Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam. Pričenjam 16. sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da na seji s pooblastili sodelujejo: poslanka Andreja Živic nadomešča poslanca Tomaža Laha, poslanec Tomaž Lisec nadomešča poslanca Franca Rosca, doktor Vida Čadonič Špelič nadomešča poslanca Jožefa Horvata. Vsem skupaj en lep pozdrav.

S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora s tremi točkami: 1. točka - Zakon o zagotavljanju sredstev, finančnih sredstev za investicije v športno infrastrukturo v Republiki Sloveniji v letih 2023 do 2027, druga obravnava 2. točka - Predlog resolucije o nacionalnem programu Varstva potrošnikov 2024 do 2029 in 3. točka - Letno poročilo Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence za leto 2023 in 4. točka - Razno. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je takšen dnevni red kot ste ga dobili s sklicem in navedeno širitvijo.

In sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O ZAGOTAVLJANJU FINANČNIH SREDSTEV ZA INVESTICIJE V ŠPORTNO INFRASTRUKTURO V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETIH 2023-2027, DRUGA OBRAVNAVA, EPA 1014-IX.

Predlagatelj zakona je Vlada.

K obravnavi te točke so vabljeni: Vlada, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Zakonodajno-pravna služba in Državni svet.

Kot gradivo ste poleg predloga zakona še prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Rok za vložitev amandmajev se je iztekel v petek, 3. 5. 2024. V poslovniškem roku so amandmaje k predlogu zakona vložile Poslanska skupina svoboda SD in Levica, in sicer k 2. členu predloga zakona, z dne 26. 4. 2024.

In sedaj pričenjam drugo obravnavo predloga zakona in dajem besedo predstavniku Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport magistru Dejanu Židanu, državnemu sekretarju. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala, gospa predsednica. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani ostali prisotni, vsi lepo pozdravljeni.

Pred vami je eden najlepših zakonov, ki jih imamo v državi Sloveniji. V prejšnjem sklicu Državnega zbora ste poslanke in poslanci sprejeli zakon, ki daje na razpolago slovenskemu športnemu prostoru dodatnih 150 milijonov evrov za nujno potrebne investicije. Sam zakon, ki je bil sprejet, je pač takšen, da te 150 milijonov je bilo razdeljeno v 30 milijonov. Zakon bi se moral začeti izvajati že prejšnje leto, kar tudi se je. Mi smo kot pristojno ministrstvo postali pristojni za ta zakon s 1. aprilom. Takoj smo videli v bistvu, da je ta zakon na razpolago - in še enkrat najlepša hvala - in takoj smo začeli tudi odstranjevati ovire, ki so bile pred nami. Namreč ta zakon zahteva časovnico, takšno kot mora biti, tudi sprejet vladni program za konkretno leto, to smo takoj začeli pripravljati. Vmes smo naleteli na eno težavo, ki je danes že razrešena, ampak smo rabili čas do aprila letošnjega leta, in to je, da nimamo, nismo imeli na razpolago sploh uradnega in popolnega seznama registra, razvida, kje v Sloveniji v resnici imamo športne objekte, kar je pa seveda osnova. Mi moramo vedeti, kje so športni objekti in v kakšnem stanju so, da lahko damo na razpolago nov denar, da se obstoječi obnovijo, manjkajoči pa zgradijo. To ni krivda občin, to moram povedati, ker se je ugotovilo, da so poslane neodprte vloge bile v predalih tam, kjer ne bi smele biti, ampak to je sedaj urejeno. Lani, ko smo pričeli izvajati zakon, preden smo ga začeli izvajati, smo se seveda takoj srečali z lokalnimi skupnostmi, povabili smo vse tri asociacije lokalnih skupnosti in tudi upravljavce javne infrastrukture na razgovor. Vsa občinska infrastruktura je preko javnih zavodov, edini javni zavod, ki ni občinski, javni zavod Planica, ki je državni, ker smo se hoteli posvetovati, kaj je tisto, kar je nujno potrebno. Na podlagi teh razgovorov, je nastal razpis za lansko leto, kjer je bilo podprto, mislim da 82 projektov, ampak, tako kot zakon nalaga, poročilo bo prišlo v Državni zbor. Zdaj je v internem usklajevanju, Vlada vam ga pošlje, da ga potem tudi predstavi vam poslankam in poslancem. Ugotovilo se pa je, da absorpcijska moč občin je relativno majhna. Tudi lani, ko je bilo razpisano manj denarja, kot zakon nalaga, je bilo izkoriščeno samo dobrih 7 milijonov evrov. Namreč, mi smo izhajali iz tega, da bomo nadaljevali razpise, kakršne lokalne skupnosti poznajo. Ker pač poznajo, kako odreagirati, po drugi strani pa smo izhajali iz tega, da obstoječi razpisi so bili že preverjeni in ni potrebno izumljati toplo vodo tam, kjer je že na razpolago. Same projekte smo mi virtualno razdelili v dve skupini. Ena velika skupina, projekti, ki so seveda podpora lokalnim skupnostim. Zakaj toliko govorimo o lokalnim skupnostim? Zato, ker večina slovenskega športa se izvaja v lokalnih skupnostih in v objektih v lasti lokalnih skupnosti. Tudi če mi pogledamo financiranje, kako se iz javnih sredstev šport financira, ugotovimo, da kolikorkoli, da država preko pristojnega ministrstva, lokalne skupnosti dajo tri do štirikrat več denarja, To govorim samo za to, da razumemo kje so tudi objekti in kje so dejavnosti.

