29. nujna seja

Komisija za nadzor javnih financ

10. 5. 2024

Transkript seje

Spoštovane kolegice in kolegi. Spoštovani vabljeni gostje. Se opravičujem za začetno zamudo s pričetkom seje, zaradi tega, ker smo bili pač nesklepčni.

Torej pričenjamo 29. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ. Obveščam vas, da imamo eno obvestilo o zadržanosti. In sicer opravičil se je uvodoma gospod Prednik, sedaj pa smo prejeli obvestilo, da gospoda Prednika nadomešča poslanka magistrica Bojana Muršič. Prav tako imamo obvestilo, da Sara Žibrat nadomešča v bistvu nezasedeno mesto Svobode v Komisiji za nadzor javnih financ. Tako da, to je to, kar se tiče obvestil. S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje komisije. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda imamo takšen dnevni red seje kot je bil predlagan s samim sklicem seje.

Torej prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA IN SICER NERACIONALNA IN NEGOSPODARNO PORABO JAVNIH SREDSTEV ZA ZAGOTOVITEV NADOMESTNE LOKACIJE SNG DRAMA LJUBLJANA.

Poslanska skupina NSi je 6. maja na Komisijo za nadzor javnih financ naslovila zahtevo za sklic nujne seje z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine NSi s predlogom sklepa, ki je objavljen tudi na spletnih straneh Državnega zbora s samim sklicem seje. K točki dnevnega reda so bili vabljeni predstavniki Poslanske skupine NSi, ki je zahtevala sklic te seje, doktor Rasta Vrečko ministrica za kulturo, ki se je opravičila, Direktorat za stvarno premoženje Ministrstva za javno upravo vodja strokovne komisije za vodenje postopka izbire nadomestne lokacije na Ministrstvu za kulturo, Združenje sodnih cenilcev in izvedencev za gradbeno stroko, Slovenski inštitut za revizijo - dobili smo njihovo obvestilo o neudeležbi in opravičilo - inženirska zbornica Slovenije, gospa Vesna Jurca Tadel ravnateljica SNG Drama Ljubljana, doktor Boris Mihalj predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije, gospod Saša Tabaković igralec SNG Drama Ljubljana in gospa Uršula Cetinski generalna direktorica Cankarjevega doma. Zdaj, danes bi jaz predlagal da naredimo malce drugačno obravnavo, in sicer, da glede na to, da je bilo gradivo v javnosti že predstavljeno, glede na to, da je gradivo bilo pravočasno strokovno utemeljeno in tudi predloženo poslano Ministrstvu za kulturo bi jaz predlagal, da najprej Ministrstvo za kulturo, državni sekretar, predstavniki, sekretarka, vsi ostali, da pač obrazložijo odgovor na to gradivo in potem lahko začnemo. Potem pa predlagam, da začnemo z vprašanji poslank in poslancev. Zaradi tega, ker ocenjujem kot predlagatelj te seje, da gre za pač evidentne stvari, zelo jasne, oprijemljive. Tukaj gre za številke, enako kot pri / nerazumljivo/. Tako da odgovori so lahko zelo kratki, enostavni in da se lahko seja tudi zelo hitro zaključi. Treba bo samo pač par stvari utemeljiti, pa bomo videli kje smo. Tako da predlagam, predstavniki Ministrstva za kulturo, da podate odgovor na gradivo, ki ste ga prejeli.

Matevž Čelik Vidmar

Hvala za besedo. Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, cenjeni člani Komisije za nadzor javnih financ! Hvala, da lahko še enkrat predstavimo pomen prenove SNG Drama in tudi, zakaj je nujno, da med prenovo nemoteno deluje na drugi lokaciji.

