Spoštovane kolegice in kolegi, ostali prisotni! Začenjam 53. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter vse prisotne lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da danes na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: doktor Tatjana Greif, ki nadomešča poslanko Natašo Sukič, magister Bojana Muršič, ki nadomešča poslanca Predraga Bakovića, Anton Šturbej, ki nadomešča poslanca Jožefa Jelena, Tomaž Lisec, ki nadomešča poslanca Zvonka Černača in pa magistra Tamara Kozlovič, ki nadomešča poslanca magistra Miroslava Gregoriča.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red, in sicer: prvič, prihodnost vodne energije v Sloveniji. Ker do pričetka seje nisem prejela nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen tako, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRIHODNOST VODNE ENERGIJE V SLOVENIJI.

Navedeno točko dnevnega reda bomo obravnavali na podlagi zahteve Poslanske skupine SDS za sklic nujne seje odbora z dne 6. 5. 2024, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni: predlagatelj Poslanska skupina SDS, v imenu predlagatelja Tomaž Lisec, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Hidroelektrarne na Spodnji Savi, d.o.o., Infra, d.o.o., Svet regije Posavje, Posavska gospodarska zbornica Krško, Uroš Macerl, Vesna, Zelena stranka in več nevladnih organizacij oziroma civilnih iniciativ.

Preden preidemo na obravnavo točke dnevnega reda, naj najprej predlagateljem podam pojasnilo glede njihovega predstavništva na današnji seji. Poslanska skupina SDS je namreč kot predlagateljica v zahtevi za sklic današnje seje navedla, da bosta v njenem imenu kot predlagatelja prisotna poslanca Tomaž Lisec in Danijel Krivec. Glede na parlamentarno prakso lahko v imenu predlagatelja na seji Državnega zbora in delovnih teles v razpravi sodeluje samo en poslanec, izjema so samo primeri, kadar so predlagatelji posamezne zadeve dve ali več poslanskih skupin. V teh primerih na seji v razpravi lahko sodeluje več predstavnikov predlagatelja, vendar spet iz vsake poslanske skupine zgolj pa eden. Na podlagi tega prosim, da se poslanca iz vrst predlagateljev dogovorita in izjavita, kateri izmed njiju bo na seji v razpravi sodeloval kot njihov predstavnik. / oglašanje iz dvorane/ Ja, hvala lepa. Tomaž Lisec je povedal, da bo on sodeloval kot njihov predstavnik na današnji seji.

Prehajamo na obravnavo navedene zadeve. Želi predstavnik predlagatelja podati dopolnilne obrazložitve o zahtevi? Kolega Tomaž Lisec, izvolite besedo.

Hvala za besedo.

Spoštovana predsednica, spoštovani vabljeni, predvsem predstavniki ministrstev, nevladnih organizacij in vseh, ki vas ta tema zanima! Tema je prihodnost vodne energije v Sloveniji s poudarkom na dvema projektoma oziroma pri dveh zadevah: eno je dokončanje Hidroelektrarne Mokrice na Spodnji Savi in druga stvar, ki nas zanima, pa je gradnja malih hidroelektrarn. Sedaj dovolite v uvodu nekaj besed glede hidroelektrarne Mokrice in pa tudi glede malih hidroelektrarn.

Za projekt Hidroelektrarne Mokrice je bila že leta 2013 sprejeta Uredba o državnem prostorskem načrtu, od takrat pa tečejo različni postopki pridobivanja okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja. Bilo je napisano veliko dokumentacije, tukaj pred sabo imam program izvedbe objektov vodne, državne in lokalne infrastrukture ter objektov vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju z izgradnjo Hidroelektrarne Mokrice. Iz leta 2017 imam tudi več sklepov Vlade v podporo temu projektu. Tako je iz leta 2017 sklep: Vlada Republike Slovenije je sprejela program izvedbe objektov vodne, državne in lokalne infrastrukture za Hidroelektrarne Mokrice. Imamo sklepe o izdaji Uredbe državnega prostorskega načrta in tega gradiva bi lahko še naštevali. Je pa bilo v zadnjih letih kar nekaj na tem področju storjenega. Na žalost ne na tej strokovni, ampak predvsem na sodni veji. Leta 2020, konec leta, je Vlada Janeza Janše izdala sklep o prevladi druge javne koristi nad koristjo ohranjanja narave. Sodišče je odločilo in povedala, kako bi se morala ta prevlada tudi drugače izpeljati, torej, poleg izravnalnih ukrepov tudi projekti, predvidene omilitvene ukrepe. In sedaj imamo novo Vlado, ki se nekako z dvema resornima ministrstvoma na tem področju s tem tudi ukvarja. In to je glavni cilj današnje seje, da izvemo, kaj je bilo v zadnjem času na tem projektu storjenega, predvsem pa ne toliko v preteklosti, želimo več izvedeti o prihodnosti.

