Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, lepo pozdravljeni!

Naj vam uvodoma povem, da bom sejo po pooblastilu predsednika Odbora za zadeve Evropske unije gospoda Franca Breznika kot podpredsednik odbora vodil današnjo sejo sam.

Pričenjam 74. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora, to so: gospod Jonas Žnidaršič, gospod Janez Žakelj in gospod Franc Breznik. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili pa sodelujejo: doktorica Mirjam Bon Klanjšček nadomešča kolegico Lucijo Tacer, kolega Miha Lamut nadomešča kolega Gašperja Ovnika in kolega Jernej Žnidaršič nadomešča kolega Lenarta Žavbija. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni: poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. IN EDINO TOČKO DNEVNEGA REDA - TO JE ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO, KI BO V LUKSEMBURGU 29. APRILA 2024.

Gradivo smo prejeli od Vlade 25. aprila na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Sedaj pa prosim ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospo Matejo Čalušić, da nam predstavi izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju tega sveta. Izvolite, ministrica.

Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo! Spoštovane poslanke, poslanci ter vsi ostali prisotni!

Na tokratnem zasedanju bodo v ospredju kmetijske točke. In sicer se bo nadaljevala razprava o potrebnem ukrepanju na trenutne krizne razmere v kmetijskem sektorju. Skladno s sklepom marčevskega evropskega sveta bo izveden pregled realizacije ukrepov za poenostavitev skupne kmetijske politike oziroma bo komisija podala informacijo o bolj podrobni časovnici, o pripravah samih aktov za do sedaj predlagane ukrepe, še zlasti glede predlogov za izboljšanje položaja kmetov v agroživilski verigi, v zaključni fazi potrditve zakonodajni akt za kratkoročne ukrepe za administrativno poenostavitev. Naj spomnim, gre za nekatere tehnične, kot tudi kratkoročne vsebinske ukrepe ob zasedanju načela preudarnosti, to je prilagodljivost za kmete ob ohranitvi ambicij še vedno skupne kmetijske politike za prehod na trajnost. Z vidika Slovenije je zelo pomembno, da se za manjše kmetije omogoči izjeme glede nadzora pogojenosti, določene izjeme od izvajanja nekaterih dobrih kmetijskih in okolijskih pogojev in da bi številne manjše probleme lahko naslovili preko spremembe strateških načrtov z velikim poudarkom tudi hitrejših sprememb samega strateškega načrta. Komisija je nedavno napovedala podaljšanje začasnega okvirja za državne pomoči v kmetijstvu, zaradi vojne v Ukrajini in komisija preučuje tudi poziv več držav članic tudi Slovenije za podaljšanje velja tudi za težave v primarni ribiški in akvakulturni proizvodnji. Komisija je prav tako napovedala preučitev zgornje meje / nerazumljivo/ pomoči v kmetijstvu, v zvezi s slednjim je na pobudo Nemčije v pripravi skupno pismo, katerega je tudi Slovenija sopodpisala. Do poletja komisija načrtuje še pripravo poročila o uporabi Direktive o nepoštenih poslovnih praksah tudi z vidika vprašanja dvojne kakovosti, ustanovitev observatorija proizvodnih stroškov, marž in praks trgovanja v agroživilski dobavni verigi, sprememba obstoječe uredbe o skupni ureditvi trgov z namenom krepitve možnosti sodelovanja za kmete z namenom večje pogajalske moči in s tem pridobitev boljših pogodbenih pogojev v odnosih z drugimi akterji v verigi preskrbe s hrano. Slovenija pozdravlja dosedanje ukrepe za poenostavitev obstoječih pravil skupne kmetijske politike ter napovedane ukrepe usmerjene še zlasti v krepitev položaja kmeta v verigi. Slovenija tudi podpira. Predlog za podaljšanje začasnega okvir državne pomoči v kmetijstvu, zaradi vojne v Ukrajini, ki omogoča dodelitev omejenih zneskov pomoči podjetjem v primarni kmetijski proizvodnji. Pri tem se pridružujemo pozivu več držav članic, da bi bilo treba v podaljšanje vključiti tudi primarno ribiško in akvakulturno proizvodnjo. Gre za enega izmed instrumentov, ki so bili za Slovenijo pomembni za kompenziranje posledic lanskih naravnih nesreč.