Kot veste, je Drama eden ključnih stebrov našega kulturnega sistema, je pa tudi prostor, kjer se prepletajo umetnost, zgodovina, pa tudi družbena odgovornost in v tem duhu se pripravljamo na njeno začasno preselitev, ki je ključnega pomena ne samo, zaradi varnostnih razlogov, ker je objekt Drame nevaren zaradi zastarelosti in neustreznosti stare zgradbe. Preselitev je nujna tudi kot pogoj za neprekinjeno uresničevanje izvajanja javne službe, za uresničevanje poslanstva Drame pa konec koncev tudi za ponudbo vrhunske slovenske umetnosti občinstvu. Odločitev za selitev ni bila sprejeta kar tako, ampak je vključevala temeljit premislek, obsežno in zahtevno iskanje primernih prostorov, ki jih na trgu ni. Ta proces ni bil lahek, ker je bilo treba usklajevati številne tehnične, logistične pravne, finančne vidike, da bi ta rešitev bila vzdržna. Z velikim veseljem vas že zdaj vabim, da se nam pridružite v jeseni na otvoritvi nadomestnih prostorov in na prvih predstavah, ki bodo tam uprizorjene in to bo priložnost, da tudi na lastne oči vidite plod teh prizadevanj in da skupaj proslavimo nov začetek za naše osrednje gledališče. Naj poudarim še, da smo ves čas procesa in načrtovanja in selitve delovali pregledno in predvsem z mislijo na najboljše tako za naše gledališče kot za občinstvo. In iskreno upam, da bo tudi razprava danes pokazala, da so vsi naši koraki vodeni z zavezo k ohranjanju in razvijanju kulture v naši državi. Bom poskušal obrazložiti celoten postopek in izbor nadomestne lokacije skozi to, kakšen je pomen drame, kakšna je specifičnost nadomestnih prostorov, ki jih je bilo potrebno poiskati, zakaj je takojšnja preselitev Drame tako nujna in v končni fazi, kako je postopek iskanja prostorov potekal.

