Lepo pozdravljeni vsi skupaj!

Pričenjam 43. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da na seji kot nadomestni članice oziroma člani odbora s pooblastilom sodelujejo: magister Miroslav Gregorič namesto Jerneja Žnidaršiča, magister Dean Premik namesto Lenarta Žavbija in Jože Tanko namesto Rada Gladka.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo tako na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O POSTOPKU SODNEGA VARSTVA NEKDANJIH IMETNIKOV KVALIFICIRANIH OBVEZNOSTI BANK, DRUGA OBRAVNAVA.

Predlagateljica zakona je Vlada. Državni zbor je na 18. redni seji 2. 4. 2024 sprejel sklep, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, predlog zakona je tudi uvrščen na 70. izredno sejo Državnega zbora, ki bo 13. 5. 2024.

K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice, predstavniki Ministrstva za finance, Zakonodajno-pravne službe in Vsesplošnega združenja malih deležnikov. Dodatno so bili vabljeni tudi predstavnice in predstavniki Banke Slovenije.

Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Sodnega sveta, mnenje Vsesplošnega združenja malih deležnikov, pojasnila Ministrstva za finance v zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora skupine poslank in poslancev, s prvopodpisano Jelko Godec.

Del prilog predlogu zakona ste članice in člani zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistemu UDIS. Prosim, da med razpravo upoštevate predpise s področja varstva podatkov ter me vnaprej opozorite, če boste želeli razpravljati o varovanih podatkih, saj bi bilo v takem primeru sejo potrebno zapreti za javnost. Rok za vlaganje amandmajev k predlogu zakona je tekel do začetka obravnave predloga zakona in je sedaj zaključen.

Amandmaje so vložile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica ter prejeli ste tudi amandmaje Poslanske skupine SDS k naslovu predloga zakona ter k 1. do 52. členu predloga zakona, ki so vsebinsko povezani. Obveščam vas, da navedeni amandmaji Poslanske skupine SDS niso poslovniško dopustni. Amandmaji namreč niso v skladu z določbo tretjega odstavka 129. člena poslovnika, ki določa, da se z amandmajem lahko predlagajo tudi novi členi, ki vsebujejo rešitve, izhajajoče iz ciljev in načel predloga zakona.

Cilj danes obravnavanega predloga zakona je uzakoniti postopek sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, medtem, ko se z amandmaji ureja izplačilo nadomestila oziroma odškodnine iz državnega proračuna. Navedena razlika med rešitvami, ki jim sledijo predlagani amandmaji Poslanske skupine SDS ter obravnavani predlog zakona, izhaja tudi iz njihove obrazložitve. Hkrati vloženi amandmaji Poslanske skupine SDS v obravnavi, v obravnavi predlog zakona prinašajo vsebino predloga zakona o izplačilu nadomestil za razveljavljene vrednostne papirje bank v večinskem državnem lastništvu EPA 1419-IX, ki ga je vložil poslanec Jože Tanko, kar posega v večfaznost zakonodajnega postopka pri sprejemanju tega zakona. Odbor zato o teh amandmajih ne bo niti razpravljal, niti odločal.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Želi predstavnica Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? (Da.)

Izvolite, gospa državna sekretarka Nikolina Prah.

Hvala lepa.

Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni!

Zaradi razveljavitve Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank je Vlada Republike Slovenije pripravila nov predlog zakona, s katerim je naslovila ugotovljene neustavnosti prejšnjega zakona. Kot neustavna rešitev je bila namreč po odločbi Ustavnega sodišča iz februarja 2023 pripoznana zakonska rešitev, da se kot plačnico morebitnih odškodnin nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank, določi Banka Slovenije. Nov predlog zakona, ki temelji na vsebinskih rešitvah prejšnjega zakona, to neustavnost odpravlja in kot plačnico morebitnih odškodnin določa Republiko Slovenijo.

