Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, lepo pozdravljeni!

Pričenjam s 66. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani, se seje ne morejo udeležiti naslednji članice in člani odbora - tako sem prejel pooblastila - in sicer poslanec magister Branko Grims nadomešča poslanca Franca Breznika, hkrati pa sem prejel tudi dve opravičili in sicer poslanca Janeza Janšo in poslanca Jerneja Vrtovca. Lepo pozdravljam vse prisotne! Spoštovana ministrica!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora. Ker nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG DEKLARACIJE OB 20. OBLETNICI ČLANSTVA REPUBLIKE SLOVENIJE V EVROPSKI UNIJI DOMA V EVROPI.

S sklicem seje ste prejeli tudi gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in sicer predlog deklaracije z dne 9. 4. letošnjega leta, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne, 22. 4., mnenje Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in Evropske zadeve k predlogu deklaracije z dne 7. 5. in pa mnenje Vlade Republike Slovenije z dne 7. 5. 2024. Sporočam vam, da do roka, to je do 3. maja 2024 nismo prejeli predlogov za amandmaje. Za dopolnilno obrazložitev Predloga deklaracije dajem besedo predstavnici predlagatelja, gospe Tamari Vonta. Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, članice in člani Odbora za zunanjo politiko, spoštovana ministrica in s sodelavci!

Letos obeležujemo 20-obletnico največje širitve Evropske unije doslej, katere del je bila tudi naša država, s tem pa tudi 20-letnico vstopa Republike Slovenije v skupno evropsko družino, torej v Evropsko unijo. Čez dva dni, 9. maja 2024, na dan Evrope, bo ob tem potekala tudi državna proslava v Novi Gorici, kjer smo praznovali že tudi vstop v Evropsko unijo in kjer bo naslednje leto zaživela tudi evropska prestolnica kulture. Poleg tega pa nas čez mesec dni čakajo tudi volitve v Evropski parlament, in sicer 9. junija. Ob tej pomembni obletnici smo v Poslanski skupini Svoboda v sodelovanju s Socialnimi demokrati pripravili predlog deklaracije ob 20. obletnici članstva Republike Slovenije v Evropski uniji z naslovom Doma v Evropi, ki smo ga v zakonodajni postopek vložili 9. aprila. Dovolite mi, da uvodoma predstavim nekaj podrobnosti glede danes obravnavanega dokumenta.

Namen te deklaracije je, da se po 20-letih od vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo ozremo nazaj, da se spomnimo kaj vse smo v tem obdobju dosegli, obenem pa, da si priznamo, katerih želenih ciljev še nismo v celoti dosegli ter hkrati, da se ozremo v prihodnost z zavedanjem kateri izzivi čakajo našo državo in tudi Unijo v prihodnje in si zastavimo pot, vizijo, usmeritev, ključne cilje in naloge za naprej. Deklaracija objema dva vsebinska sklopa, v bistvu 30 vsebinskih točk. In sicer, na eni strani tiste, ki povzemajo naše dosedanje dosežke v dveh desetletjih znotraj unije, ter na drugi strani tiste, ki predstavljajo naše usmeritve in cilje znotraj te Evropske unije za prihodnost. S pogledom v pretekla leta v predlagani deklaraciji poudarjamo predvsem sledeče. Ugotavljamo, da se je v dveh desetletjih članstva Republike Slovenije v Evropski uniji svet opazno spremenil, z njim pa seveda tudi Slovenija. Te spremembe pa zgolj utrjuje spoznanje, da je bil vstop naše države v Evropsko unijo pred 20-leti prava in najboljša možna odločitev za dobrobit slovenskih državljank in državljanov. Prizadevamo si, da bi Republika Slovenija tudi v bodoče ostala aktivna in konstruktivna članica Evropske unije, katere ključni cilj je skrb za blaginjo in prihodnost našega kontinenta. Ponosno poudarjamo, da je Slovenija že leta 2007 kot prva med novimi članicami, ki so se ji pridružile EU leta 2004 prevzela evro kot skupno evropsko valuto in postala članica schengenskega območja, s tem pa tudi dela najbolj povezanega dela Evrope. Dodatno izpostavljamo, da je Republika Slovenija s predsedovanjem Svetu Evropske unije v prvi polovici leta 2008 in v drugi polovici leta 2021 dokazala, da kot država zna in zmore biti zaupanja vreden partner evropske družine in si s tem tudi povečala prepoznavnost znotraj te povezave. Priznavamo, da so prosti pretok blaga in storitev, kapitala in ljudi odprte možnosti za zaposlovanje v drugih državah članicah, poenostavljeno potovanje znotraj EU, enotna denarna valuta evrov ter poenostavljeno plačevanje posameznikov in poslovanje podjetij, regionalna, kmetijska in kohezijska politika, finančna in razvojna sredstva EU, programe Erasmus ter drugi programi Evropske unije med mnogimi temeljnimi dosežki Unije, ki prispevajo k blaginji slovenskih in evropskih državljanov. Nenazadnje zavedamo se, da se Unija v zadnjih letih sooča s številnimi notranjimi, zunanjimi izzivi in krizami, zlasti v zvezi z migracijami, demografskim upadanjem, terorizmom, varnostjo, kibernetskimi napadi, podnebnimi spremembami, ohranitvijo večstranskega svetovnega reda, svobodno pravično in na pravilih temelječo mednarodno trgovino, z zunanjimi zadevami in obrambo ter z bojem proti populizmu, uperjenemu proti EU, zaradi katerih na preizkušnji njena odpornost ter zmožnost odločnega, hitrega in enotnega ukrepanja. Zato pozivamo Evropsko unijo, da te izzive izkoristi kot priložnost za iskanje novih pristopov in rešitev ter bolj organiziranih izzivov. Obenem pa, da spodbuja duh sodelovanja in solidarnosti med svojimi članicami ter oblikuje vse tesnejše vezi med narodi Evrope.