Kot veste, je Slovensko narodno gledališče Drama osrednje nacionalno gledališče v Sloveniji in ima ključno vlogo v slovenskem kulturnem prostoru. Njegov pomen kot institucije je veliko večji kot le izvajanje gledališkega programa. Gre tudi za izobraževanje - drama je tudi varuh slovenske dramske umetnosti, obenem je pa tudi pomembna platforma za razprave o družbenih vprašanjih, za razvoj misli. Ključni vidiki drame so tako kulturna dediščina in tradicija, umetniška kakovost in inovativnost, njena vzgojna vloga, njena družbena vloga in konec koncev ima njeno delovanje tudi gospodarske učinke. Drama ima več kot 150-letno tradicijo, ki sega nazaj do leta 1867. To dolgo obdobje delovanja kaže na njeno prisotnost in na njen vpliv v slovenski kulturi. Je dom velikemu številu tako klasičnih kot sodobnih in eksperimentalnih produkcij, kar dokazuje njeno sposobnost prilagajanja času in odzivanja na spreminjajoče se kulturne trende. S svojim visoko kvalitetnim in prepoznavnim ansamblom Drama stalno postavlja visoke umetniške standarde ne le znotraj lastne hiše, ampak seveda tudi druga gledališča v Sloveniji. Njen poudarek na kakovosti in inovativnosti programov, ki jih izvaja v produkcijah prispeva ne le k njenemu ugledu in prepoznavnosti tukaj doma in v tujini, ampak tudi k prepoznavnosti naše države. Drama ima pomembno vlogo v vzgoji in izobraževanju različnih občinstev, vključno z mladimi s programi kot so pogovori, kot so različne delavnice, kulturno umetniška vzgoja, drama, spodbuja razumevanje umetnosti in kritično mišljenje. Ima tudi družbeno vlogo, kjer je forum za razpravo. S tem, s tem gradi družbene vrednote in pomaga udejanjati spremembe v družbi. Njene predstave pogosto obravnavajo aktualna družbena, politična, osebna vprašanja, ki se dotikajo ljudi in s tem naše osrednje gledališče spodbuja dialog in razmislek in konec koncev kot eno izmed vodilnih gledališč v državi prispeva tudi k lokalnemu in nacionalnemu gospodarstvu. Je ne nezanemarljivo velik zaposlovalec in je spodbujevalec gospodarstva skozi svoje sodelovanje z drugimi umetniškimi organizacijami in sodelovanja z gospodarskimi subjekti. In kot veste, je letos tudi Slovenska turistična organizacija z leti 24 in 25 kot krovno temo komuniciranja opredelila prav temi umetnosti in kulture in prepričan sem, da se vsi zavedamo, kakšen potencial predstavlja naše osrednje gledališče za uspešno nagovarjanje različnih ciljnih skupin tudi izven Slovenije. V času prenove je torej za Dramo ključnega pomena, da ohrani celostno produkcijo, celostno ponudbo, to je stalen prostor, ki ga mora imeti ne samo zato, ker to prispeva k identiteti gledališča, ampak tudi zato, ker to omogoča nemoteno ustvarjanje predstav in drugih vsebin, o katerih sem govoril. In samo celovita predstavitev Drame in se opravičujem, vseh njenih delov na eno nadomestno lokacijo lahko zagotovi, da bo gledališče še naprej delovalo učinkovito, učinkovito opravljalo svoje poslanstvo in da bo v času trajanja prenove lahko ohranilo vse svoje funkcije. Naj vam pojasnim, kakšna je specifika prostorov, ki jih je bilo potrebno iskati. Torej pri iskanju Drame ni šlo za iskanje navadnih pisarniških ali pa kakšnih drugih poslovnih prostorov, iskanje prostorov za gledališče, še posebej pa za naše osrednje nacionalno gledališče, kar Drama je, ima pač specifične zahteve in te se bistveno razlikujejo od iskanja običajnih poslovnih prostorov, zato so bile pri iskanju nadomestnih prostorov za Dramo pripravljene podrobne prostorske, tehnične, akustične in logistične specifikacije, ki vse temeljijo na potrebah in standardih za izvajanje uprizoritvenih umetnosti in na programih Drame, ključni vidiki, ki so bili upoštevani, so bile torej tehnične zahteve za te prostore, so bile akustične zahteve, za te prostore je bila velikost in oblika, predvsem gre tukaj za velike višine samega odra. Je bil vidik dostopnosti tako za zaposlene kot z vidika občinstva se pravi, sama lokacija in logistika, logistična uporabnost te lokacije in multifunkcionalnost. Gledališki prostori zahtevajo specifične tehnične instalacije, vključno z možnostjo montaže, osvetlitve, zvočne opreme, posebnih tal, druge scenografske infrastrukture. Potrebni so prostori za garderobe, skladišča, za rekvizite, kostume, tehnične delavnice, prostori za pripravo scene in, kar je bistveno, da vsi ti prostori, vse te prostore mora biti mogoče med sabo funkcionalno povezati. Za kvalitetno gledališko produkcijo je bistvena akustična izkušnja, dobra akustika, torej prostori morajo biti prilagojeni tako, da se jasnost zvoka ne izgublja, da ni odmeval, da ni zunanjih motenj. To je bistveno tako za nastope igralcev kot za glasbeno spremljavo. Potrebno je bilo torej izbirati med prostori, ki imajo možnost vzpostaviti oder, ki ima ustrezne dimenzije, ki ima ustrezno obliko, ki ima ustrezno višino, ki lahko omogoči različne stenografske postavitve in pomembni pri tem so tudi zadostni zaledni prostori, da oder sploh lahko funkcionira, se pravi stranski prostori, prostori za kulise in podobno. Za gledališče je bilo torej možno izbirati samo med dovolj velikimi prostori, ki imajo sploh možnost vzpostavitve takšnih dvoran. Obenem je bilo potrebno izbirati samo med prostori, ki lahko zagotovijo