V današnji uvodni predstavitvi se bom osredotočila na bistvene rešitve predloga zakona, zaradi katerih menimo, da vzpostavljajo učinkovit postopek sodnega varstva nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank. Predlog zakona nekdanjim imetnikom v prvi vrsti zagotavlja dostop do vseh podatkov in informacij, ki so bile podlaga za izvedbo bančne sanacije v letih 2013 in 2014. Navedeno se omogoča z javno objavo nekaterih dokumentov na spletni strani Banke Slovenije, predvsem pa z neposrednim dostopom do dokumentov in podatkov v virtualnih podatkovnih sobah, ki bodo vzpostavljene po posamezni banki, ki je bila vključena v bančno sanacijo in s pridobitvijo podatkov in dokumentov preko sodišča, kar pomeni, da lahko nekdanji imetnik sodišču predlaga, da tretjim osebam naloži razkritje še dodatnih dokumentov, za katere menijo, da z njimi razpolagajo in so pomembni za razjasnitev dejanskega stanja.

Predlog zakona v primerjavi s prejšnjim zakonom vsebuje še nekaj institutov, ki bodo vzpostavili učinkovit sistem sodnega varstva. V prvi vrsti gre za možnost izdelave predhodnega mnenja o tem, ali je nekdanjim imetnikom zaradi učinka izrednih ukrepov Banke Slovenije nastala škoda v višini, ki je višja od škode, ki bi jim nastala, če izredni ukrepi ne bi bili izrečeni. Predhodno mnenje bo pripravila skupina sedmih neodvisnih strokovnjakov, ki jih bodo predlagali upravičeni predlagatelji, in sicer, Vlada Republike Slovenije bo lahko predlagala dva člana, Banka Slovenije enega člana, reprezentativna združenja, ki delujejo v interesu nekdanjih imetnikov, pa bodo lahko predlagala tri člane, sedmega, ki bo hkrati predsednik odbora, pa bo predlagalo pristojno sodišče, ki bo po predlogu zakona, Okrožno sodišče v Mariboru. Na podlagi predhodnega mnenja bodo lahko nekdanji imetniki kvalificiranih obveznosti bank ocenili možnost uspeha v pravdi in se tudi na tej podlagi odločili, ali bodo vložili tožbeni zahtevek. Predhodno mnenje bo sodišče lahko uporabilo tudi v dokaznem postopku v primeru odločanja o vloženih kolektivnih ali individualnih tožbah.

Če bo s predhodnim mnenjem ugotovljeno, da bi vsi ali nekateri nekdanji imetniki prejeli plačilo iz naslova imetništva kvalificiranega instrumenta, ko izredni ukrep ne bi bil izrečen, bo Vlada Republike Slovenije pripravila poravnalno shemo za posamezne razrede kvalificiranih obveznosti posameznih bank, pri čemer bo izplačilo po poravnalni shemi znašalo 60 procentov škode, ki je posameznemu nekdanjemu imetniku nastala zaradi izrednega ukrepa. Poudarjamo, da izdelava predhodnega mnenja in vzpostavitev poravnalne sheme ne pomenita onemogočanje pravice nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, da vložijo tožbo pred pristojnim sodiščem in po sodni poti izkazujejo utemeljenost povračila škode zaradi izrednih ukrepov, ki jih je izdala banka Slovenije. Gre torej za možnost, ki bo ponujena nekdanjim imetnikom, in ne obveznost, vsak pa se bo lahko odločil po lastni presoji, kaj je zanj bolj primerno, pri čemer bo lahko upošteval prednosti in slabosti sklenitve poravnave na eni strani in prednosti in slabosti sodnega postopka na drugi strani.

Predlog zakona določa tudi možnost vlaganja kolektivnih odškodninskih tožb ob smiselni uporabi zakona, ki ureja kolektivne tožbe. Kolektivna odškodninska odgovornost je, tožba, je pomemben institut za učinkovito obravnavanje te problematike, s katerim se rešuje problem vlaganja velikega števila individualnih tožb, in s tem preobremenjenost sodišč poudarjamo, da tudi s tem odpravljamo neustavnost nekdanjega 350.a člena zakona o bančništvu, v zvezi s katerim je Ustavno sodišče v odločbi iz leta 2016 ugotovilo, da bi nekdanjim imetnikom morala biti zagotovljena možnost kolektivnega odškodninskega varstva. Pri tem se bo uporabil sistem izključitve, ki pomeni, da bodo v kolektivno odškodninsko tožbo vključeni vsi nekdanji imetniki po posamezni banki, ki ne bodo izrecno zahtevali svoje izključitve, poleg tega bodo izključeni tudi tisti nekdanji imetniki, ki bodo sprejeli poravnavo.

