Spoštovane članice in člani komisije, spoštovana državna sekretarka, državni sekretar, vsi vabljeni ter ostali prisotni na današnji seji, lepo pozdravljeni.

Pričenjam 9. redno sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani komisije in sicer: Felice Žiža in Vrečko Rastislav. Kot nadomestnih članov na seji komisije tokrat nimamo nikogar. Glede na to, da je seznam vabljenih obširen, ga na tem mestu ne bi prebirala, saj je razviden iz samega sklica seje, s svojo udeležbo pa so opravičili: gospod Marjan Kolarič in doktorica Urška Prepeluh Magajne, člana Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu. Gospod Manuel Jug predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, doktorica Barbara Riman predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, Bernard Sadovnik predsednik skupnosti koroških Slovencev in Slovenk. In dobili smo pa v vmesnem času eno pooblastilo in sicer, gospoda Dušana Stojanović nadomešča poslanec Gašper Ovnik.

Današnje seje se preko video povezave udeležujejo tudi člani Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu, ki jih prav tako lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije.

S sklicem ste prejeli dnevni red.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE PREGLED REALIZACIJE SKLEPOV KOMISIJE ZA ODNOSE S SLOVENCI V ZAMEJSTVU IN PO SVETU V OBDOBJU OD JUNIJA 2022 DO APRILA 2024.

Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, je v tekočem mandatnem obdobju Državnega zbora zasedala na osmih rednih in petih nujnih sejah ter obravnavala aktualne tematike, ki zadevajo Slovence zunaj meja Republike Slovenije. Na sejah smo sprejeli sklepe v katerih smo se opredelili do posameznih vprašanj s tega področja ter priporočili Vladi Republike Slovenije in državnim organom izvajanje določenih aktivnosti in politik, ki zadevajo Slovence v zamejstvu in po svetu.

Pričujočo točko dnevnega reda sem na polovici aktualnega mandata Državnega zbora sklicala na podlagi dogovora o sklicevanju in vodenju sej delovnih teles na podlagi Poslovnika in uveljavljanja parlamentarne prakse iz februarja 2023, ki določa, da je predsednik delovnega telesa dolžan spremljati realizacijo sprejetih odločitev delovnega telesa, ter na podlagi 16. člena Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, ki tako skrb nalaga tudi komisiji. Na seji bodo imeli Vlada Republike Slovenije, državni organi oziroma naslovniki sklepov ter ostali vabljeni možnost predstaviti aktivnosti in sprejete ukrepe za realizacijo sklepov Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, sprejetih v obdobju od junija 2022 do aprila 2024. Seja bo tako tudi priložnost za razmislek in razpravo o oblikovanju in učinkovitem izvajanju politike Republike Slovenije na področjih, ki zadevajo Slovence v zamejstvu in po svetu, za katero je ključnega pomena načrtno in usklajeno delovanje državnih organov.

S sklicem seje 23. aprila, ste prejeli gradivo. Pregled sprejetih sklepov komisije v obdobju od junija 2022 do aprila 2024, naknadno pa tudi poročilo Vlade Republike Slovenije o realizaciji sklepov ter gradivu Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.

Besedo sedaj najprej dajem predstavnikom Vlade oziroma ministrstev, da nam predstavijo stanje realizacije sklepov. Kot prvo k besedi vabim državno sekretarko na uradu, gospo Vesno Humar. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo. Spoštovana predsednica, poslanke in poslanci, kolegice in kolegi, dragi predstavniki Skupnosti Slovencev v zamejstvu in po svetu in vsi ostali!

Hvala za sklic te seje in za priložnost, da se odzovemo oziroma, da predstavimo realizacijo sklepov te komisije, kar je hkrati mislim, da za vse nas, za vse vključene resorje, tudi priložnost, da predstavimo svoje delo in dosežke v zadnjih dveh letih oziroma v prvi polovici tega mandata.

Glede na to, da se nekateri sklepi komisije tematsko precej povezujejo med sabo, bom v svoji uvodni besedi nekako strnila področja. Prvo je krepitev stikov s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki seveda je in ostaja glavna naloga Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. V prvih dveh letih mandata smo obiskali Slovence v Argentini, Belgiji, Braziliji, na Češkem, Danskem, v Nemčiji, Srbiji, na Švedskem, v Združenih državah Amerike in v Združenem kraljestvu, nekatere države tudi večkrat. Ravno v tem trenutku se minister Matej Arčon mudi pri Slovenkah in Slovencih v Srbiji, zato tudi ne more biti danes z vami in vsem pošilja najbolj prisrčne pozdrave in seveda na tedenski ravni, tako rekoč odhajamo v sosednje države, torej k Slovencem v zamejstvu tudi v najmanjše kraje.

Zdi se nam zelo, zelo pomembno, da se srečamo s čim več predstavniki naših skupnosti. Če dam za primer, nazadnje smo bili recimo v Štmavru, Furlaniji Julijski krajini, v Selah in Dobrli vasi na Koroškem. Torej, pomembno je za urad, da dejansko, kolikor je le mogoče, odhajamo tudi v manjše skupnosti. Obiski, pri čemer niso pomembni seveda zgolj obiski ministra ali državne sekretarke, temveč tudi obiski naših strokovnih sodelavcev, so deloma namenjeni udeležbi na dogodkih. Deloma, predvsem v zamejstvu, pa sistematičnemu, rednemu dialogu s skupnostmi in temu rednemu dialogu so namenjene tudi videokonference s Slovenci po svetu, ki smo jih na Uradu ustalili.