Ugotovili smo tudi, da nimamo več v resnici na razpolago nekega programa razvoja športne infrastrukture, kar ga moramo imeti, če gre v bistvu za resne projekte, da ga nimamo na razpolago, ker je stari nacionalni pram športa v bistvu se je iztekel. Nismo niti dobili evalvacije novega, tako da v tem trenutku potekata dve pomembni aktivnosti. Poteka dokončevanje nacionalnega programa športa za obdobje desetih let in dovolite, da uporabim izraz, to je neka oblika Svetega pisma. Za razvoj športa v Sloveniji, kot priloga tega bo pa tudi priložen tudi program razvoja športne infrastrukture za daljše obdobje. Tisto kar je pa pomembno, to ni program, ki ga sprejema ministrstvo, tudi to ni program, ki ga sprejema Vlada. To je program, ki ga sprejemate poslanke in poslanci. Načrtujemo torej, da bo v jeseni gradivo prišlo v poslanske skupine, v poslanske klopi in potem bo nadaljnje ukrepe izvajati lažje. Naš predlog je, da se obdobje konkretnega izvajanja zakona podaljša na 8 let, torej da se podaljša do konca leta 2030. Moram povedati, čeprav je to nastajalo v času, ko je država iskala dodaten denar za tista področja v Sloveniji, ki so bila obremenjena zaradi hude naravne katastrofe, je od zadaj pa tudi še en vsebinski razlog. To je, da ni strokovnih podlag dovolj, kot drugo pa tudi absorpcijska sposobnost slovenskih občin in drugih morebitnih investitorjev. Mi smo se zato s predlogom, preden smo nadaljevali pripravo zakona, smo se usedli s predstavniki vseh treh asociacij, predstavili razloge in smo naleteli na razumevanje. Ta naš predlog smo predstavili tudi vrhu Olimpijskega komiteja Slovenije in smo tudi tam naleteli na razumevanje. In ta predlog konkretni smo predstavili tudi Svetu za šport Republike Slovenije, organu, ki je najbolj pomemben in tudi tam naleteli na razumevanje. In šele takrat smo nadaljevali s spremembo zakona.