Glede naših usmeritev in ciljev znotraj povezave v bodoče predlagane deklaracije poudarjamo predvsem to, da si prizadevamo, da bi Republika Slovenija čim prej postala del najbolj razvitih članic Evropske unije ter tudi v bodoče ostala in okrepila svoj položaj v krogu najbolj povezanih držav članic. Obenem pa vedno zagovarjala in si prizadevala za uveljavitev svojih nacionalnih interesov znotraj te povezave. Vztrajamo pri nadaljnjem poglabljanju evropske integracije in tesnejšem povezovanju znotraj EU, saj lahko le kot povezana skupnost učinkovito rešujemo izzive čezmejnih razsežnosti, obenem pa bo le-to Evropsko unijo naredilo še močnejšo in odpornejšo.

Zagovarjamo močno, stabilno, varno, enotno in gospodarsko uspešno Evropsko unijo. Usmerjeno v skupno mirno, pravočasno in učinkovito reševanje ključnih evropskih in globalnih izzivov v korist ljudi, kar je izjemnega pomena za zagotavljanje blaginje in varnosti tako Republike Slovenije kot Evropske unije in širše mednarodne skupnosti.

Zagovarjamo pospešitev procesa širitve Evropske unije na Zahodni Balkan brez zastojev s ciljem, da vse države Zahodnega Balkana postanejo polnopravne članice Evropske unije do leta 2030. To bo prispevalo tudi k večji stabilnosti, razvoju in napredku držav Zahodnega Balkana, kar je v skupnem interesu vseh. Priporočamo Vladi Republike Slovenije, da tudi v bodoče zagotovi aktivno vključenost Republike Slovenije v razprave o prihodnosti Evropske unije ter v njihovih okvirih skladno z zunanjepolitičnimi cilji Republike Slovenije, ki izhajajo iz temeljnih strateških dokumentov slovenske zunanje politike zagovarja trdno, tesno povezano in enotno Evropsko unijo, usmerjeno v skupno in učinkovito reševanje ključnih izzivov, učinkovitejše delovanje Evropske unije in njenih institucij ter nadaljevanje integracijskega procesa, ki je izjemnega pomena za zagotavljanje blaginje in varnosti Republike Slovenije in njenih državljanov.

Pozivamo Evropsko unijo, da v povezavi z vsemi oboroženimi konflikti, ki se pojavljajo oziroma bi se tudi v prihodnje pojavili v neposredni soseščini EU in drugod po svetu, obsodi vse vojne zločine, terorizem, maščevanje nad civilnim prebivalstvom ter omejevanje humanitarne pomoči. Vpletene deležnike pozove k čimprejšnji prekinitvi sovražnosti in spopadov k nenapadanju civilnih objektov ter k rešitvi konfliktov na miren način s pogajanji in preko diplomatskih poti, kar bi pripeljalo do čim manjšega števila žrtev, trajne prekinitve spopadov ter mirnega sožitja vseh vpletenih.