zadostno število sedežev za občinstvo. Potem dvorane in drugi prostori morajo biti dostopni za vse obiskovalce, vključno za obiskovalce z gibalno oviranostjo, se pravi, to so dostopi brez ovir, ustrezno število izhodov sil, dovolj sanitarnih prostorov in za gledališče je pomembno, da je lokacija dostopna tudi za obiskovalce in zaposlene znotraj mesta, tudi z javnim prometom, da so tu možnosti parkiranja in še en ključen vidik je možnost, zelo pomemben vidik, možnost dostave in shranjevanja scenografskih elementov in drugih velikih delov opreme. In kot že rečeno, Drama gosti različne vrste dogodkov, dramske predstave, koncerte, izobraževalne delavnice in zato je bilo potrebno najti prostor, ki je dovolj prilagodljiv, da bo omogočal vse te različne rabe. Torej še enkrat poudarjam ni šlo. Drama ni iskala običajnih poslovnih prostorov. Lotila se je nečesa veliko bolj zahtevnega. Kar je, izhaja iz kompleksnosti in specifičnosti zahtev, ki presegajo običajne pisarniške potrebe. Gledališča pač potrebujejo prostorsko in tehnično specifično infrastrukturo, ki podpira njihove potrebe za izvajanje njihovih dejavnosti in pri tem so ključnega pomena tudi varnostni standardi kot so požarna varnost, akcijski načrti gre za veliko število zaposlenih in za veliko število obiskovalcev. In dejstvo, da je količina primernih prostorov za takšno gledališče na slovenskem trgu izjemno omejena, je tukaj ključno, zato je bilo treba v okviru iskanja teh prostorov opraviti temeljit pregled in ta temeljit pregled je bil opravljen že ob vnaprejšnjem zavedanju, da bo kateregakoli od teh prostorov, ki ga bomo našli, potrebno tudi temeljito prilagoditi in da bo pri tem ključna tudi pripravljenost najemodajalca, da se takšnih prilagoditev sploh loti. Treba je poudariti še enkrat torej, da takšnih prostorov na trgu nepremičnin ni, tisti prostori, ki pa so prisotni na trgu, potrebujejo prilagoditve in to prilagoditve za izvajanje gledališke javne službe. Torej, potrebno jih je potrebno opremiti in pridobiti vsa potrebna dovoljenja. V svojem gradivu navajate cene iz Geodetske uprave Republike Slovenije, Geodetska uprava Republike Slovenije vodi evidenco posplošenih vrednosti nepremičnin, ki odražajo nepremičninskega trga na dan 1. 1. 2020, vrednosti nepremičnin Gurs, v Gursu so torej modelske ocene tržnih vrednosti nepremičnin, ki so vodene v predmetni evidenci in ob vsaki spremembi vrednosti teh nepremičnin se ti podatki ponovno izračunajo. Pred izračunom posplošenih vrednosti se nepremičnine oblikuje v enote vrednotenja. V vsaki enoti se nato posplošena vrednost izračuna z enim modelom vrednotenja, pri čemer se model določi glede na najgospodarnejšo rabo in tukaj gre za tri kategorije, gre za dejansko rabo delov stavb, to velja za stavbe in za zemljišča pod stavbami, gre za dejansko rabo zemljišč, gre za zemljišča pod javnimi cestami, železnicami in za vodna zemljišča in gre za namensko rabo za vsa ostala zemljišča. Ker so torej za izvajanje gledališke javne službe potrebni zelo specifični prostori, ki sem jih prej naštel velika dvorana, oder za nastopajoče, garde robe, sanitarije, tehnični prostori, rekvizitarna, krojačnice, garderobe in da ne naštevam vse nadaljnje prostore, ki jih Drama potrebuje. Skratka, ti prostori se na trgu nepremičnin sploh ne pojavljajo, zato te cene teh prostorov ni mogoče primerjati s cen poslovnih prostorov, ki so namenjeni izvajanju pisarniške, gostinske ali pa druge dejavnosti, ker modeli vrednotenja oziroma enote vrednotenja za tovrstno rabo sploh niso izdelani. Zdaj pa, če gremo na konkretne podatke iz Gursa, poročila o trgu poslovnih nepremičnin. Gursa za leto 2003 in 23 poročajo, da so se najemnine pisarn v centru Ljubljane gibale med 14 in 16 evri za kvadratni meter. V celotni Sloveniji pa med 10 in 16 evri za kvadratni meter. In cena najema za nadomestne prostore za Dramo je kljub zahtevnosti, kljub kompleksnosti, kljub temu, da teh prostorov na trgu ni, popolnoma primerljiva s ceno čisto navadnih poslovnih prostorov. In celoten znesek najemnine je namenjen najemu prostorov, ki morajo biti prilagojeni v skladu s tehničnimi zahtevami, ki jih je Drama podala v projektni nalogi. In ta projektna naloga je priloga pogodbe, ki jo je sklenila najemnina torej ne vključuje nikakršne prilagoditve prostorov, država ne bo investirala v zasebne prostore, država ne bo financirala povečanja vrednosti zasebne nepremičnine. Z najemno pogodbo se je Drama kot najemodajalec zavezala, oziroma najemno pogodbo se je najemodajalec Drami zavezal predati prostore. Prilagojene njenim potrebam, takšne, kot bo kot najemnik potrebovala. In če tega ne bo storil, je v zavarovanje Drame kot najemnika in njenih interesov v pogodbi predvidena tudi pogodbena kazen. Država torej zagotavlja sredstva zgolj za najem in po jasnih merilih, ki so bila, torej zagotovitev opravljanja dejavnosti na eni lokaciji. Javna dostopnost oziroma možnost javnega prevoza na to lokacijo, specifične lastnosti te nepremičnine, se pravi zadostne vertikalne, horizontalne površine prostorov, ki lahko omogočijo vse prostore, ki sem jih prej naštel. Možnost predhodne prilagoditve teh prostorov, konec koncev cena in zagotavljanje stalnost teh prostorov za izvajanje javne gledališke službe.