Torej, današnja sprememba zakona je dosti enostavna. Predlagamo, da se spremeni naslov, ker pač zakon poseže do leta 2030. Predlagamo, da se tako razvleče tudi financiranje. Na tem mestu se zahvaljujem tudi predstavnicam Zakonodajno-pravne službe parlamenta na vaše pripombe in možnost, da smo z vašim mnenjem uskladili amandma, kako izpeljati to prerazporeditev. Osnova pa je, da na letni ravni financiramo, 20 milijonov seveda pa, ker linearno financiranje nikoli ni možno, včasih se prijavi manj prijaviteljev, nekateri prijavitelji niti ne izkoristijo podpisanih pogodb. Je potem možno tudi denar prenašati med leti. V kolikor nam boste dali možnost, da ta zakon izvajamo do leta 2030 bo izvajanje bolj strokovno, bolj usklajeno s potrebami, bolj usklajeno s potrebami lokalnega, regionalnega in državnega nivoja. In končam na ta način, če dovolite, jaz svojim sodelavcem podobno tudi minister ves čas razlagamo, pri tem zakonu moramo res pokazati, da ga izvajamo dobro in koristno za slovenski športni prostor. Se bo to potem oni končni argument, ko bo katerakoli bo vlada ali katerakoli bo sestava parlamenta, prišla verjetno v parlament z novim zakonom, da potem, ko se ta zakon preneha izvajati, ker izteče, da bodo za športni prostor ponovno zaprosili izvajanje verjetno do leta 2030. Hvala za pozornost.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Gospa Helena Rus, izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih pristojnosti in pripravila pisno mnenje. V mnenju smo opozorili, da rešitev, ki so se že iztekle, ni mogoče spreminjati. Amandma koalicijskih poslanskih skupin to odpravlja. Hvala.

Hvala lepa obema za uvodno predstavitev.

In sedaj odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s 3. alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Sedaj prehajamo na razpravo o členih predloga zakona ter razpravo in glasovanje o amandmaju, ki ga bomo opravili na podlagi vložitvenega dokumenta.

Sedaj dajem v razpravo 1. člen h kateremu ni bilo vloženih amandmajev, kljub temu pa odpiram razpravo. Prvi se je k besedi prijavil gospod Robert Janev. Izvolite, beseda je vaša.

Predsedujoča, hvala za besedo. Sam sicer nisem stalni član tega odbora. In ker trenutno poteka še en odbor, na katerem sem stalni član, se že vnaprej opravičujem, ker bom moral po razpravi potem zapustiti to sejo. Bom pa seveda z veseljem potem prebral magnetogramski zapis tudi na morebitna moja vprašanja.

Področje športa me še posebej zanima, zato sem danes prisoten tu. Verjetno se boste strinjali z mano, da področje športa je eden tistih segmentov družbe, ki pomembno vpliva ne samo na šport, ampak vpliva tudi na zdravstvo. To lahko vidimo v zadnjem času, glede na to, kakšne stroške ima država s področjem predvsem absentizma? Šport vpliva zagotovo tudi na izobraževanje. In nenazadnje tudi na gospodarstvo, saj manjša produktivnost zaradi slabše gibalne sposobnosti vpliva tudi na gospodarstvo in na dodano vrednost, ki jo ta država ima na delovnega človeka.

Zdaj iz vsega tega navedenega, torej, me veseli dejstvo, da je Vlada Roberta Goloba nekako zagotovila teh 150 milijonov evrov sredstev za izvedbo tega zakona, ki ga je sprejela sicer že Vlada v prejšnjem mandatu. In seveda tu gre pohvala tudi tistim, ki so to sprejemali v prejšnjem mandatu. Se pa strinjam, da je v tem trenutku, ko je bilo treba prerazporejati teh 150 milijonov iz teh petih let na daljše obdobje, zelo pomemben tudi vidik dogajanja v Sloveniji v lanskem letu, ko so del Slovenije zajele poplave in je ta nesreča prinesla visoke izgube in stroške. In temu v sled gre zahvala tudi temu, da so razumeli odločevalci, da je potrebno ta sredstva zdaj nekako razporediti, da se zagotovi za vse tisto, kar potrebujejo.

