Spoštovane kolegice in kolegi.

Pričenjam 3. nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Smo skoraj kot oddaja Dobro jutro, tako da bomo predlagali RTV Slovenija, da nas uvrsti tudi v svoj redni program, s tem bomo olajšali delo njim, nas pa naredili bolj popularne. Obveščamo vas, da so danes zadržani seje gospod Zmago Jelinčič Plemeniti in mag. Branko Grims. Hkrati vas obveščam, da je na seji nadomestni član namesto gospoda Franca Rosca, gospod Franci Kepa. Se opravičujem, namesto gospoda Francija Kepe je z nami gospod Franc Rosec.

Obveščam vas, do so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA KONKURENČNOST, NOTRANJI TRG, INDUSTRIJA, RAZISKAVE IN VESOLJE, BRUSELJ, 29. IN 30. NOVEMBER LETOS. Gradivo k tej točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 22. novembra na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije.

Prosim spoštovanega gospoda magistra Aleša Cantaruttija, državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, da nam predstavi izhodišča. Izvolite gospod državni sekretar.

Hvala lepa predsednik, spoštovani poslanci, poslanke, dobro jutro.

Dovolite mi torej, da preletim točke dnevnega reda Sveta za konkurenčnost, notranji trg, industrijo, raziskave in vesolje, ki bo potekal jutri, to je 29. in 30., torej tudi v petek v Bruslju.

Kar precej točk je na dnevnem redu, bom poskušal biti res kolikor se da hiter in v strnjeni maniri predstaviti ključne poudarke posameznih točk.

3. točka je predlog uredbe Evropskega parlamenta in sveta o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev. V okviru te točke je predviden sprejem splošnega pristopa predloga uredbe. Gre za nov zakonodajni predlog, ki ga je Evropska komisija predstavila 26. aprila letos. Na kratko: uredba naj bi zagotovila pravično, pregledno in predvidljivo obravnavo poslovnih uporabnikov s strani spletnih platform in naslavlja zgoraj navedene potencialne škodljivosti digitalne trgovine. S to pobudo naj bi se kratkoročno preprečila neposredna škoda za podjetja ter srednje do dolgoročno zaščitila potencial, torej uredba zaščitila potencial spletnih platform na enotnem trgu, tako da bi se povečalo zaupanje poslovnih uporabnikov in omogočili informirani politični odzivi na ustrezni ravni. Zato je njen namen zaščiti interese vseh sodelujočih v okolju spletnih platform.

Kakšno je stališče Republike Slovenije? Slovenija podpira sprejem splošnega pristopa in predlagano kompromisno besedilo avstrijskega predsedstva.

Pod 4. točko bo uredba o programu za enotni trg, v prvem branju. Predlagani program združuje dejavnosti, financirane v okviru naslednjih področij iz trenutnega večletnega finančnega okvira: notranji trg, konkurenčnost malih in srednjih podjetij, standardizacija, potrošniki, statistika in prehranska veriga – o tem smo že govorili tudi na tem odboru. Države članice, med njimi tudi Slovenija podpirajo sedanjo kompromisno besedilo, ki predstavlja ustrezen kompromis za dokončno potrditev na zasedanju Sveta za konkurenčnost. Tekom obravnave predloga uredbe, se je kot ključni problem za kar precej držav članic, med njimi tudi za Slovenijo, pokazala predlagana struktura programa. Države članice - še enkrat poudarjam, da tudi Slovenija - so bile bolj naklonjene ohranitvi samostojnih programov tudi v prihodnjem večletnem finančnem okviru, kot pa združevanju.

Kljub temu je avstrijsko predsedstvo uspelo pripraviti kompromisno besedilo, ki odseva večino predlaganih amandmajev držav članic, med njimi tudi Slovenija, predvsem imam tukaj v mislih sklic na turizem in na kreativnost med specifičnimi cilji programom v vključitev strokovnjakov držav članic v strukturo izvajanja programov še nekatere podrobnost.

Kakšno je stališče Republike Slovenije? Slovenija torej že od začetka obravnava te uredbe v Svetu Evropske Unije, to je bilo že v juniju 2018, generalno pozdravlja prizadevanje komisije, da tudi v obdobju 2020-2021, 2021-2027, nadaljuje z aktivnostmi, ki bodo krepile upravljanje notranjega trga, podpirale konkurenčnost industrije, zlasti malih in srednje velikih podjetij, podpirala potrošnike, spodbujala zdravje ljudi, živali in rastlin ter vzpostavile okvir za financiranje evropske statistike. Vendar združitvi zadevnih vsebin oziroma sedanjih programov v en skupni program nismo bili najbolj naklonjeni.