Ko govorimo o stikih s Slovenci v zamejstvu in po svetu, seveda ne moremo ostati samo pri obiskih. Za naš urad je zelo pomembno načelo odprtih vrat. Mi smo v teh dveh letih sprejeli več kot sto delegacij, posameznikov, skupin. Ne glede na to, ali je to res en človek, ki se želi oglasiti pri nas med svojim obiskom pri sorodnikih v Sloveniji ali so večje skupine ali so uradne delegacije, mi res želimo sprejeti čim več ljudi, Imamo tudi tako zelo ugodno lokacijo v središču mesta in se zgodi, da ljudje kar potrkajo oziroma pozvonijo na vratih, ker včasih povzroči kakšno logistično težavo, ampak smo v resnici na to ponosni, ker to pomeni, da Slovenci zunaj meja dejansko čutijo ta urad kot, kot svojo stično točko, kot svoj drugi dom doma in se mi zdi, da je to pomembno in da to pozitivno priča o našem delu in stiku z našimi skupnostmi. Zelo pomemben vidik stika s Slovenci zunaj meja je poslušanje. Seveda imate tudi članice in člani komisije izkušnjo, da vsak predstavnik slovenske države, ki pride k Slovencem zunaj meja, je zelo dobrodošel in so ga zelo veseli, ampak nam se zdi, da je vedno veliko bolj pomembno to, kaj Slovenci zunaj meja povedo ministru, kot to, kar morda minister pove njim. Zelo pomembno je, da kot, kot država dejansko poslušamo in sprejemamo in smo pozorni do tega, kar nam naši rojaki zunaj meja želijo povedati.

Pomembno je, da tisti, ki so na različnih ravneh, z različnimi družbenimi skupinami, jaz bom dala dva taka primera, se mi zdi zelo, zelo tesnega in produktivnega stika, ki je bil vzpostavljen v tem mandatu, zelo različna med seboj, eden meni je še posebej drag.

Se pravi lani že drugič smo odpeljali, letos so že drugič, no, odpeljali letos več kot 500 zamejskih otrok v Planico in se tam z njimi ne samo minister, ampak vsi sodelavci urada podružili, in to je bil res en tak, en tak pristen stik. Drugi primer, ki bi ga rada dala, je pa sodelovanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu na srečanju častnih konzulov, ki je bilo letos spet v živo in zelo množično. Častni konzuli so, med častnimi konzuli so številni Slovenci iz sveta, hkrati pa so častni konzuli en tak sogovornik, ki je zelo pomemben za vzpostavljanje stikov v državah, v katerih predstavljajo Republiko Slovenijo.

Druga pomembna tematika je učenje slovenskega jezika in kulture, o kateri smo se na tej komisiji velikokrat pogovarjali. Kljub, kot vsi vemo, zelo zahtevnim proračunskim razmeram smo na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu ohranili razpisana sredstva, tako za zamejstvo kot za svet na enaki ravni kot v letu 2023 in na višji ravni kot v letu 2022. Letos je urad preko razpisa podprl oziroma bo podprl več kot 600 organizacij in ustanov, ter več kot 800 projektov in programov v 37 državah. Zelo pomembno se mi zdi tudi to, da smo to zelo res veliko delo in kompleksno končali že v začetku februarja, kar je za prejemnike sredstev izjemnega pomena, saj tako veliko lažje načrtujejo svoje letno delo in aktivnosti. Opažamo, da je vse več prošenj za finančno podporo od organizacije s sedežem v Republiki Sloveniji, kar seveda razpisnim komisijam precej otežuje delo. Hkrati pa vidimo to kot nek pozitivni znak, ki kaže na to, da se zanimanje za sodelovanje s Slovenci zunaj meja v slovenski civilni družbi veča.

Na področju kulture bi želela posebej omeniti vprašanje arhivov, o katerem sicer Komisija ni neposredno razpravljala, ampak je bilo implicirano v številnih pogovorih, tudi v tej dvorani. Mnoge skupnosti Slovencev po svetu, predvsem v Združenih državah Amerike se soočajo s tem, da težko ohranjajo svoje nepremičnine. Pri tem seveda Slovenija pomaga kolikor more. Včasih pa je, dejansko so razmere take, da ni druge možnosti, kot da se nepremičnine prodajo. Ob tem ostaja odprto vprašanje arhivov, ki so neprecenljiva kulturna dediščina, bi rekla, nacionalni zaklad in mi smo veseli, da je sredi Atlantika prav v tem trenutku ladja, ki v Slovenijo vrača arhiv iz cerkve svetega Janeza v Betlehemu v Pensilvaniji. Poleg papirnatega arhiva in knjig se v Prekmurje vrača tudi krstni kamen, kar je, bi rekla, na neki simbolni ravni en zelo, zelo pomemben dosežek in se veselimo, da bomo lahko v Prekmurju to pošiljko iz ZDA tudi sprejeli.