Glede na to, da se sredstva prerazporejajo, glede na to, da je bilo danes slišati, da je bila absorpcijska moč lokalnih skupnosti in ostalih, ki so se prijavili na razpise pod pričakovanjem, če lahko rečem, da smo 30 milijonov namenili v prvem letu je bilo izčrpanih, 7,4, me zanima naslednje. Lokalne skupnosti vsako leto skozi aplikacijo letnega programa športa oddajajo poročila, skozi katera so navedeni tudi športni objekti. Zato me zanima, ali je razvid teh športnih objektov kje zaveden, ali imamo kot država jasno sliko o mreži in razširjenosti športnih objektov? Glede na to, da se v naslednjih letih pričakuje večje investicije, gre namreč za rekorden znesek, ki v zgodovini Slovenije še ni bil predložen za področje športa, pa še vseeno mislim, da je to kaplja v morje, glede na potrebe in glede na mačehovski odnos do športa v preteklosti. Ali ima država strategijo, če lahko temu rečem, na kakšen način se bo umeščalo objekte ne zgolj tiste na katere se prijavlja lokalna skupnost, ampak tudi tiste objekte, ki so nacionalnega pomena? Namreč, že zdaj so prisotni v državi nacionalni panožni centri. Jaz sem tudi seznanjen, kakor ste sami povedali, da se pripravlja nov nacionalni program športa za naslednje desetletje, zelo pomemben dokument, ki bo na nek način v okviru tudi strategijo razvoja športa. Zato pričakujem, da se bo v tem dokumentu našla tudi strategija umeščanja nacionalnih centrov za celotno državo in v tem tudi upam, da se bo država držala tistega, kar je na začetku ne nazadnje tudi obljubila volivkam, volivcem, da bo zagotavljala razpršenost športnih objektov in ne centralizacije, ker namreč to je zelo pomembno za razvoj športa skozi celotno državo in enakomerno razporeditev.

Sami ste omenili torej, da gre za dolgoletno obdobje. Pri tem bi želel opozoriti na eno zadevo in sicer, da po navadi gradnji objektov sledi najprej razvoj nekih programov in v kolikor se potem ti programi nekako to seme usede, je potem smiselno tudi gradnja objektov, ker v nasprotnem ti objekti samevajo in so zelo potratni. Jaz mislim, da Slovenija ni tako bogata, da bi gradila objekte, ki bi kasneje tudi razpadli in jaz upam, da bo tudi na tem velik poudarek.

Čas covida je prinesel kar eno veliko zgodbo, in sicer zgodbo kjer je ker so motorične sposobnosti ne samo otrok, ampak vseh nas zelo upadle. Tako da jaz upam, da se bo skozi nacionalni program, ki ste ga omenili, ne odvijala zgodba samo objektov in gradnje objektov, temveč tudi samega programa, ki je potreben zaradi tega, da se odpravijo anomalije gibalnega deficita.

Pred nami je razpis, ki opredeljuje mislim, da 32 milijonov evrov za leto 2024 na področju infrastrukture, ki pa je nekako deljena zunanje in notranje površine. Slovenija, lahko rečem iz prve roke, da je ena od tistih držav, ki ima verjetno skorajda najboljšo klimo za to, da se odvijajo športne aktivnosti na zunanjih površinah. Tam, kjer jaz prihajam lahko rečem, da je to 365 dni, mogoče z enega drugega konca Slovenije je to nekoliko manj. Jaz upam, da se bo sledilo pri gradnji objektov tudi v to smer, da se bo zagotavljalo kapacitete tudi na zunanjih površinah, seveda v okviru tistih normativov, ki so določeni. Ker tisto kar se dogaja na zunanjih površinah, če lahko temu rečem v narekovaju, je bistveno bolj zdravo kakor tisto, kar se dogaja v med samimi štirimi zidovi.

Tako, da za zaključek lahko rečem, da sem vesel tega današnjega zakona. Vesel sem, da se tudi Vlada tega zaveda. Pomena športa in da ministrstvo resorno pripravlja pravne podlage, da vse to omogoča. In z veseljem pričakujem seveda tudi nov nacionalni program športa, ki bo v okviru šport športa obsegel vse programe in ne zgolj samo investicije, o katerih se danes pogovarjamo. Hvala.

Hvala lepa. Sem prosila državnega sekretarja, da vam tako odgovori. Magister Dejan Židan, izvolite, beseda je vaša.

Hvala za poglobljena vprašanja, gospod poslanec. Ja, register, športniki temu rečejo razvit, je v tem trenutku vzpostavljen, vpisano je 3700 objektov. Mi izhajamo iz tega, da so vpisani vsi tako imenovani javni objekti, zasebni, tudi nekateri zasebni so, ampak javni, publikacija. In to je tudi letos prvič, v pogoj, da če kdorkoli kandidira, je pogoj, da je vpisan v razvid. Občine to vedo, se s tem strinjajo, imele so leto dni časa, da se pripravijo, tako da razvid se dnevno posodablja. V našem imenu ga vodi Javni zavod Planica, tako da stvari gredo v pravo smer.

