakomerno, med šest in sedem milijard evrov letno, ne pada, medtem ko vrednost transakcij plačil s karticami preko post terminalov od leta 2020 raste.

Gotovina kot plačilni instrument je torej splošno uporabna, dostopna, sprejeta, hitra in omogoča nadzor nad plačnikovo porabo. Odločitev o uporabi gotovine je torej na posamezni osebi, je pa še posebej uporabljena pri tistih, ki nimajo dostopa do elektronskih plačilnih sredstev oziroma iz različnih upravičenih razlogov raje uporabljajo fizični denar kot druge plačilne instrumente. Poleg tega je trenutno gotovina edini plačilni instrument, ki vsakomur omogoča takojšnjo poravnavo plačilne transakcije ter mu ob tem zagotavlja seveda zasebnost.

A po mnenju Vlade Republike Slovenije predlog za spremembo Ustave Republike Slovenije z namenom zapisa pravice do uporabe gotovine ni potreben, niti primeren, in sicer primarno iz naslednjih razlogov. Evropska unija ima na podlagi pogodbe o delovanju EU izključno pristojnost na področju monetarne politike držav članic, katerih valuta je evro. V primeru zapisa pravice do uporabe evrogotovine v Ustavo Republike Slovenije, bi torej lahko šlo za ravnanje, ki pomeni neupoštevanje načela izključne pristojnosti EU na področju monetarne politike držav članic EU, ki uporabljajo evro. Nadalje je status evrokovancev in evro bankovcev kot zakonitega plačilnega sredstva že pravno urejen in opredeljen v obstoječih predpisih EU in v nacionalnem pravu, to je v Zakonu o uvedbi evra. Tudi skozi evropsko sodno prakso se ščiti status gotovine kot zakonitega plačilnega sredstva v EU.

Posebej tudi poudarjamo, da je za ohranitev možnosti gotovinskega plačevanja Evropska komisija 28. junija lani objavila Predlog uredbe o evrobankovcih in evrokovancih kot zakonitem plačilnem sredstvu. Ta uredba, ta predlog uredbe jasno določa pravila, na podlagi katerih bo tudi v prihodnje zagotovljen dostop do gotovine in obveznost njenega sprejemanja. Predlog uredbe namreč določa, da status zakonitega plačilnega sredstva, ki ga ima gotovina, pomeni, da je njeno sprejemanje obvezno, da se sprejema s polno nominalno vrednostjo in da ima učinek izpolnitve plačilne obveznosti. Prejemnik plačila ne sme zavrniti evro gotovine, predložene za plačilo, razen, če sta se stranki dogovorili o drugačnem plačilnem sredstvu ali se uporablja izjema.

Predlog določa tudi obveznost držav članic, da na svojem ozemlju zagotovijo zadosten in učinkovit dostop do gotovine v vseh regijah, torej tako na mestnih območjih kot izven njih. Države članice bodo morale spremljati dostop do gotovine in o oceni razmer letno poročati Evropski komisiji in Evropski centralni banki. V primeru, da države članice ne bodo zagotovile zadostnega in učinkovitega dostopa do gotovine, bodo morale sprejeti različne popravne ukrepe. Gre torej za e-uredbo, ki je v postopku sprejemanja in sicer v sklopu potencialnega uvajanja digitalnega evra.

To so torej glavni razlogi za vladno stališče, da sprememba Ustave z namenom vpisa pravice do uporabe gotovine, ni potrebna. Predlagatelj sicer kot primer dobre prakse na tem področju navaja Slovaško, ki je leta 2023 sprejela ustavni zakon, s katerim je gotovino kot zakonito plačilno sredstvo zapisala v ustavo. Naj pojasnim, da se je na to dejanja odzvala Evropska centralna banka, ki je v svojem mnenju izpostavila nekaj ključnih dejstev. Da se je potrebno pred spremembo ustave glede evro-gotovine vedno posvetovati z ECB; da je sodišče Evropske unije v okviru obravnave ene od zadev jasno že sprejelo stališče, da 133. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije pooblašča EU, da v zakonodajnem postopku določi pravna pravila, ki urejajo status zakonitega plačilnega sredstva za evro-bankovce in evro-kovance, če je to potrebno za uporabo evra kot enotne valute, kar pomeni zopet, da gre za izključno pristojnost EU, kar posledično izključuje kakršnokoli pristojnost držav članic na tem področju, razen če jih za to pooblasti EU. Pri mnenju ECB vsak zapis v ustavo z uporabo besedila, ki se razlikuje od pravnih virov EU, potencialno ustvarja lastno regulativno vsebino, kar ni v skladu z izključno pristojnostjo EU v zadevah monetarne politike držav članic, katerih valuta je evro. ECB je v skladu z navedenimi stališči Slovaški tako priporočila, da se sprememba njene ustave, s katero se zagotavlja izdajanje gotovine kot zakonitega plačilnega sredstva in pravica do plačila v gotovini, bodisi črta bodisi spremeni tako, da se besedilo zgolj sklicuje na ustrezne določbe prava EU. Ker se predlog za spremembo naše Ustave zgleduje po slovaškem primeru, lahko utemeljeno pričakujemo podoben odziv Evropske centralne banke, če do spremembe Ustave Republike Slovenije dejansko pride. Po mnenju Vlade bi v primeru zapisa pravice do uporabe evro gotovine Ustavo torej lahko šlo za ravnanje, ki pomeni neupoštevanje načela izključne pristojnosti EU na področju monetarne politike držav članic EU, katerih valuta je evro, in hkrati za nepotrebno podvajanje zapisa evro-gotovine kot zakonitega plačilnega sredstva, ki je urejen tako z nacionalno kot tudi z evropsko zakonodajo.