Pri 2. točki dnevnega reda se bodo ministri v duhu transparentnosti seznanili s poročanjem komisije o trenutnem stanju vprašanj v zvezi z mednarodno trgovino s kmetijskimi proizvodi. Gre za redno točko, ki je sicer v pristojnosti ministrov za zunanjo trgovino, da se v duhu transparentnosti s to informacijo seznanijo tudi kmetijski ministri. V okviru te točke bo predstavljena tudi posodobljena študija o kumulativnih učinkih prostotrgovinskih sporazumov. Slovenija kot izvozno usmerjeno gospodarstvo v splošnem podpira sklepanje novih in poglobljenih ter razširjenih obstoječih trgovinskih sporazumov Evropske unije s tretjimi državami, pri tem pa je ključna ohranitev proizvodnega potenciala evropskega kmetijstva. To pomeni, prvič, uvoz samo takšnih agroživilskih proizvodov, ki spoštujejo veljavne evropske zdravstvene in okoljske standarde, s čimer bi za pridelovalce v Evropski uniji zagotovili enake konkurenčne pogoje. In drugič, vključevanje podnebnih in ostalih trajnostnih zavez v trgovinske sporazume. Navsezadnje so to tudi pričakovanja evropskih državljanov, na ta način bodo zagotovljeni enaki konkurenčni pogoji za evropske kmetovalce.

In še kot 3. točka na dnevnem redu. Ministri bodo razpravljali tudi o pregledu letnih poročili o uspešnosti skupne kmetijske politike. Ta poročila pomenijo evalvacijo in nadzor nad temeljnimi kmetijskimi političnim okvirom v Evropski uniji in sama poročila prispevajo k njenemu stalnemu izboljševanju, prilagajanju spreminjajočim se potrebam kmetijskega sektorja in družbe kot celote. Izpostavila bi sicer dvoje, da je priprava prvega letnega poročila o smotrnosti za leto 2023 bila nekoliko lažja, kot bo priprava naslednjih poročil. Zakaj? Zato, ker je bilo v prvem letu izvajanja zaradi samega zamika pri vzpostavitvi sistema po novih pravilih le nekaj izplačil. Vsekakor pa velja poudariti, da je to prvi dogodek, prvič se tako poročilo pripravlja, kjer menimo tudi, da za v prihodnje bo to zelo pomembna usmeritev, kako dosegamo cilje. In ker smo šele v začetni fazi izvajanja intervencij strateškega načrta, še ne moremo na podlagi podatkov iz prvega letnega poročila o smotrnosti ugotoviti, ali so učinki takšni, kot smo si jih zastavili, z zelo zahtevno intervencijsko logiko. To bomo lahko ugotovili na podlagi podatkov o izvajanju intervencijskega strateškega načrta in samih izsledkov vrednotenja v prihajajočih letih. Republika Slovenija vidi letna poročila kot podlago za oblikovanje prihodnjih političnih odločitev.

In še pod ostalimi aktivnostmi, pod točko razno. Na pobudo držav skupine za gozdove, katere je članica tudi Slovenija, bo v okviru točke razno predstavljena pobuda, da se trajnostno upravljanje z gozdovi in obnovljenimi gozdnimi viri po načelu gozdno lesne verige ustrezno naslovi v delovnem programu prihodnje Evropske komisije. Ob robu pa bo potekalo tudi delovno kosilo, ki je načrtovano na temo Strateški dialog o prihodnosti kmetijstva v Evropi.

Hvala lepa za pozornost.

Ja, hvala lepa, spoštovana ministrica, za predstavitev teh izhodišč.

Sedaj odpiram razpravo poslancev in poslank. Želi kdo besedo? Kolega Kosi, izvolite.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav, spoštovana ministrica!

Torej, končno me veseli, da je tako Evropska unija kot tudi Slovenija spoznala pomen kmetijstva, ki je zelo ključen, torej predvsem za lastno samooskrbo in pa tudi za ustrezne potrebe, ki pač podeljujejo torej hrano, torej da dobimo prebivalci v Evropski uniji torej kvalitetno hrano in pa tudi ohranjamo torej kmetijstvo. Predvsem tu pozdravljam tudi to, da se znižujejo okoljske ambicije, seveda v razumnem, seveda ne smemo zdaj opustiti, ampak treba je skrbeti, da stremimo torej k izboljšanju okolja, seveda pa ob tem ne obremenjujemo kmetijstva. Tudi odprava administrativnih ovir je ključnega pomena, je poenostavitev pravil, kajti dejansko pač vedno govorim, da pustimo kmetu, naj kmetuje in se naj ne ukvarja s papirji. Tudi to, da Slovenija postavlja stališča predvsem manjših kmetij oziroma specifik manjših kmetij, kajti Slovenija napram evropski kmetijam iz Evropske unije dejansko imamo majhne kmetije, in je tu jih potrebno zavarovati. Pozdravljam pa tudi to glede pravil uvoza kmetijskih pridelkov. To je ključnega pomena, torej, da zdaj mi od kmetovalcev v Evropski uniji ne zahtevamo nekaj, kar potem morajo upoštevati, potem pa uvažamo pa pridelke, ki pa ne izpolnjujejo te pogoje, ki imajo, ki so dejansko obremenjeni s pesticidi, ki so pridelani torej na okolju neprijazen način in s tem tudi nelojalna konkurenca evropskemu kmetijstvu.