Drugo vprašanje je, mogoče točno, kako. Vlada je že sprejela program investicij, ker tako zakon zahteva, za obdobje 2024. Vlada je tudi dovolila, da letošnji program, ker so sredstva zagotovljena dvoletno, posega v dvoletno obdobje. Zakaj? Mi smo, če dovolite samo toliko časa, gospa predsednica, mi smo se takoj po lanskem razpisu, ki je bil realiziran 82 projektov, in mi razumemo, da če gremo ven z razpisom maja, da je projektov manj, ker občine imajo pač neko svojo sposobnost, smo se usedli skupaj takoj s slovenskimi občinami, enkrat še sedaj, pred nekaj tedni in tudi v njihovem imenu z upravljavci njihove infrastrukture. In so vprašali, če pogledate obstoječi razpis iz lanskega leta, kaj so vaše želje? Da bo letos bolje. Moram reči, imeli so zelo artikulirane želje in uspelo nam je večino želja izpolniti. Prva želja je bila, prosim lepo, dovolite, da vsaj pri onih večjih objektih je razpis dvoleten. Našli smo skupaj z vladnimi službami možnost, da črpamo tudi 10 milijonov iz naslednjega leta, tako da je, če pogledamo letošnji razpis, ki bo objavljen v petek, pred najavo je bila objavljena pred nekaj tedni, bo težak 33,4 milijona? Od tega 10 milijonov je iz naslednjega leta ostalo, je pa letošnje leto. Tako da tu občinam tukaj sledimo. Druga prošnja občin je bila, prosim lepo, naj bo prvič v zgodovini, opravičen strošek tudi dokumentacija smo ugodili, tudi dokumentacija je. Tretja prošnja je bila, prosim lepo, najdite tudi za integralne razpise možnost, da je DDV za občine upravičen strošek. Moram reči, da ob veliki pomoči Ministrstva za finance smo našli rešitev, kako je za občine tudi DDV upravičen strošek. In še enkrat, tukaj nam je Ministrstvo za finance zelo pomagalo. Naslednja prošnja, ki je razlika od lanskega razpisa je, prosim lepo, dovolite, da občine financiramo tudi tam, kjer nismo lastnice zemljišča ali vode, je pa pravica uporabe, ker recimo na vodi tako in tako je lahko samo pravica uporabe, tudi stavbna pravica, občina ne rabi biti in smo tudi tu šli na roko občinam, tako da tam kjer je pravica uporabe enaka ali daljša kot je stopnja amortizacije konkretne investicije se to šteje kot zadosten pogoj. Imeli so še nekatere druge prošnje. Ena od prošenj je bila, da dvignemo razrede. Lansko leto se je namreč pri zunanjih objektih financiralo, mislim da 43 pa 100 tisoč, pa 250 tisoč. In tukaj smo v dogovoru z občino dali še četrti prag, torej pol milijona sofinanciranja pri zunanjih objektih, pri notranjih objektih pa smo dali možnost 6 razredov, 50, 100, 250, pol milijona in dogovor, ki je bil pred nekaj tedni dosežen, tudi milijon evrov. Razpis je razdeljen na zunanje in notranje. Zakaj? Takole, kakor ste povedali, gospod poslanec, glede na ugodno klimo v Sloveniji je najbolje, da aktivnosti vseh generacij, vseh športov potekajo zunaj, pa tudi v končni fazi, ti prostori so bolj uporabni in tudi otrokom bolj privlačni, če tako pogledamo, pri notranjih prostorih pa seveda še vedno naša želja. Da se nadaljuje proces, zlasti proces adaptacije obstoječih objektov. Če pogledamo v telovadnice, ki je v Sloveniji, roko na srce, imamo relativno dosti, ugotovimo kaj? Da marsikatera telovadnica ima streho, ki že pušča. In marsikatera telovadnica ima parket, ki je verjetno že za športnike nevaren. Torej, ta prošnja dajmo obnavljati, čim prej pa dajte tudi z državnim sofinanciranjem obnoviti to fiksno športno opremo in občine v veliki meri temu sledijo. To je kar se tega tiče