V skladu s priporočili te komisije so bili v obeh razpisih projekti, ki so povezani z učenjem slovenskega jezika in kulture, ter projekti, ki so namenjeni mladim, postavljeni kot prioriteta. Posebej nas veseli, da so se letos na naš razpis prijavili slovenske šole in vrtci, ki neposredno sodelujejo s sorodnimi ustanovami v tujini, in veseli smo tudi, da so se začeli novi dopolnilni tečaj slovenskega jezika na primer v Dubaju.

Zelo pozitivne so tudi pobude za spletno učenje. Urad je v zadnjih dveh letih podprl spletne tečaje slovenščine v Argentini tam, kjer so pač malo bolj oddaljeni od središč in organiziranih slovenskih šol ter v Čilu in Paragvaju in si bomo še naprej prizadevali, da bomo tovrstne pobude podpirali. Letos je v živo potekal tudi seminar za učitelje iz prekomorskih držav, v sodelovanju z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje in zavodom. Odziv je bil zelo dober in učiteljice in učitelje smo sprejeli tudi na uradu.

V našem proračunu so za štipendije za učenje slovenščine v letih 2023 in 2024 zagotovljena dodatna sredstva, kar pomeni, da se število dodeljenih štipendij za učenje slovenščine povečuje, prav tako se je v lanskem letu razširil krog tečajev, za katere je možno pridobiti štipendijo in zanimanje za te štipendije med našimi Slovenci po svetu ostaja veliko. Veliko pozornosti smo v minulem letu posvetili učenju slovenskega jezika na Hrvaškem. In smo se odločili za eno tako drugačno, morda malo bolj inovativno rešitev, namreč ustanovitev sklada, iz katerega bi potem pomagali financirati učbenike, učno gradivo in ko bo to potrebno, tudi učiteljice in učitelje slovenskega jezika tako po modelu C kot po modelu dopolnilne oziroma sobotne šole slovenskega jezika. Tu bi poudarila odlično sodelovanje z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje. Ne le na področju pedagoških svetovalcev in mreže dopolnilnega pouka za Slovence po svetu, temveč tudi pri reševanju dilem, ki se pojavljajo v zamejskem šolstvu. Predvsem smo se veliko ukvarjali s številom ur slovenskega jezika oziroma v slovenskem jeziku v šolah na avstrijskem Koroškem po sprejetju šolske reforme ter z namero o ukinjanju ravnateljstev v Furlaniji Julijski krajini.

En tak naslednji velik sklop je dialog s političnimi predstavniki v sosednjih državah, to je tema, ki se seveda tiče predvsem zamejstva. Na uradu se zelo trudimo, da odigravamo svojo vlogo posrednika in glasu Slovencev v zamejstvu in po svetu na ravni celotne države, ne samo vlade, ampak tudi na ravni državnega zbora, Sveta, predsednice Republike Slovenije, da torej opozarjamo in da poudarjamo vlogo Slovencev zunaj meja, pripravljamo opomnike in se, ko je to le mogoče, udeležujemo visokih državnih obiskov v tujini.

Prav tako se mi zdi pomembno, da so naše zamejske skupnosti vključene v pripravo obiskov v sosednjih državah, predvsem o obisku predsednika Vlade. Mislim, da je tu pozitivna praksa že oblikovana in zelo trdno vzpostavljena. Velikokrat Slovence iz zamejstva sprejmeta tudi zunanja ministrica in predsednica republike, kar je nekaj, pri čemer velja vztrajati.

Naše skupnosti so bile ključna tema skupnih odborov oziroma mešanih komisij v tem letu, skupnega odbora Štajersko s Koroško in s Furlanijo Julijsko krajino, pred vrati pa je zasedanje skupne slovensko madžarske komisije, ki bo letos v Ljubljani. Trudili se bomo, da bomo še dodatno utrdili dobre prakse v bilateralnih pogovorih resornih ministrov. Ministrica za pravosodje je, denimo, v minulem letu vložila veliko energije v bilateralne pogovore z avstrijsko kolegico o slovenskem sodstvu na Koroškem. Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije se je z italijanskim kolegom pogovarjal o priznavanju diplom in raziskovalnih nazivov, samo kot dva primera in še bi lahko naštevala. Ena zelo pomembna tema, ki se tiče odnosov s sosednjimi državami in pomembnih tem za naše zamejstvo, je zagotovljeno zastopstvo v Italiji. Mislim, da smo zelo blizu temu, da bomo uspeli zagotoviti zastopstvo slovenske skupnosti v Deželnem svetu Furlanije Julijske krajine, kar je izjemno pozitiven korak, prav tako pa so se pozitivni koraki zgodili tudi ravno na ravni zagotovljenega zastopstva v senatu in poslanski zbornici.

Veliko smo se pogovarjali v teh dveh letih o ukrepih na področju tako imenovanega kroženja možganov oziroma na področju povratništva. Jaz sem zelo vesela, da lahko tudi danes, tako kot smo vas že obvestili preko elektronske pošte, napovem, da bo v ponedeljek, 20. maja na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu začela delovati info točka za povratništvo, se pravi ena točka, na kateri bodo lahko Slovenke in Slovenci, ki razmišljajo o vrnitvi v domovino ali so že v procesu vračanja, dobili vse potrebne informacije, ki jim bodo olajšale ta prehod. Jaz bi se tu tudi članicam in članom komisije zahvalila za sodelovanje, podporo in pomoč pri vzpostavljanju te info točke. Predlog akcijskega načrta je pripravljen, predstavili smo ga osrednjima organizacijama, ki se ukvarjata s tem področjem, to sta fundacija ASEF in društvo VTIS, ki zdaj pripravljata svoj odziv oziroma dopolnitve in za tem bo predlog akcijskega načrta predstavljen širši javnosti.