Kot rečeno: Sprejemamo zdaj avstrijski kompromis, jaz tudi meni, da ne glede na to, da prihaja do določene združitve omenjenih programov ni toliko pomembno to ali so združeni, to je moje mnenje, ali programi vendarle potekajo pod enim okvirnim okvirom, pomembno je, da se mi prilagodimo temu, da se ustrezno pripravimo za to, da bomo lahko učinkoviti črpali ta sredstva, ki so za ta področje, tudi za Slovenijo, izredno pomembna.

Torej, zelo pomembna bo dobra, dobra priprava za naslednje finančno obdobje, torej 2021-2027.

Pod točko 6: Gre za uredbo o dodatnem varstvenem certifikatu, tudi o tem smo že govorili na odboru.

Torej, predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredbe o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila. Ta predlog je bil sprva na dnevnem redu Sveta za konkurenčnost uvrščen pod točko 6 v katerem naj bi predsedstvo predstavilo poročilo o napredku. No zaradi spremembe dnevnega reda je zdaj predviden, da bo predsedstvo pod točko razno poročalo o stanju obravnavane tega predloga.

Dodatni varstveni certifikat je ena izmed pravic industrijske lastnine, s katero se po izteku patenta za največ pet let in pol podaljša varstvo za učinkovino ali zdravilo. Dodatni varstveni certifikat daje enake pravice, kot jih daje patent. Med drugim je prepovedano, da se brez dovoljenja imetnika dodatnega varstvenega certifikata izdela proizvod za katerega je podeljen dodatni varstveni certifikat.

Jaz mislim, da smo o tem že precej natančno govorili, da ne bi še enkrat vsega ponavljal. Republika Slovenija, stališče pa moram povedati, podpira predlog uredbe in uvedbo omenjene izjeme pravic iz dodatnega varstvenega certifikata. Menimo namreč, da bo to zelo koristno vplivalo na konkurenčni položaj proizvajalcev generičnih in podobnih bioloških zdravil s proizvodnjo v Evropski uniji, torej posledično tudi za slovenske proizvajalce.

Pod točko 7: Sklep o prihodnji industrijski strategiji Evropske unije. Avstrijsko predsedstvo Evropske unije se je odločilo pripraviti sklepe Sveta, da bi ohranili zagon in aktivnost v zvezi s pripravo prihodnje industrijske strategije na ravni Evropske unije. Vsebinsko gledano se je avstrijsko predsedstvo v osnutku sklepa osredotočilo na to, kar sta v zadnjem letu že pripravili Estonska in predsedstvo Bolgarije.

Sklepi se osredotočajo na cilje, kazalnike in proces upravljanja industrijske strategije, v uvodnem delu se poudarja pomen vloge industrije za Evropsko unijo ter pomen prehoda na nizko ogljično trajnostno gospodarstvo. Nadalje sklepi poudarjajo pomen prihodnje finančne perspektive za industrijo, pomen pristopa vrednostnih verig ter pomen mainstreaminga industrijske konkurenčnosti.

In še nekatere ključne zadeve, ki so pomembne tudi za slovensko industrijo.

Kakšno je pri tem stališče Republike Slovenije? Mi pozdravljamo namen avstrijskega predsedstva, da ponovno izpostavi pomen priprave prihodnje industrijske strategije na ravni Evropske unije ter pričakovanja držav članic v zvezi s časovnico njene priprave in vloge Evropske komisije.

Tukaj bi rad poudaril, da se ta debata pravzaprav že nekako tudi ponavlja na svetih za konkurenčnost. Moje mnenje je, da seveda že predolgo čakamo s pripravo, dejansko pripravo nove industrijske strategije Evropske unije, ampak zdaj vemo, da je to vezano tudi na seveda nov mandat oziroma nove volitve in potem nov sklic Evropske komisije.

Kljub temu mislim, da moramo biti zelo aktivno. Tudi Slovenija je v vseh teh razpravah neformalnih, tudi formalnih zdaj zelo aktivna. Moja želja je tudi, da bi aktivno sodelovali pri oblikovanju te strategije oziroma politike, zato ker je tudi za Slovenijo, ki je 3. najbolj industrializirana članica Evropske unije, izjemno pomembno, kaj bo v tej strategiji pisalo, ne nazadnje tudi to, kar Avstrijci poudarjajo z vidika črpanja evropskih sredstev. Mi v Sloveniji seveda tudi ne sedimo in ne čakamo, ampak smo začeli z aktivnimi posveti, z aktivno izmenjavo mnenj z različnimi deležniki na temo, kaj je pomembno za slovensko industrijo v prihodnosti, na kaj moramo biti še posebej pozorni, tako da ta proces smo zagnali in seveda bomo o tem tudi poročali na kakšnem izmed odborov absolutno.