Kar se tiče priprave strateškega dokumenta. Lansko leto, ko smo postali pristojni, smo takoj naročili, ker to je bilo potrebno, evalvacijo starega nacionalnega programa pri edini tovrstni ustanovi v Sloveniji, torej Fakulteti za šport. Fakulteta za šport nam je evalvacijo starega programa, vključno z njihovimi predlogi za novega, naredila mislim da do oktobra, upam, da nisem zdaj pri mesecu zgrešil. In rezultat evalvacije ni bil dober. Rezultat evalvacije je bil, da so bile želje starega programa uresničene manj kot deset procentno. To je za strateški razvojni dokument ni super, tako da je to bilo izhodišče tudi, da ko gremo v pripravo novega, da dajmo določiti cilje, ki so uresničljivi. Ponovno smo dogovorili s Fakulteto za šport, ker je edina tovrstna javna inštitucija, da začne pripravljati osnutek nacionalnega za novo desetletno obdobje. Ta osnutek je že narejen, šel je v razpravo v tako imenovane fokusne skupine, čaka pa še svojo prilogo. Ta priloga je pa osnutek, ki ga pripravlja skupina okoli človeka, ki mu verjetno vsi tukaj zaupamo, ki je predstavnik Javnega zavoda Planica, gospoda Jelka Grosa. Ta pa pripravlja v bistvu osnutek razvoja športne infrastrukture. To v resnici ni tako zelo pomembno s stališča lokalnih skupnosti, zato ker lokalne skupnosti sledijo svoje lokalne programe športa, ki so tako in tako pogosto vezani na športni prostor in na občinski prostor. Ampak nujno potrebujemo to strategijo razvoja zaradi regionalnih in nacionalnih objektov za različne športne panoge, tega pa v Sloveniji trenutno nimamo. Tako da, ko pridem naslednjič na to temo pred vas, gospod minister, pa verjetno jaz oktobra, novembra, takrat se pogovarjali kakšna je pokritost z regionalnimi in nacionalnimi, kaj je tisto, česar imamo dovolj, pa ni obnovljeno. Kaj je tisto, kar imamo sive lise, pa verjetno še o čem. Samo, da pogledam, bodo pa, bo pa ta strategija razvoja športnih objektov del, torej bo del skupnega programa nacionalnega programa športa, ki pride pred vas jeseni. Hvala.

Hvala lepa. Naslednji ima besedo Tomaž Lisec, izvolite, beseda je vaša.