Nadalje predlog zakona ureja še možnost uporabe instituta združitve pravd in vzorčnega postopka, in sicer v primeru, ko kolektivne odškodninske tožbe ne bodo vložene v roku ali pa jih sodišče ne bo odobrilo. Vprašanja, o katerih bo odločalo sodišče in so skupna vsem postopkom, ki bodo vodeni v skladu s tem zakonom, bodo tako rešena enako za vse. Sodišče bo namreč po prejemu odgovora na tožbe s sklepom združilo posamezne pravde, v katerih so tožniki različnih redov, kvalificiranih obveznosti in njihovi zahtevki izhajajo oziroma izvirajo iz iste odločbe Banke Slovenije ter jih obravnavalo v vzorčnem postopku v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek. Dokazno breme v sodnih postopkih po tem zakonu bo na toženi stranki, to je Banki Slovenije, ki bo morala dokazati, da so obstajali razlogi za izredne ukrepe in da pri izreku teh ukrepov ni prišlo do kršitve načela, da delničarji in drugi upniki niso izgubili več kot bi v primeru, če izredni ukrepi ne bi bili izrečeni.

Kot že omenjeno, s predlogom zakona odpravljamo tudi razlog, zaradi katerega je Ustavno sodišče v lanskem letu razveljavilo zakon, ki je urejal to problematiko. Ker po odločbi Ustavnega sodišča Banka Slovenije ne more biti plačnica morebitnih odškodnin, je plačnica po predlogu zakona Republika Slovenija, ki pa bo lahko v ločenem sodnem postopku od Banke Slovenije zahtevala povrnitev škode, če se v tem ločenem postopku ugotovi, da je Banka Slovenije ali oseba, ki je ravnala po njenem pooblastilu ravnala v nasprotju z dolžnostjo skrbnega ravnanja.

K predlogu zakona so bili na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora pripravljeni amandmaji koalicije, s katerimi Vlada soglaša, saj v največji možni meri sledijo temu mnenju in pomenijo izboljšanje besedila predloga zakona in s tem pravne varnosti nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Glede nekaterih pripomb pa smo podali pisna pojasnila, zakaj jih ni mogoče upoštevati oziroma na kakšen način so bile pripombe upoštevane. Zlasti izpostavljamo, da se s predlaganimi amandmaji koalicije ureja zastaranje, širi se nabor oseb, ki bodo lahko dostopale do virtualnih podatkovnih sob, določi se fiksni znesek poravnave in pripadajoče obresti, podaljša se rok za vlaganje tožb in spremeni ureditev glede upoštevanja reprezentativnosti interesnih združenj, ki delujejo v interesu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.

Naj zaključim, da po mnenju Vlade predlog zakona odpravlja vse doslej ugotovljene neustavnosti, vezane na učinkovito sodno varstvo nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Z uporabo instituta predhodnega mnenja se bo ponovno preučila vsa dokumentacija vezana na izrek izrednih ukrepov, s čimer se bo lahko tudi na tej podlagi dokončno ugotovilo ali so bili nekdanji imetniki pri bančni sanaciji v letih 2013 in 2014 prikrajšani, zato je pomembno, da se predlog zakona čim prej sprejme in nekdanjim imetnikom omogoči učinkovito varstvo njihovih pravic.

Predlagam, da predlog zakona in predlagane amandmaje koalicije podprete. Hvala.