Kar se tiče državljanstva, na pripombe, ki prihajajo iz skupnosti Slovencev, smo v procesu spreminjanja podzakonskih aktov oziroma uredbe opozorili Ministrstvo za notranje zadeve. Predlagali smo tudi eno olajšavo oziroma eno dodatno možnost, se pravi, da bi eden od možnih pogojev za pridobitev državljanstva, namreč predvsem iz Argentine, iz prekomorskih držav dobivamo vedno več opozoril, da je ta pogoj petletnega članstva v slovenskih društvih za nekatere posameznike tako rekoč nedosegljiv in smo predlagali, da se kot alternativni pogoj, se pravi po načelu ali ali, uvede znanje slovenskega jezika, kar omogoči neko tako drugo možnost.

Veliko smo se ukvarjali z reševanjem težav slovenskega Kolegija Anton Martin Slomšek v Mendozi in mislim, da se še bomo. V naslednjem obdobju, zgodbo te posebne šole, mislim, da vsi že precej dobro poznamo, pred nekaj tedni smo poleg rednih sredstev na letošnjem razpisu dodelili kolegiju še dodatnih 20000 evrov intervencijskih sredstev ob tem, kar so uspeli, kar je kolegiju pomagala pridobiti Slovenska Karitas in ob tem, da računajo še na nekatere druge vire, bi, upamo, da bo to zadostovalo za redno delovanje v letošnjem letu. Seveda pa ostajamo v stikih in bomo nudili podporo še naprej.

Skupni sklad Slovenija-Madžarska, to je tudi en tak, bi rekla, precej dolgotrajen in naporen proces, ki pa je v zadnjih mesecih lepo pripeljal do prvih ciljnih črt. In sicer, v okviru Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj je zagotovljen 1000000 evrov za izvedbo štirih pilotnih projektov v letu 2024. Na evropskem združenju za teritorialno sodelovanje MU RABA dokončujejo razvojni program in strategijo, ki sta nujni predpogoj za dodelitev sredstev in računamo na to, da bo v kratkem to delo opravljeno in da bo vlada lahko razvojni program tudi potrdila oziroma obe vladi, slovenska in madžarska. Kot verjetno veste teče zelo uspešno program spodbujanja gospodarske osnove v Porabju, o čemer bo, sem prepričana, veliko več povedal kolega Židan, tako da tu se ne bi veliko ustavljala pri tej temi. V Gorskem Kotarju zaključujemo gradnjo vzorčno turistične kmetije, v Prezidu smo tik pred koncem in računamo tudi na to, da vas bomo lahko v jesenskih mesecih povabili na otvoritev. Kuhinja je že pripravljena, tisto, kar je najpomembnejše, je že.

Veliko smo se pogovarjali tudi o širjenju vedenja o Slovencih zunaj meja, predvsem o vključevanju te tematike v šolske kurikule. Na uradu se nam zdi pomembno, da ko razmišljamo o promociji v bistvu te teme in o večanju zavedanja med Slovenci znotraj meja, o tem, da obstajajo tudi Slovenci zunaj meja, da se ne omejimo le na področje šolstva, ampak da skušamo tudi na drugačne načine, bi rekla, promovirati to tematiko. Mi smo zelo veseli, da na urad prihajajo, recimo, zamejski športniki, ki so vključeni v zelo tesno tudi v slovenski šport, nazadnje recimo smo se razveselili Katarine Šinigoj, ki je smučarka iz Nabrežine oziroma iz Smučarskega kluba Da Vin in je postala članica slovenske reprezentance v alpskem smučanju. To so res take stvari, ki mogoče na en tak mehek, prijeten, zanimiv način opozorijo na to tematiko v širši javnosti. Pripravljamo tudi eno promocijsko akcijo ob Dnevu državnosti v sodelovanju z našimi društvi v zamejstvu in po svetu, o čemer ne bom povedala ničesar, kar bi pokvarila presenečenje. En tak velik sklop dejavnosti za Urad pa je, so literarni večeri sredi domovine. Do zdaj smo pripravili na sedežu našega urada deset večerov in bi izkoristila zaključek svojega uvodnega posega, da vas povabim na 11, posvečen bo Reziji in njenim pravljicam. Pred tem bosta, Katja Qualn, Luigia Negro, brali pred večerom, torej v dopoldanskih urah, ko ste brali otrokom iz Vrtca Franceta Prešerna v Ljubljani. Tako da, če se še spomnite Zverinic iz Rezije, toplo vabljeni. Hvala lepa.