Izražamo zaskrbljenost, zaradi gospodarskega ohlajanja v državah članicah EU, zato bo potrebno izvesti nujne reforme na ravni EU in držav članic na področju gospodarskega upravljanja na splošno in zlasti v evrskem območju, kakor tudi v smeri nadaljnje krepitve enotnega trga, povečanja konkurenčnosti gospodarstva ter razvoja socialnih standardov.

Nadalje opozarjamo, da je v Republiki Sloveniji v evropskem proračunu za obdobje od leta 2021 do 2027 skupaj s sredstvi mehanizma za okrevanje in odpornost na voljo več kot 10 milijard evrov sredstev, ki jih moramo odgovorno in transparentno porabiti za nadaljnji razvoj Slovenije in dobrobit njenih državljanov.

Poleg vsega naštetega pozivamo Vlado Republike Slovenije in EU, da se v luči podnebnih sprememb še naprej aktivno zavzemata za sprejem in uveljavitev ukrepov za omilitev in prilagoditev na te spremembe. Evropska unija pa mora pri prehodu v nizkoogljično družbo in krožno oziroma zeleno gospodarstvo igrati vodilno vlogo v svetu.

Nadalje. Glede prihajajočih volitev v Evropski parlament v predlagani deklaraciji poudarjamo, da se zavzemamo za učinkovito izvedbo naslednjih volitev v Evropski parlament, ki bodo, kot rečeno, potekale v začetku junija in vseh prihodnjih volitev v Evropski parlament, ob enem pa pozivamo slovenske in evropske državljane, da se v čim večjem številu teh volitev udeležijo. Izražamo zadovoljstvo, da je Evropski parlament jeseni 2023 na zasedanju potrdil novo sestavo Evropskega parlamenta v naslednjem petletnem mandatu v okviru katerega bo Republika Slovenija dobila še en dodatni sedež skupaj torej devet.

Poleg tega pa se zavzemamo za spremembo Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, ki bi 27 ločenih volitev v 27-ih državah članicah EU in njihova različna pravila preoblikoval v enotne evropske volitve s skupnimi minimalnimi standardi. Skupaj z novim sklicem Evropskega parlamenta pa bomo letos dobili tudi novo sestavo Evropske komisije in s tem tudi novega evropskega komisarja iz Republike Slovenije, pri čemer pa v deklaraciji apeliramo na prihodnjega evropskega komisarja ali komisarko, ki ga bo predlagala Slovenija ali je predlagala Slovenija ter tudi na vse druge bodoče evropske komisarje, komisarke iz Republike Slovenije, da vsaj enkrat letno poročajo Državnemu zboru oziroma njegovemu delovnemu telesu pristojnemu za zadeve Evropske unije o stanju ter aktualnih izzivih Evropske unije.

Spoštovane članice in člani odbora, spoštovana ministrica, k temu naj dodam še sledeče. Kot predlagateljica te deklaracije sem prepričana, da je članstvo v Evropski uniji za Republiko Slovenijo ter njene državljanke in državljane še vedno najboljša izbira tudi glede na trenutne razmere v svetu. Tako smo del sistema skupnih vrednot in skupnih ciljev, ki nam in drugim državam članicam, ki želijo krepiti Unijo, pomeni pravo smer nadaljnje rasti in razvoja, ki bo omogočila tudi generacijam za nami živeti v miru in uživati evropske civilizacijske pridobitve, pravno državo, človekove pravice in temeljne svoboščine, socialno varnost in blaginjo, demokratično participacijo in aktivno državljanstvo, spoštovanje narodnih in kulturnih identitet ter sobivanje v različnosti, solidarnost in odprtost v svet kot skupni prostor urejanja temeljnih interesov planeta. Pomembno pa se mi zdi tudi sledeče. Menim, da bi Evropska unija, njeni predstavniki in institucije morali še bolj prisluhniti državljanom. Unija bo namreč resnično uspešna le takrat, ko se bo približala ljudem predvsem mladim, ko bo prisluhnila njihovim potrebam in pomislekom ter se nanje primerno odzvala. Pri državljanih EU je namreč potrebno razviti močnejši občutek pripadnosti Evropi, to pa je možno doseči z ukrepi, ki bodo dokazali, da je bila Unija ustvarjena zanje, za ljudi, torej z ukrepi, ki povečujejo gospodarsko rast, ustvarjajo nova delovna mesta ter spodbujajo kakovost življenja in blaginjo za vse. V kolikor bo to doseženo, ne bomo več govorili o skeptičnih evropskih državljanih, temveč o evropskih državljanih, ki so ponosni na evropsko zgodbo in ki so aktivno vključeni v življenje evropske skupnosti. Predvsem pa ne smemo pozabiti prvotnih razlogov za nastanek Unije in njenih skupnih vrednot. Evropa se je združila, da bi bilo vsem Evropejcem bolje. Zavedati se moramo, da je Evropa še vedno bolj demokratična, bolj socialna in ekološko osveščena od drugih celin ter da ima številne specifične prednosti, ki izhajajo iz njene intelektualne in kulturne tradicije. Predlagatelji te deklaracije si bomo prizadevali, da Unija takšna tudi ostane. Saj je ravno takšna stabilna, varna in enotna ter gospodarsko uspešna, socialno pravična in ljudem prijazna unija je temeljni okvir tudi za razvoj naše države, zato si želim, da Slovenija tudi v prihodnje ostane trdna in zavezana članica Unije ter v središču njenega povezovanja. Hvala lepa za vašo pozornost.