Hvala lepa, gospod Jože Tanko. Želeli ste postopkovno, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Rad bi vas spomnil, da so amandmaji, ki jih je vložila poslanska skupina k temu zakonu, vloženi v skladu s tretjim odstavkom 129. člena Poslovnika. Mi smo s členom v naslovu in členom zakona vložili amandmaje korektno, tako kot piše tukaj, spremembe amandmajev in tiste člene, ki niso amandmirani, smo predlagali za črtanje. To je poslovniško dopustno in ne odobravam oziroma ne strinjam se s tem, da ste odločili, da ne boste teh amandmajev obravnavali, so povezani, to je logično, ker gre za koncept. Jaz mislim, da ste jih dolžni obravnavati. Naj samo spomnim, da smo že tudi v enem izmed mandatov nazaj imeli pri isti vsebini pri istem zakonu podoben primer. Tam se je normalno zakon obravnavalo, tudi amandmaje, pač, ker so povezani s tistim prvim amandmajem, obravnava teh amandmajev zaključila. In predlagam, da pač obravnavate te naše vložene amandmaje kot take, ki so primerni in smiselni. Potem boste pač odločili, ali boste upoštevali ali ne, to je pač vaša svobodna odločitev. Samo izločiti jih pa ne morete na tak način, kot ste se odločili, ker so skladni s Poslovnikom v celoti.

Hvala lepa za opozorilo. Še enkrat, povedala sem že, iz katerih vseh razlogov ti amandmaji niso dopustni. Vsebina teh vaših amandmajev je popolnoma diametralno nasprotna temu zakonu, ki ga obravnavamo. Ta zakon je bil v prvi obravnavi, ki ga imamo danes na sporedu, v prvi obravnavi v Državnem zboru že potrjen kot z ustrezno vsebino, tako da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Tako mislim, da iz več razlogov, kot sem jih že navedla, vašega predloga pač ne morem upoštevati. Tako nadaljujemo z obravnavo. / oglašanje v dvorani/ Ali je še enkrat isto postopkovno? Poglejte, sem zaključila z debato in gremo naprej. / oglašanje v dvorani/ Izvolite, ja, Jože Tanko, še enkrat.

Zdaj pa samo vprašanje: Ali mi lahko najdete v Poslovniku rešitev, ki nasprotuje ali pa ovira ali pa ne dopušča vložitve amandmaja, ki je diametralno nasproten od vsebine zakona? Glejte, te določbe v poslovniku ni. Poslanska skupina, poslanec, kdorkoli, ki pač ima pravico vlaganja amandmajev, lahko vloži amandma, ki je diametralno nasproten od rešitve, večina v Državnem zboru je pa tista, ki odloča. Predsedujoči pa na tak način ne more izločiti iz obravnave korektno vloženih amandmajev. Glejte, tako ne gre. Kakšna je vsebina amandmaja, diametralno nasprotna, to nima nobene zveze. Glasovanje tisto, ki odloča o tem, kaj se bo upoštevalo in kaj ne, ne pa prosta presoja predsedujočega. To je ponovno kršitev poslovnika in tudi pravic, ki izvirajo celo iz ustave in nalagajo delo poslancem in poslanskim skupinam. Glejte, na tak način se tega ne da delati. Ali bom moral predhodno k vam priti po soglasje, da lahko kaj vložim, če bom kaj predlagal? Temu poslovnik, kot vi interpretirate, ni namenjen. Poslovnik dopušča vložitev kakršnihkoli amandmajev, ki izpolnjujejo procesne pogoje, h katerikoli vsebini zakona in h kateremkoli zakonu. In predsedujoči ni tisti, ki bo odločal, kaj se sme in kaj se ne sme vložiti in kaj se bo glasovalo in kaj se ne bo glasovalo, zato ker so amandmaji skladni s poslovniško ureditvijo. Če pa vam amandmaji ne odgovarjajo, pač, jih ne boste izglasovali, to je vaša odločitev. In najdite mi primer v Poslovniku, na katerega se sklicujete, da to ni možno. Hvala.

Hvala lepa še enkrat za vaša opozorila. Ostajam pri tem, kar sem povedala. Hkrati bi pa samo opozorila, prvič, tretji odstavek 129. člena Poslovnika, 115. člen Poslovnika, 117. člen poslovnika in nenazadnje tudi 122. člen Poslovnika, ker s tem, kar delate vi s temi amandmaji, dejansko ste dali v zakon, ki je v postopku v Državnem zboru, želite nadomestiti zakon, ki je danes v obravnavi. Tako tega ne bom dovolila, tako kot sem že povedala, in nadaljujemo z razpravo. Zaključujem.