Najlepša hvala. Sedaj domnevam, da želi besedo magister Dejan Židan iz Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo, gospa predsednica. Lep pozdrav tudi vsem prisotnim poslankam in poslancem, seveda zlasti prijazen pozdrav vsem našim prijateljem iz zamejstva in pozdravljam tudi vse ostale prisotne v tej lepi dvorani.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ima nekaj pristojnosti. Dovolite, da vas seznanim, kaj trenutno počnemo. Mi smo nosilci programa spodbujanja gospodarske osnove avtohtone slovenske narodne skupnosti na Madžarskem za obdobje leta 2021 do 2024, ko smo pogledali, lahko samo ugotovimo, da leta 2022, 2021 se ta program žal ni izvajal. 2022, ko smo ugotovili, da imamo ta program na voljo, smo pričeli vse priprave. Marsikaj je povezano s pripravo razpisov, tako da se v maksimalni meri izvaja, v letu 2023, se je že izvaja in 2024 se izvaja tako, da želimo, da bo čim bolj visoko realiziran. Kaj je bilo narejeno? Program sam je tri steber: gospodarstvo, turizem, podporno okolje. Kaj je bilo narejeno do tega trenutka na področju prvega stebra, to je podpora naložb v gospodarstvu. Imeli smo že dva razpisa. Na prvi razpis smo sprejeli 12 vlog, že so izplačane, na drugem razpisu je bilo odobrenih deset vlog, tako da preko tega programa bomo pri malih in srednjih podjetjih podprli oziroma smo že podprli 2022 razvojnih projektov.

Na področju turizma smo imeli že prvi razpis. Na prvem razpisu je sredstva pridobilo osem projektov slovenskih MSP v Porabju. Imeli smo tudi že drugi razpis, kjer se sedaj ravno pripravljajo odločbe. Drugi pod steber, v drugem stebru je pa tudi podpora v infrastrukturo, organizacij narodnih skupnosti. Do tega trenutka smo v slovenski kulturni informacijski center za potrebe nove sončne elektrarne, posodobljenega ogrevalnega sistema, pa tudi v večini stavbe zamenjave oken že vložili 200 tisoč evrov iz tega programa, prav tako je že postavljena sončna elektrarna na slovenski vzorčni kmetiji v vrednosti kar vključuje tudi sicer ojačitev strehe 45 tisoč evrov in končano je tudi javno naročilo za dogradnjo Hiše jabolk, ki je v vrednosti 155 tisoč evrov. Izvajamo pa tudi podporo promociji programskega območja in podporo pri izvajanju programa in iz tega se tudi črpajo postavitev teh novih lepih dvojezičnih tabel, ki jih opazite, če sedaj greste v Porabje. Ta projekt 2021-2024 je pilotski, pomemben je zato, ker smo z realizacijo zadovoljni in to je osnova za pripravo novega štiriletnega, ki bo pa tokrat zajel našo slovensko zamejsko skupnost v vseh državah. O tem vam želim nekaj več povedati, če dovolite, gospa predsednica.

Kot prvo, poznano vam je, da smo dobri dve leti nazaj ustanovili zamejsko gospodarsko koordinacijo, pet zamejskih organizacij. Ena iz Furlanije-Julijske krajine, ena iz avstrijske Koroške, pa iz Porabja in dve, ki sta slovenski na področju hrvaške plus dve pristojni ministrstvi oziroma Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in naše ministrstvo. V tem trenutku že imamo drugi program dela zamejske gospodarske organizacije, koordinacije za leto 2024, ta program temelji na naslednjih točkah.

Kot prvo je financiranje delovanja zamejskih gospodarskih organizacij. V tem trenutku je razpisna komisija že potrjena, dokumentacija je pripravljena, tako da v naslednjih tednih bo objavljen javni poziv. Tisto, kar je letos najtežje, največje, najbolj pomembno delo je priprava programa spodbujanja razvoja gospodarske avtohtone slovenske narodne skupnosti v zamejstvu za obdobje 2025-2028. Tu bi rad povedal, da sredstva smo že načrtovali v proračunu za leto 2025, in sicer že nekaj več kot 3 milijone evrov, potem pa bo potrebno še v nadaljnjih treh letih, skupaj s strokovnjaki iz Urada je gradivo tako daleč pripravljeno, da bo do konca meseca narejen čistopis in potem smo se z zamejskimi gospodarskimi koordinacijami dogovorili, da si vzamemo en mesec dni časa, da potem skupaj usklajujemo, saj bi radi, da bo program odgovarjal na najbolj potrebne interese slovenske skupnosti v vseh štirih državah in cilj je, da ga potem Vlada potrdi jeseni v tem letu, da ga lahko potem naslednje leto že izvajamo. To je pa čista novost, ki pa črpa iz programa za Porabje, znanje in izkušnje.

Potem, mogoče zelo pomembna tudi informacija, aktivacija izobraževalno raziskovalnih organizacij. V tem trenutku nam tri najbolj pomembne slovenske ekonomske fakultete pripravljajo program gospodarskega razvoja v zamejstvu preko Arisa, preko ciljnih razvojnih projektov. Za to leto pa smo tudi že rezervirali sredstva in dali pobudo na Aris, da še podoben program se naredi za področje turizma, tako da bomo okrepili strokovne podlage, ki so nam na razpolago.