Pod točko 8, preverjanje konkurenčnosti. Tukaj, tokratna razprava se bo osredotočila na razpravo o trenutnem stanju na področju notranjega tega s pogledom v prihodnost. Delegacije so se strinjale, da je enotni trg naša skupna odgovornost in ali je treba ukrepati na vseh relevantnih ravneh ter kako zagotoviti, da bo enotni trg izpolnjeval svoj namen v luči globalni sprememb. Nikoli ni dovolj razprave, če mene vprašate, o enotnem trgu, še posebej glede na to, kar se dogaja, glede na trgovinske vojne in vse skupaj. Mislim, da je prav, da o tem razpravljamo in da tudi vedno znova poudarjamo, kako pomembno je to res za, recimo, enotno evropskega prostora.

Pod točko 9 je prav, evo, prihodnost evropskega trga. V okviru redne točke o pregledu stanja na področju konkurenčnosti se bodo ministri osredotočili tudi na prihodnost enotnega trga, v sporočilu predstavlja novejšo oceno stanja na enotnem trgu ter predsedstvo tudi poziva države članice, naj obnovijo svojo politično zavezanost na enotnem trgu. To je to, o čemer sem govoril, torej da moramo non stop pravzaprav poudarjati, da smo zavezani s skupnim interesom po enotnem trgu, namreč komisija poudarja, da je za okrepitev enotnega trga potrebno hitro sprejemanje predlogov v obravnavi, izvajanje pravil v praksi in pa seveda tudi nadaljnje prilagajanje enotnega tega. Stališče Republike Slovenije: »Menimo, da je potrebno razmišljati o pomembnih ovirah, ki motijo poslovanje znotraj enotnega trga, upoštevati uspešno združitev vseh politik, ki vplivajo na poslovanje, torej okolje, konkurenčnost, in pa sektorsko urejati druga, ki jih državljani, torej druga področja, ki jih državljani potrebujejo.« Tukaj imamo v mislih recimo zdravstveno področje, energetiko in vse, kar seveda vpliva na lažje in, bomo rekli, tudi boljše življenje državljanov Evropske unije.

Pod točko 11, uredba, ki ustanavlja vesoljski program Unije. Gre za prvo branje. Še eno zanimivo področje. Dosje še ni v fazi sprejemanja odločitve. Na dnevnem redu je poročilu o napredku, ki ga je pripravilo avstrijsko predsedstvo. Predlog uredbe poenostavlja obstoječi pravni red unije, saj v enotnem besedilu združuje in harmonizira vsa pravila, ki so jih doslej vsebovale ločene uredbe ali sklepi s področja vesolja. Predlog daje Evropski uniji dovolj velik vesoljski proračun za izvedbo različnih predvidenih dejavnosti, zlasti v zvezi z nadaljevanjem in izboljšanjem programov Galileo, EGNOS in Copernicus. Slovenija pozdravlja predlog uredbe o vzpostavitvi vesoljske programa unije, saj dodatno krepi razvoj vesoljskega sektorja v Evropski uniji. Področje vesolja je namreč pomembno tudi za spodbujanje globalnega gospodarstva. Področje omogoča ne nazadnje gospodarsko rast, nudi priložnost za mala, srednje velika podjetja, spodbuja investicije in, kar je tudi izjemno pomembno in se kaže tudi v primeru Slovenije, inovativnost. Mimogrede, upam, da bo Vlada tudi na jutrišnji seji dokončno potrdila izstrelitev slovenskega satelita NEMO-HD. Na ministrstvu v sodelovanju z ostalimi ministrstvi, kot je Ministrstvo za šolstvo, znanost in Ministrstvo za okolje ter kmetijstvo, smo, da tako rečem, zagotovili dovolj sredstev in upam, da bo ta satelit, ki je plod slovenskega znanja, ki je nastal v okviru kompetenčnega centra Vesolje.si, bil dejansko prihodnje leto, načrtujemo nekje v mesecu juliju, avgustu, tudi izstreljen. Tako da se bomo vpisali tudi na zemljevid tistih držav, ki imajo svoj satelit.