Ja, hvala za besedo. Spoštovani, spoštovani državni sekretar z ekipo vsem skupaj lep pozdrav! Dovolite v začetku malo zgodovine. Mislim da sem eden tistih poslancev v prejšnjih sklicih Državnega zbora, kjer ni minila debata o proračunu, ko naj bi opozarjal o problematiki športne infrastrukture. Celo več, preko Poslanske skupine SDS smo vsako leto skušali, tudi ko smo bili v času opozicije, predlagati dodatna sredstva, ponekod tam ravno toliko, kolikor je bilo v proračunih, torej, od dva do tri, štiri milijone evrov več, čeprav vemo, vsaj tisti, ki smo aktivni tudi na lokalni samoupravi, da za nek enovit, resen objekt na področju športne infrastrukture se z lahkoto izgubi v 34 milijonih, če govorimo na primer o kakšnem stadionu, kaj šele o kakšni plavalnem bazenu ali čem drugem. In zato sem zelo vesel, ko smo ne samo na podlagi tega, da smo že leta 2019 zahtevali preko Odbora za infrastrukturo in pa za šport, da pozivamo Ministrstvo za infrastrukturo, da v naslednjih proračunih predvidi finančna sredstva za področje športne infrastrukture. In sem še zelo bolj vesel, da smo, mislim da na seji Vlade, ki je potekala skupaj s poslanci v prejšnjem mandatu, mislim, da septembra ali oktobra leta 2021, predvsem z mojo pomočjo, pa tudi s pomočjo bivšega poslanskega kolega gospoda Periča, pa nenazadnje tudi bivšega državnega sekretarja gospoda Dolinška, bom rekel, vsi skupaj se usedli in nekje našli v naslednjih letih nek programski smisel, kot rečeno, pet let krat 30 milijonov, torej skupaj 150 milijonov. Še enkrat, ne gre za sredstva, ki so jih občine enkrat že poslale, mislim, da leta 2020 na Ministrstvo za izobraževanje in šport, še tedaj, ko je bila samo želja, za približno eno milijardo evrov, ampak bilo je dovoljeno, da smo pripravili zakon, ga na žalost ob nasprotovanju določenih poslancev bivše opozicije tudi sprejeli. Predvsem pa sem vesel, da za razliko od kakšnega drugega zakona ta Vlada, pa bom direktno povedal, tudi to ministrstvo, pod katero sedaj spada šport, ni anuliralo tega zakona, ampak ga je obdržalo ob življenju. Torej so vse tiste visokoleteče napovedi posameznih poslancev iz prejšnjega mandata, kako ta zakon nikoli ne bo zaživel, bile mlatenje prazne slame, kljub temu, da se podaljšuje ukrep, pa da je bilo lansko leto neko prehodno obdobje tudi zaradi nove sestave ministrstev. Sem sam zelo vesel, da se temu področju športne infrastrukture dodeljuje ne samo pomembna vsebinska vloga, ampak tudi finančna sredstva. Tukaj se bom strinjal z gospodom Janezom, tudi ko smo mi predlagali in pisali ta zakon, smo želeli to športno infrastrukturo razdeliti širom po Sloveniji, skratka, v smislu decentralizacije. Če samo pogledamo, 150 milijonov bi verjetno lahko največja slovenska občina zapravila z lahkoto, pa verjetno ne bi spravila skupaj niti dva resna projekta. In to smo se že takrat odločili in apelirali na novo Vlado, da naj ne meče po desetine milijonov v tri, štiri projekte, ampak naj v začetku skuša reševati tiste nujno potrebne in dolgo časa čakajoče investicije. Zato se tudi strinjam, da bo v sklopu tega zakona, letnega programa in nenazadnje tudi razpisa možnost dveh sklopov za notranje in pa za zunanje površine. Sicer sam prihajam iz občine, kjer bi morda raje videli, da bi bil razpis, da bi se lahko ena občina na dva zunanja razpisa prijavila, ampak razumem, da ste se z občinami zelo ugodno pogovorili in tudi solidno dogovorili, tako da bo kakšen projekt počakal na razpis v naslednjih letih. Skratka, veseli me, da so tudi občine postale odzivne in da zasledujemo zgodbo, ki smo jo začeli v prejšnjem mandatu, ko smo najprej naredili razpis za investicije v predšolsko in šolsko infrastrukturo, potem v športno infrastrukturo, tako da s tega stališča tudi zahvala ministru in pa državnemu sekretarju še enkrat, da sta sledila težnji prejšnje Vlade, predvsem pa da sta sledila tudi tej intenci prejšnje Vlade, da raje več manjših projektov, kot pa 150 milijonov izgubljenih v, recimo, maksimalno petih projektih, verjetno v petih mestnih občinah.

Tako bom jaz osebno z veseljem podprl ta zakon. Zakaj, še enkrat, ko sem prebiral ob pripravi na to sejo magnetogram seje Odbora za izobraževanje v prejšnjem mandatu, ko so nekateri rekli, da gre za populistični zakon, ki nikoli ne bo zaživel v praksi. Upam, da bomo danes in potem tudi na seji Državnega zbora potrdili, ne samo zakon, predvsem pa me veseli, da, če sem prav informiran, da sta razpisa tik pred vrati in da se verjetno občine širom po Sloveniji, ne samo v mestnih občinah, aktivno že pripravljajo na ta razpis, ki je, še enkrat, v dveh sklopih. Zato želim, da se bo veliko občin prijavilo na ta razpis in da bodo uspešne, ne samo pri razpisu, ampak tudi pri sami izvedbi oziroma pri sami investiciji in da se bodo, najsi bodo to mladi, stari rekreativni ali pa profesionalni ali pa profesionalni športniki širom po Sloveniji, lahko na domačem terenu ukvarjali s športom na novi, prenovljeni ali pa obnovljeni športni infrastrukturi. Najlepša hvala.