Dajem naprej besedo za razpravo. In sicer, ali želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Izvolite, gospa magistra Sonja Bien Karlovšek.

Hvala lepa za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika ter pripravila pisno mnenje. V njem je najprej predstavila, kaj zahtevajo od zakonodajalca relevantne odločbe Ustavnega sodišča. V zvezi s to temo sta relevantni dve odločbi, prva glede ZBAN-1L in drugam s katero je bil razveljavljen Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. K predlogu zakona je ZPS podala številne pripombe z vidika skladnosti z Ustavo, zlasti z vidika načela učinkovitosti sodnega varstva, ki ga mora zakonodajalec urediti, da bo izpolnil svojo obveznost, da ustvari učinkovito odškodninsko sodno varstvo v zvezi z izbrisom kvalificiranih obveznosti bank, ki jih ne bom posebej povzemala, ker so bili k predlogu zakona vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin ter pojasnila Ministrstva za finance. Ti amandmaji so oblikovani kot odziv na mnenje ZPS in gredo v smeri odprave pripomb, vendar je ob tem ostalo nekaj vprašanj, ki terjajo poseben odziv oziroma opozorila z vidika naših nalog. V okviru splošnih pripomb je ZPS opozorila tudi na to, da je Banka Slovenije po predlagani ureditvi tožena stranka, vendar hkrati ni dejanska zavezanka za plačilo odškodnine, pri čemer je Ustavno sodišče izrazilo pomisleke, da bi Banka Slovenije ostala zgolj pravni, ne pa dejanski zavezanec za plačilo odškodnine. In opozorilo na problematične posledice morebitnega razcepa dejanske in pravne zavezanosti za plačilo odškodnin, in sicer, da se s tem odpirajo nekateri pomisleki z vidika smiselnosti oziroma smotrnosti tovrstne ureditve, ki bi bila pod vprašajem zaradi verjetnosti skrbnega pravdanja Banke Slovenije, ki ne bi nosila, ker jih ne sme, škodljivih posledic zmage nekdanjih imetnikov v odškodninskih sporih. ZPS opozarja, da je bila tako po razveljavljenem zakonu kot po predlogu zakona Republika Slovenija stranski intervenient pridružena Banki Slovenije kot toženi stranki. Zakonodajno gradivo in tudi pojasnila Ministrstva za finance se do navedenega opozorila Ustavnega sodišča, torej zakaj Banka Slovenije ostaja pravni zavezanec za plačilo odškodnine, ne opredeljujejo tako, da ni podano stališče predlagatelja zakona do problematičnosti tega razcepa.

K 5. členu, ki v postopku s kolektivno tožbo določa subsidiarno in smiselno uporabo zakona, ki ureja kolektivne tožbe, ni podan amandma, ampak zgolj pojasnilo, ki ne odgovarja v celoti na podano pripombo, obenem pa govori o interventni naravi zakona. Predlog zakona po oceni ZPS ni interventne narave, ampak pomeni ureditev sodnega varstva v posebej določenih primerih. Zato bi bilo treba izpostaviti tisto specifiko oziroma zasnovo, ki bo smiselno in neposredno uporabo zakona o kolektivnih tožbah sploh omogočala. Torej, da bo sodišču omogočila ugotovitev, kje in v kolikšnem obsegu je ureditev nepopolna. In da nepopolnost vsebinsko napolni na temelju pravnih pravil in načel, ki jih je izoblikoval zakonodajalec.