Hvala lepa tudi vam. Preden nadaljujemo, imam sicer eno obvestilo. In sicer poslanka Andreja Živic nadomešča poslanca magistra Miroslava Gregoriča. Sedaj pa želi besedo vodja Zakonodajno-pravne službe, gospa Nataša Voršič. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem! Zakonodajno-pravna služba je proučila predlog deklaracije in k njej nima pripomb. Hvala.

Hvala lepa. Zdaj pa bi dal besedo ministrici za zunanje zadeve, gospe Tanji Fajon. Izvolite.

Hvala lepa. Lepo pozdravljeni vsi! Spoštovane poslanke in poslanci!

Najprej seveda kot ministrica za zunanje in evropske zadeve pozdravljam in se zahvaljujem predlagateljem za pomembno deklaracijo ob 20. obletnici članstva Slovenije v Evropski uniji in izkoriščam priložnost, da tako vsem vam nam kot državljankam in državljanom Republike Slovenije čestitam ob tem pomembnem jubileju in tudi skorajšnjem prazniku, dnevu Evrope, 9. maja. Vlada je sprejela mnenje o predlogu deklaracije ob 20. obletnici članstva Republike Slovenije v Evropski uniji "Doma v Evropi", ki ga je Državnemu zboru predlagala omenjena skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Borutom Sajovicem in Vlada podpira predlog deklaracije. Ga pozdravlja kot tvoren prispevek k praznovanju 20. obletnice članstva v Evropski uniji ter pomembno v spodbudo za razmislek o evropskih zadevah, v letu, ko bodo potekale evropske volitve in se bo začel tudi nov institucionalni in zakonodajni cikel Unije. Kot veste, se že pripravlja strateška agenda voditeljev Evropske unije za naslednje petletno obdobje, ki bo vodilo za konkretne politike Evropske unije. Tudi Vlada, bo letos jeseni, pred iztekom veljavnosti sedanje deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije pripravila predlog nove deklaracije in ga predložila v obravnavo in potrditev Državnemu zboru. Novi predlog bo usklajen s strateškimi cilji na ravni Evropske unije, smiselno pa bo upošteval tudi usmeritve iz te deklaracije Državnega zbora, ki pozivajo k nadaljnjemu delovanju vse, kar je bilo povedano, na izbranih prednostnih področjih. Še mesec dni je do evropskih volitev. Gotovo mi ni potrebno posebej poudarjati kako pomembne so te evropske volitve in da so tudi enkratna priložnost, da državljanke in državljani resnično aktivno in dejavno sodelujejo pri oblikovanju naše skupne evropske prihodnosti skupnosti in zato je toliko bolj pomembno, da skupaj kot Vlada, Državni zbor spodbujamo udeležbo na teh volitvah. Za obeležitev 20. obletnice članstva Slovenije v Evropski uniji Vlada skupaj s predstavniki institucij Evropske unije v Sloveniji pripravlja slavnostno praznovanje, ki bo v Novi Gorici ta četrtek, 9. maja, in bo med njo drugim namenjeno tudi spodbujanju zlasti aktivnosti mladih pri evropskih zadevah. Člane odbora za zunanjo politiko, odbora za evropske zadeve smo povabili tudi na dogodek, ki ga organizira naše ministrstvo v četrtek popoldne v Novi Gorici. Ta dogodek bo pred državno proslavo in na njem bomo se pogovarjali skupaj z nekaterimi našimi nekdanjimi predstavniki v institucijah Evropske unije, kot so nekdanji evropski poslanci in evropski komisarji. Sem pa vesela, da v Sloveniji gostim tudi takratnega predsednika Evropske komisije Romana Prodija, ki se bo tudi udeležil vseh aktivnosti v Gorici in upam, da se vidimo v Novi Gorici. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve? Gospod Gregor Korene, izvolite.