Zdaj, zakaj se drama mora preseliti takoj? Ta preselitev je nujna iz več razlogov in ti razlogi temeljijo na varnostnih ugotovitvah, ki so bile pridobljene s strokovnimi poročili na podlagi Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor je bila Drama 10. maja 2022 v zvezi s poškodbami objekta gledališča pozvana, da v roku 15 dni predloži strokovno dokumentacijo, ki bo izdelana s strani pooblaščenega inženirja gradbene stroke. In iz te dokumentacije naj bi bilo razvidno, da bo objekt kljub poškodbam še naprej varen in da ne ogroža življenja ljudi. In na podlagi tega je Drama naročila elaborat, ki je bil predan avgusta 2022, gre za elaborat tehničnega stanja statično potresne analize in predloga sanacije SNG Drama. Naj izpostavim samo ključne ugotovitve tega elaborata. Ta elaborat ugotavlja varnostna tveganja. Ugotavlja, da drama ni potresno odporna. Ugotavlja, da je potrebno, da ni zadostnega zagotavljanja varnosti in za zaposlene in obiskovalce več v Drami. Da je nemoteno izvajanje kulturnih dejavnosti oteženo. Da objekt ne izpolnjuje več zakonskih zahtev po varnosti in da bi bilo konec koncev najbolj gospodarno ravnanje Dramo čim prej preseliti v nadomestno lokacijo. Elaborat ugotavlja, da objekt ne izpolnjuje več varnostnih standardov, ki so potrebni za varno uporabo, in to je posebej kritično v primeru potresov. Obstajajo strukturne pomanjkljivosti in materialna obraba, ki povečujejo tveganje za nevarnost v primeru naravnih nesreč pa tudi vsakodnevne uporabe. Podrobne analize kažejo, da je potresna odpornost zgradbe pod standardi in to je posebej za območje Ljubljane, ki je znana po svojih seizmičnih tveganjih, pereče. Za to bi bili potrebni obsežni gradbeni posegi, ki so načrtovani v prenovi gledališča, ki jih seveda ni mogoče izvesti, med tem, ko se gledališče aktivno uporablja. Trenutne razmere v stavbi predstavljajo potencialno nevarnost za zaposlene in za obiskovalce in to je nesprejemljivo z vidika odgovornosti upravljanja javnih prostorov. Vsi se spomnimo poplav v septembru 2021, ko je ob vremenski ujmi po stopnišču stare Drame tekel slap vode in takih prizorov si ne želimo več. Drama je ključna kulturna institucija, ki mora zagotavljati neprekinjeno delovanje, in takojšnja preselitev ji bo omogočila, da se kulturni program in predstave lahko nadaljujejo brez večjih motenj, kar je pomembno tako za ohranitev njenega občinstva kot za njeno finančno stabilnost. Ne gre samo za to, da gledališče ne izpolnjuje več zakonskih zahtev, ki zagotavljajo varnost in zmanjšujejo tveganja, ampak bi to lahko imelo tudi pravne in finančne posledice gledališče. Stroški selitve in najema novih prostorov so veliko veliko nižji, kot bi lahko bili stroški morebitne nesreče, škode, odškodnin, ki bi lahko bile posledica nadaljnje uporabe tako neustreznega objekta. Vsi vemo, da načrtovanje prenove Drame sega že v leto 1995. Ta projekt, ki ga zdaj izvajamo temelji na natečajni rešitvi iz leta 2017, ne gre pa samo za projekt prenove samega gledališča, ampak dokument o identifikaciji investicijskega projekta za celovito prenovo SNG Drama že sam po sebi vključuje ključne elemente investicije, med katerimi je poleg prenove objekta tudi izgradnja novega objekta za logistiko in skladiščenje v Šentvidu pa tudi pridobitev začasnih prostorov za obdobje izvedbe prenove. In samo tako celovit objekt lahko izpolni sam namen, skratka, da Drama ostane vodilna ustanova za gledališko produkcijo v Sloveniji, obenem pa, da se zagotovi, da se ohrani kulturna dediščina, da se izboljša kulturna infrastruktura v skladu ne samo z varnostnimi standardi, ampak tudi s tehničnimi in nasploh trendi v razvoju kulture. Da bi ta kompleksna investicija z vsemi svojimi elementi potekala pregledno, strokovno, učinkovito je Ministrstvo za kulturo imenovalo delovno skupino, ki jo sam vodim in je sestavljena iz predstavnikov investicijske službe Ministrstva za kulturo, iz predstavnikov Drame in iz zunanjih strokovnih sodelavcev, med katerimi so projektanti, v katere bo vključen tudi nadzor in inženiring, ko bosta pričela z delom. Samega postopka iskanja nadomestne lokacije se je Drama lotila kot zelo kompleksnega procesa in ga je vodila sama kot investitor, kar je v skladu z zakonom in to iskanje je obsegalo številne korake, vključno z raziskovanjem različnih možnosti in različnih lokacij. Za najemanje stvarnega premoženja za potrebe države in oseb javnega prava, katerih ustanoviteljica je država, se izvaja v skladu z določbami 82. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti in ta določa, da država in osebe javnega prava, katerih ustanoviteljica je država, lahko najemajo nepremično premoženje v skladu s 1., 2. in 3. odstavkom 43. člena tega zakona. V tem členu so določeni namen, obseg in kakovost pridobivanja nepremičnega premoženja države. Prvi odstavek določa, da država pridobiva nepremično premoženje v takšnem obsegu in kakovosti, ki zagotavlja najboljše pogoje za izvrševanje nalog upravljavca. V drugem odstavku določa, da se nepremičnega premoženja ne sme pridobivati na zalogo. V petem odstavku pa določa, da se pridobivanje nepremičnin, katerih lastnik bi postalo država, mora izvesti v skladu z merili in kriteriji za umeščanje in opremljanje poslovnih prostorov in zagotavljanje drugih nepremičnin za potrebe državnih organov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov in tako dalje, če zakon ne določa drugače. In še enkrat, glede na omejen obseg obstoječih nepremičnin v Ljubljani, ki so primerne za začasno opravljanje gledališke javne službe Drame na nadomestni lokaciji v času prenove se je izvedlo več ogledov in pogovorov kot je podrobneje odpisano oziroma sem podrobneje pojasnil že prej. Pri iskanju ustreznih prostorov se je torej upoštevalo relevantne določbe Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti in pred sklenitvijo pogodbe je bilo v skladu z drugim odstavkom tega zakona, 29. člena tega zakona, pridobljeno tudi predhodno soglasje k predlogu pravnega posla s strani ministrstva in skladno s Sklepom o ustanovitvi Drame tudi soglasje sveta javnega zavoda. Sam postopek iskanja je bil usmerjen v cilj najti primerno lokacijo, ki bi torej zadostila vsem potrebam, ki sem jih prej opisal. Drama ga je vodila zelo odgovorno z načelom gospodarnosti ob upoštevanju vseh zakonodajnih okvirov, ki v tem primeru določajo takšen postopek in ki na področju, se pravi Zakon o javnem naročanju dovoljuje tudi izjeme od standardnih postopkov javnega naročanja, ko gre za najem nepremičnin in v primeru tako specifičnih nepremičnin je seveda uporaba tega člena zelo smiselna. Sam proces iskanja je potekal po naslednjih korakih. V prvi fazi se je preverjalo možnost postavitve začasnega objekta iz kontejnerjev na podlagi podobnih zgledov drugod po Evropi na parkirišču pred halo Tivoli. Ampak takšna rešitev se je že zelo hitro izkazala za neprimerno tako z logističnega kot s finančnega vidika. Potem je potekal ogled obstoječih dvoran, ki bi bile primerne za izvajanje gledališke javne službe in tukaj je šlo predvsem za javne gledališke dvorane, za obstoječe javne zavode, ki lahko primerne prostore ponudijo, to je bil predvsem Cankarjev dom pa tudi Gospodarsko razstavišče, ampak žal so bile te možnosti, zaradi različnih omejitev bodisi, zaradi dostopnosti razpoložljivih terminov za izvajanje Draminega programa bodisi zaradi tehnične neustreznosti na Gospodarskem razstavišču in visokih stroškov najema, ocenjene kot neprimerne. Potem je potekalo tudi preverjanje razpoložljivosti prostorov z drugimi upravljavci kulturnih institucij. To preverjanje je vključevalo pogovore z njimi. Ampak večinoma so se ti pogovori končali brez konkretnih rešitev, zaradi že prej omenjenih nasprotujočih si interesov, ki se tičejo terminske razpoložljivosti in se pravi terminsko omejenega dostopa ali pa možnosti uporabe teh prostorov in na koncu koncev je to iskanje vključevalo tudi objekte na trgu, kot so kinodvorane in hoteli, kjer pa so v Drami prav tako naleteli na ovire. Saj nikjer v tem primeru ni bilo možno najeti celovitega objekta oziroma je v enem primeru, potem se najemodajalec odločil, ker bi Drama najela le del kinodvoran, da celoten objekt da drugemu najemodajalcu. Predvsem je šlo pa za nezmožnost prilagoditve prostorov in visokih stroškov najema. Na koncu se je izkazalo, da je lokacija na Litostrojski cesti 56 najprimernejša, ker je bil tam že vzpostavljen prostor, kjer je najemodajalec izvajal določene kulturne dejavnosti. In ta prostor je omogočil združitev vseh dejavnosti Drame na enem mestu, kar je bila, kot sem rekel, tudi na podlagi kriterijev ena od optimalnih rešitev. Ta lokacija je ponudila dovolj prostora za izvedbo celotnega programa tako velikega odra Drame kot Male drame in bo omogočila izvajanje gledališke dejavnosti, ne da bi ansambel drobili in ga razporejali na različne lokacije. Drama je izvedla torej temeljito analizo razpoložljivih možnosti in pri najemu je izbrala stroškovno najbolj učinkovito možnost. Postopek najema prostorov je bil voden v skladu z določbami Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki ne predpisuje imenovanja komisije in tudi predpisuje, da je Drama kot investitor in upravljavec odgovorna za to, da te prostore najame. Sama kot oseba javnega prava vodi postopek najema, kot to določa 58. člen zakona. Seveda nas je Drama o tem ves čas obveščala tudi v okviru delovanja delovne skupine in seznanjala s tem, kako išče prostore in s kakšnimi ovirami se pri tem sooča. Javni zavod je torej pri vseh potencialnih ponudnikih prostorov vodil postopek za najem na način, da je preverjal ustreznost prostorov, stroške potencialnega najema in tudi s končnim najemodajalcem opravil več krogov pogajanj skozi neposredne stike, skozi elektronsko pošto in tako zagotovil maksimalno, tudi ugodno ceno najema in končno prilagoditev prostorov v skladu s svojimi potrebami.