Del letnega programa je tudi organizacija letne konference zamejske gospodarske koordinacije, je že bila izvedena zelo uspešno 19. januarja letos v Planici. Prav tako potekajo priprave na B2B organizacijo poslovne konference zamejske gospodarske koordinacije. Verjetno bo ta izvedena na Hrvaškem. Del programa so tudi ciljni obiski našega ministra gospoda Matjaža Hana. Izvedba projektnih delavnic, redna srečanja, koordinacije in nekatere druge skupne dejavnosti, to je program za letošnje leto in eno in drugo je iz naše pristojnosti.

Hvala za pozornost.

Najlepša hvala.

Kdo od predstavnikov Vlade želi besedo naprej?

Gospa Metka Lajnšček, Ministrstvo za zunanje zadeve, izvolite.

Hvala lepa, gospa predsednica in en lep pozdrav vsem prisotnim v imenu Ministrstva za zunanje in evropske zadeve!

Jaz bom samo na kratko dopolnila, kar sta pravzaprav že oba državna sekretarja tudi povzela glede naših aktivnosti. Ministrstvo za zunanje zadeve v okviru prednostnih nalog in zunanje politične strategije seveda posebno pozornost namenja položaju slovenskih narodnih skupnosti v zamejstvu in širše po svetu. Ta vprašanja torej dosledno odpiramo v dialogu z najvišjimi predstavniki držav, kjer slovenska skupnost živi, poseben poudarek je na zamejstvu in glede tega tudi poteka posebej aktiven dialog. Izpostavljam tudi pripravo opomnikov, ki jih ministrstvo pripravlja za obiske naših visokih predstavnikov tako v okviru vladnih resorjev kot tudi za delegacije Državnega zbora in vseh drugih predstavnikov države, v katerih seveda dosledno poudarjamo tudi položaj slovenske narodne skupnosti, narodne skupnosti po svetu in v zamejstvu.

Jaz bi tukaj izpostavila tudi vlogo slovenskih diplomatsko konzularnih predstavništev, veleposlaništev in konzulatov Republike Slovenije v sosednjih državah in po svetu, ki tako s predstavniki slovenske manjšine kakor tudi z uradnimi predstavniki v državah gostiteljicah na državni in regionalni ravni vodijo dialog. Gospa državna sekretarka je že omenila tudi dialog, ki poteka na regionalni ravni, torej v okviru skupnih odborov, ki jim sopredseduje ministrica oziroma Ministrstvo za zunanje zadeve, smo imeli tudi v zadnjem obdobju skupne odbore z Avstrijsko Koroško, s Furlanijo Julijsko krajino in Koroško.

Kar zadeva odnosov z Avstrijo, bi povedala še, da slovenski visoki predstavniki avstrijske sogovornike dosledno opozarjajo na neuresničene zaveze, ki izhajajo iz 7. člena avstrijske državne pogodbe. Prav tako je ministrstvo s svojimi aktivnostmi posebej podprlo zahteve iz skupne peticije osrednjih organizacij koroških Slovencev v Avstrijo o izvajanju manjšinskih pravic in kršitvi načel pravne države v Avstriji, ki jo je 8. aprila tudi na javnem zaslišanju v Bruslju, na Odboru za peticije je potekala torej obravnava in razprava.

Zdaj kot je že bilo povedano tudi s strani državne sekretarke, torej v odnosih z Italijo posebej poudarjamo v stikih s predstavniki Italijanske države dosledno, dosledno izvajanje oziroma polno izvajanje zaščitnega zakona, vključno z vprašanjem zastopstva in seveda izražamo ves čas tudi pričakovanje, da bodo postopki glede vrnitve Narodnega doma v Trstu tekli neovirano. Kar zadeva dialog z Madžarsko, Ministrstvo za zunanje zadeve sodeluje v delovni skupini za izvajanje medvladnega sporazuma o sodelovanju pri gospodarskem in družbenem razvoju narodnostno mešanega območja na obeh straneh meje. Prav tako smo seveda, sodelujemo v mešani manjšinski komisiji in še glede slovenske skupnosti na Hrvaškem, naj povem, da je bilo oktobra 2023 na pobudo ministrstva, da se je začel izvajati ciljno raziskovalni projekt, program, z naslovom Slovenska skupnost na Hrvaškem v sodobnem kontekstu, analiza njihovega socialno ekonomskega položaja, odnosa njenih pripadnikov do slovenskega jezika, kulture in politične participacije, ki je namenjeno boljšemu načrtovanju aktivnosti Republike Slovenije v podporo slovenske skupnosti na Hrvaškem, In še, med pomembnimi nalogami ministrstva je tudi delovanje v okviru multilateralnih forumov Sveta Evrope glede varstva narodnih manjšin tako v okviru okvirne konvencije o varstvu narodnih manjšin in evropske listine. O regionalnih in manjšinskih jezikih Sveta OZN za človekove pravice v okviru univerzalnega periodičnega pregleda. Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam. Sedaj želi besedo državna sekretarka Ministrstva za izobraževanje, gospa Janja Zupanič, izvolite, beseda je vaša. Gospa Lainšček, se lahko, prosim mikrofon, izklopite. Hvala.