Naj torej v zaključku poudarim, da ne Vlada Republike Slovenije ne razmišlja o omejevanju pravice do uporabe gotovine - ta je seveda že sedaj zagotovljena. Ne nazadnje se pretežni del transakcij v Sloveniji opravi še vedno z gotovino. Še več, kot sem prej omenila, je na EU ravni v postopku sprejemanja uredba, ki bo na enoten način od držav članic zahtevala zagotavljati zadosten in učinkovit dostop do gotovine. Iz navedenih razlogov zato Vlada predloga za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije ne podpira in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala.

Hvala lepa državni sekretarki za predstavitev stališča Vlade.

Naslednji na seznamu vabljenih je Državni svet. Ponovno ugotavljam, da predstavnika ni, zato dajem besedo guvernerju Banke Slovenije in tudi članu razširjenega sveta ECB gospodu Boštjanu Vasletu. Izvolite.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, vsi ostali prisotni, lepo pozdravljeni tudi z moje strani. Najprej bi se vam zahvalil za povabilo na današnjo sejo, za možnost, da predstavimo pogled Banke Slovenije na trenutno ureditev glede poslovanja z gotovino v Sloveniji in tudi naše stališče do morebitne, morebitne spremembe te ureditve.

V Sloveniji lahko v tem trenutku enako kot v vseh ostalih članicah evrskega območja plačujemo tako z gotovino kot negotovinsko, torej z ostalimi oblikami denarja. Kot pa ste seznanjeni, v okviru ECB pripravljamo tudi možnost izdaje digitalnega evra, torej naslednje različice denarja. Različne oblike denarja se pri tem ne izključujejo, ampak so komplementarne, kar pomeni, da državljani sami izbiramo, s katero obliko denarja bomo opravili določeno plačilo, in pri tem bi še posebej poudaril, da ima gotovina v tem pogledu pravzaprav že sedaj celo nekoliko poseben status. Namreč s prevzemom evra je Slovenija prevzela tudi pravni okvir, ki ureja pravico do uporabe evra; tukaj gre za pogodbo o delovanju Evropske unije, nadalje gre za statut evropskega sistema centralnih bank oziroma Evropske centralne banke in na drugi strani imamo na ravni slovenske zakonodaje predpise, ki implementirajo te akte. Omenjeni, torej trenutno veljavni pravni okvir v Sloveniji tako določa, da je potrošnikom zagotovljena splošna pravica, da lahko nakupe izvajajo z evrsko gotovino. Slovenski Zakon o uvedbi evra, ki je danes že bil omenjen, tako določa, da imamo potrošniki, razen v izjemnih primerih, ko to ni smiselno, pravico vsak nakup opraviti z gotovino, in zapis istega načela je predviden tudi v uredbo o evro bankovcih in evro kovancih kot zakonitem plačilnem sredstvu, ki je v tem trenutku v postopku sprejemanja na ravni Evropske unije. Zdaj, kot rečeno, so potrošnikom na razpolago tudi druge oblike plačevanja, vendar za razliko od gotovine zanje ne velja obveza, da jih morajo trgovci omogočati in na enak način, enak način ureditve se predvideva tudi ob uvedbi digitalnega evra. Namreč vse aktivnosti, ki v tem trenutku potekajo na strokovni ravni, torej v okviru sistema centralnih bank oziroma Evropske centralne banke kot tudi na politični ravni, torej na ravni Evropske unije oziroma Evropske komisije, predvidevajo, da bo digitalni evro pravzaprav dodatna možnost plačevanja in ne zamenjava za že obstoječe oblike denarja. Potrošniki bodo torej imeli na izbiro dodatno možnost negotovinskega poslovanja, ki jo bodo lahko uporabili, če se bodo seveda tako odločili, na noben način pa ne posegamo v pravico do uporabe že obstoječih oblik denarja, torej tudi, tudi gotovine.