Toliko morda na kratko. Kot rečeno, precej točk je, precej kar pomembnih tem. Pričakujemo kar naporno dolgo sejo jutri v Bruslju. Sem pa na voljo, če bo še kakšna razprava oziroma kakšno vprašanje.

Hvala.

Hvala lepa državnemu sekretarju za to poglobljeno poročilo. Verjamem, da bo še razprava.

Besedo dajem pa še gospodu dr. Jerneju Štromajerju, državnemu sekretarju na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, da nam predstavi izhodišča tega ministrstva.

Izvolite.

Dobro jutro, lep pozdrav, hvala za besedo.

Tam, kjer je kolega Cantarutti končal, bomo mi nadaljevali, in sicer s področjem raziskav, kjer se nadaljuje zasedanje, in sicer najprej s sprejetjem sklepa Sveta o evropskem raziskovalnem prostoru. Dokument obravnava(?) predvsem izboljšanje kakovosti… / nerazumljivo/ evropskih raziskovalnih projektov in je bil v celoti usklajen na delovni ravni. Razprava o njem na Svetu ni predvidena. Zato se nadaljuje z naslednjo točko, in sicer s paketom Obzorje Evropa, ki vsebuje 2 točki, okvirni program Obzorje Evropa in pa posebni program Obzorje Evropa. Dogajanje pri tej točki je izredno dinamično, situacija se v bistvu spreminja praktično iz dneva v dan. Na začetku so bila velika razhajanja tako med komisijo in državami članicami kot tudi nasprotujoča si stališča med državami članicami. Slovenija je v bistvu okviru pogajanj uspela uresničiti veliko svojih najpomembnejših stališč in pogledov, kompromisni predlog predsedstva sedaj tako zadovoljuje, izpolnjuje večino pričakovanj Slovenije, predvsem glede spodbujanja sodelovalnih povezav med raziskovalnimi in inovacijskimi institucijami Evropskega inovacijskega sveta in pa glede realizacije partnerstev na ravni Evropske unije. Zadnja informacija, ki vam jo lahko podam, je, da je kompromisni tekst, ki ga trenutno imamo, za Slovenijo sprejemljiv, v kolikor v njega ne bo na predlog drugih držav članic večjih vsebinskih posegov. Drugi del tega je pa Obzorje Evropa posebni program. Pri tej točki razprava na svetu ni predvidena. Slovenija ocenjuje, da je predlagani posebni program Obzorje Evropa vsebinsko še zelo splošen. Iz njega ni mogoče dovolj zanesljivo razbrati določenih političnih, vsebinskih ciljev programa. Poleg tega v dokumentu pogrešamo nekatere vsebinske kvalitete, ki so za Slovenijo ključnega pomena in za katere smo prepričani, da pomenijo lahko potencialno veliko evropsko dodano vrednost in priložnost za pozicioniranje in ohranjanje Evrope kot globalnega igralca. Pomembno pa je poudariti, da dokončna oblika sklepov se bo še oblikovala v nadaljnjih pogajanjih. Toliko z naše strani. Seveda na voljo sem za vsa vprašanja.

Hvala.

Hvala lepa državnemu sekretarju.

Sedaj pa odpiram razpravo pod 1. točko dnevnega reda. Se kdo javi k razpravi? Javila sva se 2 poslanca.

Izvolite, najprej dr. Franc Trček, imate besedo.

Hvala lepa. Dobro jutro vsem skupaj, še zlasti pozdravljam dr. Štromajerja, mu čestitam tudi ob uradni promociji v naziv doktorja znanosti, ker več pameti, ne le nujno zdravo kmečke, vedno potrebujemo v vseh vejah oblasti, kot se temu reče.