Hvala lepa za besedo. Ja, najprej bi želela poudariti, da Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje res zelo dobro sodeluje z Uradom Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, sicer pa je skrb za področje Slovencev v zamejstvu in po svetu in s tem pa tudi skrb za ohranjanje in krepitev uporabe slovenskega jezika prav gotovo ena izmed prioritet Ministrstva za vzgojo in izobraževanje na tem področju. Naše delo je usmerjeno v ohranjanje in krepitev slovenskega jezika in kulture ter razvijanje pripadnosti slovenstvu v zamejstvu, izseljenstvu in zdomstvu in v celovito strokovno podporo šolstvu za pripadnike slovenske narodnosti ter krepitev stikov z matično Slovenijo. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje tako še nadalje podpira aktivnosti, ukrepe in projekte za utrjevanje slovenske identitete, pripadnosti slovenskemu narodu, za krepitev stikov z matično državo Slovenijo in za spodbujanje rabe in učenja slovenskega jezika v zamejstvu in po svetu ter za dvig jezikovnih kompetenc in medgeneracijski prenos znanja. Pri tem pa smo pozorni tudi na sodobne pedagoške pristope in uporabo sodobnih digitalnih tehnologij.

Na področju zamejskega šolstva poteka nekaj aktivnosti, bom naštela samo te večje sklope. Strokovnim delavcem se omogoča izobraževanje, stalno strokovno izobraževanje v različnih oblikah. Izvajajo se strokovne poučne ekskurzije, tako imenovane šole slovenskega jezika za učence, dijake in strokovne delavce. Pripadnike v zamejskem šolstvu se vključuje v šolska tekmovanja in pa druge aktivnosti, ki so namenjene tudi šolski populaciji v Sloveniji. Izvaja se štipendiranje na nivoju osnovnega, srednjega in višjega šolstva ter strokovnega izpopolnjevanja in pa nudi se podpora zamejskemu šolstvu v smislu nabave učbenikov, strokovne literature, revijalnega tiska, vključevanja v IKT programe in platforme, ki so namenjene tudi šolam v Sloveniji, pripravljajo se učna gradiva in tako naprej.

Na področju aktivnosti podpore področju Slovencev po svetu pa Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje podpira dopolnilni pouk slovenščine. Tukaj ministrstvo skrbi za mrežo učiteljev in financira njihovo delo. To pomeni, da v krajih, kjer ima učitelj lahko polno učno obveznost, poučujejo učitelji v rednem delovnem razmerju, drugje poučujejo učitelji iz lokalnega okolja, to so tako imenovani ne napoteni honorarni učitelji in pa tudi izvaja se pouk na daljavo, ki ga prav tako izvajajo učitelji slovenščine, ki živijo v Sloveniji in so v večini primerov zaposleni na slovenskih šolah. V tekočem šolskem letu dopolnilni pouk poteka v 21. evropskih državah v več kot 100 krajih in ga obiskuje preko 2000 udeležencev, od tega je več kot 1200 otrok. Ostali pa so seveda odrasli. Slovenščino poučuje skupaj 45 učiteljev, od tega je 14 napotenih in 31 ne napotenih in pa tudi deset učiteljev izvaja pouk na daljavo. Potem je komisija za učitelje v tujini, ta pa obravnava nove pobude za vzpostavitev pouka v slovenskih skupnostih v različnih državah in število oddelkov se iz leta v leto povečuje. Poleg tega pa Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje financira tudi podporne in spremljevalne dejavnosti, ki pa jih izvaja Zavod Republike Slovenije za šolstvo, kot so izobraževanja, pripravo učnih gradiv. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje nudi tudi štipendije za poletne in druge šole slovenskega jezika in cel nabor aktivnosti, ki se financirajo od plač, honorarjev, seminarje za učitelje, dopolnilnega pouka slovenščine v Evropi, Argentini, Braziliji, Kanadi, v Združenih državah Amerike in v Avstraliji. Pripravljajo se novi učitelji za delo v tujini. Organizirajo se šole slovenščine za otroke in mladostnike v Republiki Sloveniji, sodelovanje med šolami v tujini in slovenskimi šolami. Posodabljajo se vsebine na spletni strani Stičišče, hkrati se podpira pouk slovenščine in tako imenovane sobotne šole v Združenih državah Amerike, Kanadi, Argentini, Braziliji in Avstraliji. In pa še preko Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, se je možno udeležiti tudi spletnega tečaja slovenščine, Slovene Learning Online, ki pa je dostopen na spletni strani www.sloonline.si. In pa še mogoče, da izpostavim še eno področje. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje se v dialogu s političnimi predstavniki sosednjih držav zavzema za dosledno uresničevanje zakonskih zavez na področju varovanja narodnih manjšin s ciljem zagotavljanja ustreznih sistemskih rešitev za delovanje slovenskega oziroma dvojezičnega šolstva ter poučevanja slovenskega jezika in kulture znotraj vzgojno izobraževalnega sistema sosednjih držav, pri tem pa sodelujemo s pristojnimi šolskimi oblastmi sosednjih držav, kot so recimo izobraževalna direkcija v Celovcu, izobraževalna direkcija v Gradcu in šolski obrat v Trstu. Seveda pa tudi pristojne oblasti sosednjih držav na ta različna vprašanja. Opozarja se tudi v okviru, v kontekstu klasičnega bilateralnega in multilateralnega sodelovanja. Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam. Bi morda želel še predstavnik Zavoda Republike Slovenije za šolstvo? Gospod Logaj. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa in lep pozdrav vsem skupaj. Jaz bi morda v tem delu najprej izpostavil čisto konkretne aktivnosti na področju zamejskega šolstva in pa tudi na področju Slovencev po svetu. Moram poudariti, da zelo tesno sodelujemo z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje in tudi skupaj načrtujemo aktivnosti. Je pa zagotovo to področje ena izmed prioritet Zavoda za šolstvo. Omenjeni so bili seminarji, ki jih organiziramo skupaj z Ministrstvom za izobraževanje. Tu gre za vsakoletno seminarje na podlagi meddržavnih bilateralnih sporazumov s sosednjimi državami in so namenjeni izključno populaciji pedagoških delavcev iz zamejstva. Potem pa je cela vrsta različnih strokovnih izobraževanj, ki jih umeščamo v kataloge nadaljnjega izobraževanja za učitelje. Druga kategorija ali pa vzporedno s tem so pa aktivnosti za učence in dijake v obliki ekskurzij za vse stopnje osnovnega in srednjega šolstva ter maturantske ekskurzije iz zamejstva v slovenijo in pa hospitacije za dijake pedagoških licejev. Kot neka specifika, pa so potem poletne in druge šole slovenskega jezika in kulture namenjene učencem in dijakom ter pedagoškim delavcem. Na področju dejavnosti, kar zadeva nabavo učbenikov, strokovne literature, revijalnega tiska, časopisja, knjig in pa učne opreme pa za zamejsko šolstvo Zavod za šolstvo zagotavlja tudi logistično podporo.