Glede amandmajev, ki se nanašajo na virtualno podatkovno sobo, torej na amandmaje, vložene od 8. do 22. člena, je treba opozoriti, da amandma k 13. členu po oceni ZPS neprimerno rešuje pravno varstvo v zvezi z 9. in 13. točko 10. člena, torej za pooblaščenca iz 1. do 6. in 13. točke 10. člena in za pravno osebo zasebnega prava, ki lahko vloži kolektivno odškodninsko varstvo na podlagi tega zakona, saj te osebe ne morejo zahtevati sodnega varstva s tožbo iz prvega odstavka 27. člena, ki je namenjena zgolj nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank. Prav tako ni jasno, zakaj je 9. točka vključena v drugi odstavek tega člena, prvega pa ne. Zaradi amandmaja k 19. členu, ki črta peti odstavek, pa je treba uskladiti tudi 10. točko, prvo in četrto alinejo četrtega odstavka 19. člena, ki se sklicujeta na črtan peti odstavek. Z vidika opredelitve predhodnega mnenja kot dokaza z izvedencem v sodnih postopkih je treba tudi po vloženih amandmajih opozoriti, da predlagana ureditev predhodnega mnenja odstopa od sistemske ureditve dokazovanja z izvedencem iz Zakona o pravdnem postopku, in sicer glede vsebine predhodnega mnenja, načina imenovanja članov odbora ter načina podaje njihovega mnenja. Ti odstopi pa so hkrati lahko tudi sporni z vidika jamstev poštenega sojenja, ki izhajajo iz 22. in 23. člena Ustave. Vsebina predhodnega mnenja je bistvena, je v bistvenem identična ugotavljanju temelja pravice do povrnitve škode po tem zakonu, s čimer je odboru prepuščeno ugotavljanje dejanskega stanja in uporabe materialnega prava kot bistvenih elementov sojenja, kar je sporno z vidika pravice do sodnega varstva. Z vidika načela kontradiktornosti se zastavlja vprašanje, ali zasnova odbora kot kolektivnega izvedenskega telesa omogoča izražanje mnenj in zaslišanja posameznih članov odbora ter njihovega soočenja. Vprašljiva pa je tudi možnost uveljavljanja izločitvenih razlogov glede članov odbora, ker bo predhodno mnenje izdelano že pred začetkom sodnega postopka, pri čemer v času imenovanja odbora stranke postopka še niso opredeljene.

V zvezi s poravnalno shemo je ZPS v mnenju opozorila na načelo legalitete, iz katerega med drugim izhaja, da se morajo zakonski predpisi temeljiti na dovolj določni vsebinski podlagi v zakonu. Zakonsko pooblastilo iz 26. člena predloga zakona je preširoko in omogoča izvirno urejanje vsebine, ki bi morala biti določneje urejena že v zakonu. Poravnalna shema predstavlja ureditev pravice do pridobitve odškodnine iz sredstev državnega proračuna na poenostavljen način, brez sodnega postopka. Bistvene sestavine te pravice, ki opredeljujejo položaj upravičenca, kot so višina, način oziroma roki izplačil in postopek oziroma način ugotavljanja upravičencev, bi morali biti jasno in dovolj izčrpno določeni že v zakonu. S predlaganimi amandmaji je sicer določneje opredeljena višina povrnitve škode vključno z obrestmi, določba pa je še vedno pomanjkljiva glede rokov in načina izplačila ter pristojnosti in postopka za ugotavljanje upravičencev.

Izmed pripomb, ki z amandmaji niso bile upoštevane, je treba izpostaviti še pripombo k 43. členu, ki ureja povrnitev izplačanih denarnih sredstev v postopku Republike Slovenije zoper Banko Slovenije, pri čemer naj bi način in dobo izplačila zneska te uredili s posebno pogodbo, ki naj bi obsegala takšno dinamiko izplačil, da vrednost splošnih rezerv Banke Slovenije v nobenem trenutku ne bo nižja od enega procenta njene bilančne vsote. Ta določba ne ovira Republike Slovenije, da zahteva prisilno izvršitev obveznosti Banke Slovenije po izdani pravnomočni sodbi, če pogodba ne bo sklenjena. Za sklenitev pogodbe je namreč potrebno soglasje obeh pogodbenih strank. Ni določeno, na kakšen način naj bi se ob morebitni izvršbi upoštevalo načelo samostojnosti oziroma neodvisnosti centralne banke, kot je obrazloženo v odločbi Ustavnega sodišča. Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo mogoče predstavnik Banke Slovenije? Izvolite. Se lahko, prosim, predstavite?

(Jurij Žitko, Banka Slovenije.) V tej fazi ne bi nič dodali, smo pa na voljo za morebitna vprašanja. Hvala.