Hvala lepa, predsednik za besedo. Spoštovana ministrica, vsi ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Lahko vam povem, da je Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve na svoji 35. seji včeraj, 6. 5., obravnavala predlog deklaracije, dobila predstavitev, podobno kot tu s strani predstavnice predlagateljev in tudi ministrstva. Na to v razpravi podprla sicer predlog deklaracije, vendar je ob tem še izrazila obžalovanje, da se v pripravo dokumenta ni vključila vseh političnih strank, saj je njen sprejem po mnenju članov ob obeležju 20-letnega članstva v Uniji izrednega pomena za Slovenijo in bi kot taka morala v širši luči predstavljati vse. Komisija je izpostavila tudi vidike odprtih konfliktnih vprašanj na mejah Unije, v katerih bi morala Evropska unija odločneje in enotno posredovati ter zagotoviti varnost svojih članic. Kljub navedenim pomislekom je večinsko na to komisija podprla predlog deklaracije. Hvala lepa.

Hvala lepa. Sedaj pa prehajamo na razpravo članic in članov odbora o predlogu akta. Kdo želi razpravljati? Ja, gospod Grims, izvolite.

Hvala za besedo. Vsem prav lep pozdrav!

20-letnica Članstva v Evropski uniji je zagotovo dogodek, ki zasluži vso pozornost in dosežek, na katerega je Slovenija upravičeno ponosna, zato se odkrito povedano sprašujemo, zakaj se z določenimi vsebinami v tej deklaraciji hoče obremeniti ta dogodek. Prvi problem te deklaracije je, lahko bi rekli temu pozabljivost. Če govori o uspešnem predsedovanju leta 2008, 2021, pa o izjemnem dosežku, ki ga je predstavljala vključitev v schengensko območje leta 2007, je treba povedati, da je vse to zasluga vlade Janeza Janše in tukaj bi lahko seveda osvežili spomin: Kdo je bil tisti, ki je to dosegel in katera vlada? Ampak tisto, kar je bolj pomembno od tega je, da prav poudarjate to, da je Slovenija postala članica schengenskega območja, in da je to izjemen dosežek - s čimer se strinjam. Vendar ravno v teh dneh se soočamo z, v narekovajih, dosežkom vaše vlade, to pa je, da je Italija dala uraden predlog, da se Slovenijo izloči iz schengenskega območja, vsaj začasno, kar je seveda posledica vaše popolnoma zgrešene varnostne in siceršnje politike, s katero z usmeritvami in dejanskim stanjem v Evropski uniji zaostajate za kar en lep čas in očitno ste neke vrste rdeči dinozavri te Evrope. Tisto, kar je katastrofa je, da se je tak predlog sploh lahko pojavil, ker že sam predlog po sebi zanesljivo deluje kot negativen znak vsem podjetnikom v tujini, ki iščejo partnerje, vsem, ki bi želeli s Slovenijo sodelovati, da je Slovenija torej očitno postala protievropska in nezanesljiva država, v nasprotju z visoko donečimi besedami. Da gre res za to, potrjujejo tudi nekatera druga dejanja iz polpreteklega obdobja, iz začetka obdobja sedanje Vlade, recimo ukinitev dneva spomina na žrtve socializma oziroma komunističnega nasilja, kar je skrajno neevropsko dejanje, kajti evropska norma je ravno nasprotna: da je pač žrtvam treba nameniti pozitiven spomin in obsoditi zločince. Tisto, kar je potem naslednji korak k temu, da je ta vsebina problematična pa je vprašanje, pač migracijske politike. Vi tukaj govorite izključno o skupni migracijski politiki, obenem pa se ne dotikate tega, kar ste storili sami. Vi ste z očitno nezakonitim ravnanjem Vlade povzročili poplavo ilegalnih migrantov in zaradi tega tudi posledico, o kateri sem govoril: da Italija predlaga izločitev Slovenije iz schengenskega območja. To je pa realno stanje, ki je posledica vaše vlade. Seveda take poteze potem krepijo vse tiste sile, ki iščejo rešitve, ki jih, potem sami pakira neke ideološke...