Glavne dejavnosti na področju Slovencev po svetu pa so strokovna podpora napotenim in nenapotenim učiteljem dopolnilnega pouka slovenščine v tujini, potem samo skrb za profesionalni razvoj učiteljev in učiteljev slovenščine v čezoceanskih državah. Tukaj bi izpostavil seminarje slovenskega jezika in kulture, strokovna srečanja in druga izobraževanja ter usposabljanja in pa tudi za to področje sama logistična podpora pri nabavi učbenikov, literature in gradiv.

Pomembno se nam zdi tudi povezovanje med vzgojno izobraževalnimi ustanovami v matični domovini in zunaj meja Republike Slovenije. To ostaja ena izmed prioritet na področju zamejskega šolstva in Slovencev po svetu, zlasti zamejske šole se z vzgojno izobraževalnimi ustanovami v matični domovini povezujejo ob pomoči območnih enot Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in direktno tudi same. Tako je recimo z Republiko Italijo vsako leto vzpostavljenih okvirno 30 povezav s šolami, z avstrijsko Koroško in Štajersko 20, s Porabjem sedem in s Hrvaško 5. nenapoteni učitelji dopolnilnega pouka slovenščine se pri svojem delu v sklopu dejavnosti ob in pri pouku povezujejo tudi z matičnimi šolami v Sloveniji in takih povezav je skupaj s 14 šolami. V programe seminarjev, ki jih za delavce v tujini organizira Zavod za šolstvo, redno vključujemo tudi obiske vzgojno izobraževalnih ustanov v Sloveniji, hospitacije pri pouku, razgovori z vodstvi šol ter izmenjavo izkušenj. Vsako leto, tako tudi v tem letu, za pedagoške delavce iz Italije sta organizirana dva bilateralno dogovorjena seminarja. Tukaj gre za udeležbo približno 450 na jesenskem seminarju, na poletnem seminarju pa 30 pedagoških delavcev ter po en bilateralno dogovorjen pedagoški semi..., seminar za pedagoške delavce iz Avstrije in Porabja, iz Avstrije približno 30, iz Porabja pa 15 pedagoških delavcev. Za napotene in ne napotene učitelje dopolnilnega pouka je pa organizirano izobraževanje za približno 40 udeležencev.

Morda še par besed v zvezi z zadnjimi sklepi oziroma sklepi odbora in pa kurikularno prenovo. Glede na analizo učnih ciljev in vsebin vključenosti Slovencev zunaj meja Republike Slovenije je sama analiza že pokazala zastopanost teh vsebin v različnih družboslovnih predmetih in slovenščine. Na podlagi sklepa odbora z dne 19. 3. 2024, pa je potem zavod 28. 3. 2024 potem posredoval tudi vsem vodjem predmetnih in področnih skupin, ki pripravljajo učne načrte, sklepe osme komisije in jih pozval, da se dogovorijo o smiselni, pa tudi strokovno utemeljenem vključevanju tematik o Slovencih zunaj meja Republike Slovenije v prenovljene kurikularne dokumente in o samem interdisciplinarnem povezovanju teh vsebin.

Trenutno poteka priprava osnutkov učnih načrtov, zato ni možno narediti natančne analize ali pa predstaviti natančnih podatkov, katere in koliko je teh vsebin in sami osnutki bodo pripravljeni predvidoma do konca leta 2024 in takrat bomo lahko tudi natančno poročali o zastopanosti, gre pa tukaj v celotni vertikali za prenovo v prvi fazi 216 učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji ter katalogov znanj v poklicnem in strokovnem izobraževanju do konca kurikularne prenove pa bo preko 400 takšnih dokumentov.

Hvala lepa.