Zdaj seja je, kot je rekel državni sekretar Cantarutti, vsebinsko obsežna. Sam sem celo malo skeptičen, da tudi v Bruslju vam ne pade koncentracija, koliko je smiselno res toliko točk nametat skup. Verjetno bi ene 3 ure skupaj lahko vsebinsko šel čez vse to, ampak vam bom tokrat to prihranil. Zgolj nekaj vprašanj, nekaj poudarkov. Seveda 1., 2. točka, ki se nanaša na notranji trg, na spletne posredniške storitve. Vemo, kje je osnova problema. Pred kratkim sem bral neko resno študijo o 200 največjih globalnih podjetij. Na področju IKT jih je tam enih 17 evropskih. Skratka, po domače povedano, Američanom smo prepustili razvoj teh platform in tukaj nas nekako glava boli in tepe. Nepojasnjene spremembe pogojev, odstranitev blaga(?), pomanjkanje preglednosti, nejasni pogoji za dostop do podatkov, dajanje prednosti lastnim konkurenčnim storitvam so neke prakse, s katerimi se soočamo. In kaj me osebno žalosti, je nekako zlasti v luči, kot je omenil državni sekretar, tudi trgovinskih vojn, da Evropa, ne nujno le EU, tudi širše, ni tako pametna, da bi recimo podprla zlasti napore Francije, ki se nekako še najbolj trudi razvijati neke tovrstne lastne vsebine in platforme. To je ena zadeva. A se o tem sploh razmišlja ali smo tukaj nekako »otišla baka s kolačima«? A veste, ker za razliko od Evrope in EU je Kitajska šla v to in Kitajska ima svoje, če rečemo v ljudskem jeziku, od Amazonov do kaj podobnega Facebooku in še čemu. Ampak dobro, o cenzuri kdaj drugič. To vprašanje, drugo vprašanje seveda problematika že Evropske unije kot enotnega ali neenotnega trga, to smo se že štiri leta pogovarjali, tudi na tem odboru pogosto. Cele vrste izdelkov ne moreš kupiti v Sloveniji, pri celi vrsti zadev imaš težave z garancijami, s komunikacijo, s ponudniki. Ne velja to samo za medicinske vsadke, o katerih bo treba kaj spregovoriti na kakšnem drugem matičnem delovnem telesu.

Tretje vprašanje. Spletne storitve, družbeni mediji, vprašanje sovražnega govora. V tej luči, če človek gleda odziv, dajmo reči, državnih, paradržavnih podjetij na neko stališče predsednika Vlade, se človek zgrozi, ker odziv podjetij in medijev je bil nekako tak: »Šarec, kaj…,« da ne dokončam stavka, »sovražni govor prodaja.« Ali smo mi še vedno ustavna parlamentarna demokracija ali smo nekaj petega, ali se bo temu namenilo sploh kaj pozornosti.

Če grem naprej, točka 4. V integralno naslednjem kohezijskem obdobju okrog 4 milijarde programa za enotni trg. Gospod Canterutti je zelo lepo razložil neke naše zadržke, kjer smo bili delno uspešni, delno neuspešni, v smeri združevanja je to šlo. »Podpira konkurenčnost zlasti majhnih in srednjih podjetij,« tu bi malo hotel vedeti, na kakšen način se bo to dogajalo.

Točka 5, Uredba o splošni varnosti vozil. Ne morem drugače, kot da te točke ne bi bral, malo tudi v luči, da smo še vedno nori na to avtomobilizacijo ali pa, če hočete, na »feltne«, kako v tej luči gledate razvoj javnega potniškega prometa, ki zlasti v Sloveniji blazno šepa, bo treba tudi kakšno izredno sejo odbora neke najbolj glasne ministrice Vlade sklicati in reči kar nekaj na to. Glejte, jaz sem včeraj iz Maribora v Ljubljano, »klinac«, od devetih zjutraj do petih popoldne nimaš enega normalnega javnega potniškega prevoza, resnega. Dobro jutro, Slovenija!

Če grem še malo naprej. Področje certifikatov je opredelil zelo dobro gospod Canterutti in tudi pomen tega za našo industrijo generikov. Lahko bi več govoril tudi o Uredbi REACH in vprašanju industrijske konkurenčnosti. Tu se dotaknemo tudi vprašanja reindustrializacije Evrope. In tudi, a veste, če to zvrnemo v Slovenijo, namesto da delamo tako halabuko okrog te minimalne plače, kar je v osnovi ustavna kategorija - če bi dobro poslušali kratki nagovor včeraj potrjene nove sodnice Ustavnega sodišča, bi zelo jasno slišali, kaj je nek sukus naše ustave, da mi dejansko živimo v neki družbi, kjer prevelik del delavstva od lastnih rok in pameti in še česa ne more imeti neke dostojnosti osnovnega življenja, je kriv cel niz starih politik, zlasti prva Janševa Vlada in Cerarjeva Vlada, ki je v letih najbolj debelih krav nista mislila kaj dosti naprej pred lastnim nosom, če se tako izrazim.