Jaz upam, da so vam ta pojasnila o pomenu drame, o nujnosti njene selitve, o specifiki prostorov, ki jih je bilo potrebno najti, o samem postopku iskanja teh prostorov, ki je bil kompleksen in zahteven, dala dovolj informacij, da boste razumeli, da je bila ta operacija izvedena maksimalno učinkovito v skladu z zakonodajo, pregledno in da bo da so bili izbrani prostori, ki bodo v najboljši možni meri omogočili nadaljnje in neprekinjeno izvajanje državne gledališke javne službe v Drami. Hvala.

Najlepša hvala. Želi še kdo besedo vabljenih gostov? Če ne, bi pač kot prvi prijavljeni pa predlagatelj te seje začel z vprašanjem.

Moram pa uvodoma to povedati, gospod državni sekretar, da se jaz v bistvu v 90 odstotkih z vami, vse kar ste govorili strinjam. Ker tisto kar me zanima, žal, niste govorili uvodoma. Ostalih 10 odstotkov, kar se ne strinjam, se ne strinjam, glede najema pa tega, pa želim praktično to, da se skozi sejo razčisti. Absolutno se pa z vami strinjam, vse, kar se tiče potrebnosti prenove Drame. Obžalujem vse prepetaje, ki so se zgodili v preteklosti tudi v obdobju vaše vlade. Vse do tega prenove Drame še ni prišlo. Lahko rečem, da smo lahko nanjo ponosni, tudi na naše pač udejstvovanje znotraj Drame pa tako naprej. Torej, politika mora imeti do kulture posebno skrb in tudi sem vesel, da so bili v bistvu kulturniki tisti, ki so predlagali današnji sklic nujne seje Komisije za nadzor javnih financ, ker jih v bistvu ne prenova Drame, ne to, da mi potrebujemo prenovljeno Dramo, ampak jih malce boli iskanje nadomestne lokacije, cene najemnin pa tako naprej, ampak o tem v nadaljevanju. Midva bova lahko zelo hitro razčistila, ne vem, s poslanci zelo hitro razčistili stvari, če se odločimo za dinamično razpravo. Se pravi prižgali mikrofon, obadva, pa jaz sprašujem, vi odgovarjate, če si to želite, drugače lahko tudi ne, pa če si ostali želite povejte. Mislim, to ni ustaljena praksa, ampak lahko tudi tako naredimo. / medsebojno pogovarjanje/ Ne, jaz sem rekel, to bi jaz spraševal, pa vsi sprašujemo, ampak prvi se jaz prijavim k razpravi. in mene najprej, glejte, za uvod, najprej ta vsebinski del. Ali je bila imenovana posebna strokovna komisija za vodenje postopka iskanja, ne prenove, Drame, iskanja nadomestne lokacije? Zdaj to je ustaljena praksa. Vi ste omenili strokovno komisijo, ki jo sam vodite ampak jaz sem to razumel, da ta strokovna komisija, ki jo vi vodite, da je v bistvu za fazo prenove Drame. Torej, prvo vprašanje je posebna strokovna komisija za vodenje tega postopka. Ali jo imamo, jo imate, se pravi, za nadomestno gradnjo ali nimate, kot sem zdaj delali?

Matevž Čelik Vidmar

Tako kot sem pojasnil prej v svojem izvajanju Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti takšne komisije ne predvideva, ampak predvideva, da Drama kot subjekt javnega prava in najemodajalec in uporabnik sam vodi tak...