Zdaj, če na kratko povzamem naše stališče, obstajata dva vsebinska razloga, ki se nam zdita pomembna pri obravnavi današnjega vprašanja. Prvi je, da imamo v tem trenutku tako v Sloveniji kot na ravni celotnega evrskega območja Evropske unije veljavno zakonodajo, ki nedvomno določa, da je plačevanje z gotovino legitimna možnost. Prav tako vse aktivnosti kot drugi razlog, ki potekajo na ravni Evropske centralne banke nikakor ne nameravajo posegati v obstoječe oblike denarja, ampak pomenijo nadgradnjo sedanjih možnosti plačevanja. Torej morebitna uvedba digitalnega evra, ki jo v tem trenutku še proučujemo, bi pomenila dodatno obliko denarja in na noben način ne bi nadomestila plačevanja z gotovino. Potem pa obstaja še bolj tehnični oziroma pravni razlog, ki je tudi že bil predstavljen danes, to pa je, da bi morebitne spremembe tega, kako ravnamo oziroma kako dostopna je gotovina, ki bi jo sprejeli na nacionalni ravni pomenile nesprejemljivo prakso, nesprejemljiv zakonodajni poseg z vidika ureditve, ki v tem trenutku velja na ravni evrskega območja in s tem tudi v Sloveniji. Hvala lepa.

Hvala lepa vam, spoštovani guverner Banke Slovenije. Na sejo sem vabil tudi koordinatorja Ustavne komisije doktorja Igorja Kaučiča in mu zdaj predajam besedo. Izvolite, doktor Kavčič.

Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane članice in člani Ustavne komisije in drugi vabljeni!

Uvodoma, glede na to, da gre zgolj samo za predstavitev temeljnih stališč, bi želel, kot pri vsaki spremembi ustave, tudi pri tokratni opozoriti na nekatera ustavno pravna pravila in načela, ki jih je treba upoštevati za vsakršen poseg v naš najvišji pravni akt. Zukaj se bom omejil na tista načela, ki veljajo za poseg v katalog pravic in svoboščin, torej v tisti del naše ustave, ki ureja temeljne pravice in svoboščine in za katero veljajo nekatera pravila, tudi mogoče drugačna, kot to velja za organizacijo državne oblasti.

Prvo vprašanje, ki ga bo potrebno pravno strokovno rešiti in nanj odgovoriti je: Ali gre v tem primeru sploh za človekovo pravico, ki se ureja z ustavo? Namreč, v naši ustavi so urejene temeljne pravice in svoboščine, ki jih ne samo pri nas, ampak tudi v okviru Evrope priznavamo kot tiste, ki uživajo takšen pomen, da jih je potrebno urejati z Ustavo. Ko gre za predlagano pravico, nisem povsem prepričan, da bi prestala test tega merila.

Drugič, pri vsaki spremembi ustave se je potrebno vprašati: Ali je ta pravica - pogojno uporabljam pojem -, že urejena v pravnih aktih v Republiki Sloveniji? Kajti, če je ta že urejena, potem velja 15. člen naše ustave, to je peti odstavek, ki pravi, da se pri nas vsaka pravica in svoboščina, ki je urejena v kateremkoli pravnem aktu v Republiki Sloveniji ali v mednarodnih aktih, ki veljajo v Republiki Sloveniji šteje enakopravno in enakovredno kot da je urejena v ustavi. Torej, če mi to že imamo urejeno, potem ni potrebno tega prenašati v ustavno besedilo. Ko gre za specifično pravico, ki je predlagana, seveda je treba upoštevati tudi tretji odstavek 3.a člena ustave gre za tako imenovani evropski člen, ki določa, da vsi pravni akti in odločitve, ki so sprejeti v okviru Evropske unije, da zelo poenostavim, torej veljajo v Sloveniji v skladu s pravno ureditvijo Evropske unije. Ta določba je nekoliko zapletena, pomeni pa preprosto to, da se naš pravni red v tem delu podreja evropskemu pravnemu redu.

Tretje vprašanje, ki je po mojem tukaj pomembno in je aktualno pri vsaki spremembi je: Ali je taka sprememba sploh nujna in je sploh potrebna za delovanje našega sistema? To je mislim, da eno primarnih vprašanj in šele, če so odgovori na ta vprašanja pozitivna? Sledi vprašanje konkretnega predloga, torej: Ali je predlagano besedilo sploh ustavno pravno ustrezno? Ali je pravilno umeščeno? Opozarjam na to, da predlagatelj meni, da bi ta člen umestili med tako imenovane socialne pravice, torej, med pravico do socialne varnosti in zdravstvenega varstva, kar po mojem ni ustrezna umestitev. In seveda povezano s tem: Ali je sploh besedilo, ki se predlaga ustavno pravno, korektno? Sam, tudi na to imam resne pripombe. Ampak kot rečeno, glede na to, da gre za predstavitev, uvodno predstavitev stališč bom seveda na tej točki zaključil. Hvala lepa.