Toliko na kratko. Jaz to pozdravljam in podpiram. In tako kot sem že tudi povedal, me veseli, da je tako Evropska unija in pa tudi Slovenija ubrala neko pravo pot na kmetijski politiki, torej, da se ohranja slovenskega, evropskega kmeta, tudi kmetovanje in da kmetovalce torej razbremenimo vseh teh administrativnih ovir in nekih pravil ter omogočimo čim bolj kvalitetno kmetovanje ter s tem tudi poskrbimo za lastno samooskrbo. Hvala lepa.

Želi še kdo besedo? Če ne, bi še jaz imel samo eno vprašanje, spoštovana ministrica, potem pa tudi prosim nekako morda na odziv na kolega Kosija.

Tule vidim, da je Vlada imenovala delegacijo v sestavi treh predstavnikov. Zdaj načeloma ponavadi se tudi ministri ali pa vsaj državni sekretarji udeležujejo teh zasedanj, pa me zanima, zakaj temu ni tako oziroma zakaj je vodja delegacije le, bom rekel, po rangu svetovalka za kmetijstvo pri Stalnem predstavništvu Republike Slovenije in zakaj se tega srečanja, ki je zagotovo zelo pomembno oziroma vsako je pomembno, ne udeležujete vi. To je moje konkretno vprašanje. Tako dajem tudi priložnost za morda odziv na kolega Kosija, pa če tudi odgovorite na moje vprašanje. Izvolite.

Hvala za besedo.

Glede na preteklo razpravo je samo ta odziv, da v bistvu se vsi strinjamo in stremimo v enako, k enakim ciljem, in da na ta način podpiramo slovenskega kmeta. Tako da tukaj dlje kot toliko ne bi dodajala. Predvsem sprememba pri trgovinskem, pri trgovinskih praksah izven EU, kar je pomembno poudariti, je tokrat kakovost. In spremljanje ob vstopu v Evropsko unijo, kar se dogaja v trgovinskih verigah, je bila, jaz mislim, da je ključno tu, da ne smemo pozabiti, da se tudi iz trajnostnega in okoljskega vidika bodo upoštevale tudi usmeritve strožjih ukrepov, kar je pomembno in kar v bistvu konstantno ugotavljamo, da je tukaj tudi velik, velik del pomembnosti, kakšen bo ekonomski stabilen položaj slovenskega kmeta.

Kar se tiče pa trenutne delegacije, glede na okrnjenost in situacijo na Ministrstvu za kmetijstvo smo na ta način morali zagotoviti prisotnost. Vsekakor pa vsakokrat, tudi ko je zasedanje, ko se ga udeležimo, imamo res velike strokovne podpore v Bruslju, na katere smo tudi ponosni, skozi stalno predstavništvo, skozi katero je ministrstvo konstantno v komunikaciji, ker je ta naš glas deležen velike pozornosti in na ta način vem, da bomo vse, za kar smo se danes opredeljevali in povedali, to maksimalno tudi s svojimi sodelavci v Bruslju zagotovili. Tako da ni bojazni, da bi karkoli bilo drugače. Hvala.

Ja, hvala lepa za ta odgovor glede okrnjenosti ministrstva. Verjamem, da je potem težko, ampak gre čisto za, bom rekel, politični angažma oziroma aranžma, ker tudi tista moč politike, se pravi, če se udeleži minister ali pa ministrica, daje eno težo tem srečanjem, kljub temu, da pa vemo, da so pred nami evropske volitve, in se mi zdi, da se zdaj tudi pripravljajo vsi na te volitve.

S tem zaključujem tudi današnjo razpravo in na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z Izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, ki bo v Luksemburgu 29. aprila 2024, in jih podprl.

Glasujemo. Navzočih je 12 članic in članov odbora, za je glasovalo 12, nihče proti.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda in tudi 74. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Naj pa vas pred koncem še vljudno povabim, da bo v torek, 7. maja 2024, ob 15.30 v veliki dvorani Državnega zbora slavnostna seja Odbora za zadeve Evropske unije ob 20. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo in ste res lepo vljudno vabljeni, da se te slavnostne seje udeležite. Hkrati pa vam želim lepo praznovanje jutrišnjega praznika in tudi mirne praznične dni, ki so pred nami.

Na svidenje.