Če grem na vesoljski program Unije, to v bistvu zelo pozdravljam. Ampak zakaj, tu se mi zdi to kot dober primer, pri nas zelo radi govorimo o tej ideologiji srednjih in malih podjetij. Zelo pomembno je, na katera srednja in mala podjetja se baziramo. Če so to neka podjetja, ko bomo delali, kot se je reklo v ljudskem jeziku, »lon arbeit«, ne bomo vprašanja imenovalcev in BDP dvigovali, če so pa to neka podjetja, ki jih je seveda treba grozditi, je to neka druga zgodba. In področje vesoljske tehnologije je neko področje, ki se mogoče vsesplošni javnosti ali tudi politični zdi tako kot skoraj znanstvena fantastika. Imamo pa v Sloveniji, sicer ne spet tako velikega, ampak relativno dober grozd podjetij, ki se s tem ukvarjajo. Imeli smo predolgo sago o včlanjevanju v ESO. Navsezadnje gre tu za peneze, ki presegajo naš proračun, 12,6 milijarde, gre za rast, ki je trikrat hitrejša, tri- do štirikrat hitrejša od neke povprečne rasti. In bom rekel, v tej luči to zelo pozdravljamo. Ampak tu se tudi zapiše: »Žal pa je program kot priložnost za raziskovalce in mlade podjetnike še vedno premalo poznan.« Tu je zdaj treba nekako s prstom pokazati verjetno na resorno ministrstvo in verjetno tudi na univerze kot take, neko povezavo tega. Zdaj nek odgovor, zakaj je to tako in kako bomo to presegli, bi bil več kot dobrodošel. Pozdravljam tudi v uredbi, o kateri še vedno govorim, da se odpira vprašanje dostopa do podatkov, ki jih generirajo ti programi. Na ta način, seveda, veste, iz vesolja je malo drugačen pogled na marsikaj, tudi na Grimsove begunce, če se tako izrazim, kaj šele na kake spremembe, vremenske, in še kaj podobnega. Dejansko malo razsvetlitve v tej smeri, kaj zdaj to konkretno pomeni, glede nekih zajemanj podatkov, META analiz in podobnega.

Da ne bo kolega Štromajer počival, točki 12 in 13. Seveda, kot nek, zdaj že skoraj lahko rečem, bivši raziskovalec, ki je v dobrih 20 letih sodeloval v več kot 40 večinoma inter- in transdisciplinarnih raziskavah, me to še kako zanima. Tu je zapisano: »Obstajajo ključna razhajanja med državami članicami, ki v dosedanjih postopkih niso bila ustrezno naslovljena, kaj šele razrešena.« Tu bi rad nek odgovor, katera so ta razhajanja in koliko so antagonistična, konfliktna. Tu seveda pozdravljam podpiranje nadaljevanja ukrepov teaming, twinning, COST in tako naprej. Tudi zlasti v luči, ker se mi zdi, da mi premalo to delamo v Sloveniji, tudi neke, dajmo reči, mehke gospodarske diplomacije. Tu sem tudi neka poslanska vprašanja postavljal v prejšnjem mandatu, ker nekako na ministrstvih ni bilo ravno tega razumevanja. Sam osebno menim, da bi določen strokovni »staff« ministrstev moral imeti kar neko kvoto delovnih ur, ki bi jih, ne lahko, ampak moral porabiti za tovrstna multilateralna sodelovanja, zlasti na področju, ki ga zadnje čase radi imenujemo zahodni Balkan.

Toliko zelo, zelo kratko, in upam, da bom dobil kake zadovoljive odgovore. Hvala.

Hvala lepa.

Gospa Jeraj ima postopkovno. Izvolite.

Na dve zadevi bi imela pripombo, ki jih je izrekel gospod Trček. Najprej mislim, da bi ga morali, predsedujoči, opomniti, ko je rekel »Grimsovi begunci«, to se mi zdi malo… ne vem, kaj naj rečem, no. Verjetno so toliko Grimsovi, kolikor so od gospoda Trčka. To se mi zdi popolnoma neprimerno.

Druga stvar, težave ima z Janševo Vlado, ponovno, kot vedno. Bi pa povedala samo to, da v času Janševe Vlade je bil proračun uravnotežen in odhodki mnogo nižji kot ta trenutek, ko je Levica v Vladi.

Hvala lepa. Jaz sem iz tega razbral, da gre bolj za razpravo ali pa repliko kot pa za postopkovno. Z vašim prvim se celo jaz strinjam, mislim, da je res neprimeren izraz. Za drugo pa ocenjujem, da je prosta stvar poslancev.

Izvolite, gospod dr. Trček…

Ja, hvala, se strinjam…