Postopkovno.

Jaz zdaj, jaz sicer nisem stalna članica odbora, mislim komisije, ampak kljub temu, zdajle se srečujemo z eno zadevo, ki jo smatram kot neko zaslišanje, zato bi jaz mogoče predlagala predsedujoči, da vi postavite sklop vprašanj, potem pa ministrstvo odgovarja. Kajti tako bomo tudi lažje spremljali. Ker zdaj se pa čutim, kot da smo na preiskovalni komisiji, kjer se postavljajo vprašanja in odgovori. Čeprav se načeloma z vašim strinjam, da je to dinamično, ampak kljub temu, vsak si zna to pribeležiti, pripisati pa potem spremljati. Tako, to je moj predlog postopkovni, da v bistvu vi vključite v svojo razpravo vsa vprašanja, ministrstvo odgovori pa, potem nadaljujete. Hvala.

Absolutno sprejmem postopkovni predlog, zaradi tega sem tudi uvodoma vprašal, da lahko gremo tako, če se vi strinjate, če se pa ne strinjate poslanke in poslanci, ne bom dal niti na glasovanje, ker to ni ustaljena praksa in bom najprej postavil vprašanje, pa potem v sklopu poslanskih vseh vprašanj, potem državni sekretar odgovarja. Izvolite, postopkovno.

Spoštovani predsedujoči, jaz pa postopkovno predlagam, glejte, to pač ni preiskovalna komisija, to je pač Komisija za nadzor javnih financ. Tu se zdaj obnašamo kot da smo na preiskovalki in zaslišujemo neke priče, ki so malce ne že vnaprej inkriminirane. Poslanci smo tudi tukaj zato, da razpravljamo. Mogoče bi predlagala, da najprej opravimo prvi kratek krog razprave nas prisotnih, ker mislim, jaz res ne bi rada bila tukaj asistenca nekemu zaslišanju, potem pa pač seveda v sklopu naših razprav postavimo tudi določena vprašanja tam kjer nam mogoče kaj ni bilo jasno ali pa podčrtamo tisto, kar se nam je zdelo pomembno iz predstavitve državnega sekretarja. Ker recimo, že primer vašega prvega vprašanja je nenavaden, saj je državni sekretar jasno povedal, še celo navedel člen zakona, zaradi česar ni potrebna posebna strokovna komisija, ampak je v pristojnosti Drame, da izpelje postopek. Vsaj jaz sem to tako slišala: pa sem tudi prvič na vaši komisiji nisem članica, mogoče sem drugič kot da sem prišla malo kot poslanka pomagat. Ampak vendarle, jaz predlagam, da nam daste besedo tudi poslancem, pa da se ne obnašamo, kot da smo na neki preiskovalni komisiji, ampak da pač razčistimo stvari tako kot se pritiče. Nekemu odboru, ali pa komisiji državnega zbora. Hvala lepa.

Najlepša hvala. In tudi vaše postopkovno sprejema, ki je bilo identično, nimam pri tem nobenih težav, da najprej opravimo poslanci razpravo, gospod državni sekretar, in potem vi daste odgovore. Se pravi, najprej sem prijavljen k razpravi jaz, potem pa mislim, naprej, gospod Cigler Kralj in tako dalje po ustaljeni praksi in državni. Postopkovno, izvolite gospod Jakopovič.

Hvala lepa za besedo. Jaz bi se vrnil nazaj na gradivo, ki smo ga dobili. Tukaj noter imam nekaj zadev, s katerimi se ne morem strinjati. Predlagatelj navaja nekatere stvari in sicer ne vem, da lahko predvidevamo, da je najemnina 6,78 evra na kvadratni meter pa strošek, potem se pa pojavi neka primerjava, kot je navedeno na primerljivih območjih. In sicer najemnine v razponu celo 4 evre na kvadratni meter. Mene zanima, ker sem iskal na podlagi česa se je ta primerjava naredila? Jaz v gradivu nisem našel - in če smo slišali, da iskanje gledaliških prostorov ni enako iskanju poslovnih prostorov in da gotovih prostorov za izvajanje gledališke dejavnosti v Ljubljani na trgu nepremičnin sploh ni me zanima, na kakšni osnovi se je naredila ta primerjava ne, za katero predvidevam, da se bo uporabljala kot ta osnova, en del osnove te seje in bi prosil predlagatelja, da razloži, na kakšni osnovi? Od kje je ta cena, kaj se je primerjalo in kateri so bili kriteriji, ki so se primerjali, glede na to, da je pač to bilo izpostavljeno kot primerljiva zadeva? Hvala lepa.