Morda še nekaj podatkov. Hidroelektrarna Mokrice ni samostojen projekt, ampak je zadnja hidroelektrarna v verigi šestih hidroelektrarn na spodnji Savi, ki naj bi povprečno letno ocenjena proizvodnjo imela 131 gigavatnih ur. Zanimivo je tudi pri tej hidroelektrarni, predvsem za tiste, ki ne vedo, kako to poteka, da je predvidena polna avtomatizacija elektrarne in obratovanje brez posadke ter daljinsko vodenje iz centrov vodenja. Tisti, ki pa prihajamo iz Posavja, pa vemo, da je po prvotnih načrtih bilo rečeno, da bo hidroelektrarna Mokrica zgrajena že leta 2018, na žalost pa smo sredi leta 2000. 24, ampak Hidroelektrarne Mokrice še niso zgrajene in zato danes pričakujemo, da se poenotimo o vsem tem, kaj je potrebno storiti, da ta velik energetski, gospodarski pa tudi okoljski projekt čim prej učinkovito, z upoštevanjem vodnih, gospodarskih in ne nazadnje tudi okoljskih zahtev postavimo.

Zato nas veseli, da je bila tudi v tem mandatu, vsaj glede na poslanski vprašanji, dve je postavila gospa Nataša Bogovič Avšič in pa enega gospod Danijel Krivec, o tem tudi debata v Državnem zboru, saj je oba zanimalo, katere aktivnosti se izvajajo po sodbi Upravnega sodišča glede Hidroelektrarne Mokrice. Kot rečeno, pred enim letom je bila dana odločitev Upravnega sodišča o tem projektu. Torej, nas danes predvsem zanima, katere aktivnosti so bile v okviru posameznih resornih pristojnosti na tem področju izvedene do današnjih dni. Dovolite pa, da si v uvodu izposodim besede Nataše Bogovič Avšič, ki je lepo opozorila, da ne gre le za izgradnjo Hidroelektrarne Mokrice, temveč tudi za izvedbo ukrepov investicij na podlagi že leta 2013 sprejetega državnega prostorskega načrta, ki upoštevajo tudi ukrepe za zagotavljanje poplavne varnosti objektov in naselij na desnem bregu reke Save dolvodno, prav tako v naselju ob reki Krki problematiko dostopa do vode za namakanje, zajema požarne vode za zaščito in reševanje in nenazadnje tudi za samo rekreacijo, za ureditev športne infrastrukture, izgradnjo obvoznice Brežice, vključno z Novim mestom in še bi lahko našteval. Skratka, ne gre samo za en projekt, gre za zadnji projekt na področju izgradnje hidroelektrarne na Spodnji Savi, ki pa ima tudi za posledico več zelo pomembnih projektov, ne samo za Občino Brežice, ampak tudi za celotno Posavje. Skratka, še enkrat, želja je pospešiti postopke pri dokončanju tega projekta.

Morda še malo zgodovine. Tukaj nas je kar nekaj, ki ne samo, da s političnega vidika, ampak tudi lahko rečem z osebnega vidika spremljamo izgradnjo hidroelektrarne na Spodnji Savi. Nisem najmlajši niti najstarejši v tem Državnem zboru, ampak se spomnim, ko je bilo po dokončanju hidroelektrarne Vrhove polno tovornega prometa 100 metrov oziroma 200 metrov od moje domače hiše pri izgradnji Hidroelektrarne Boštanj, kako se je gradila, tudi z žalostnimi zgodbami, hidroelektrarna Arto Blanca, kako so se gradile hidroelektrarne Krško in pa tudi Brežice. In moram tukaj povedati, da sam sem že skoraj 20 let tako ali drugače prisoten ne samo na državni, ampak tudi lokalni politiki in tukaj zahvala vsem predhodnim poslancem, županom, pa tudi energetski stroki v Posavju, ki se je vedno s temi projekti ukvarjala soglasno, ne glede na to, iz katerih strank so prihajali župani ali poslanci. Nenazadnje tudi zakoni v Državnem zboru dokazujejo, da ne glede na politično barvo so bili ti zakoni soglasno na predlog posavskih poslancev usklajeni. Tukaj imam na primer zadnji zakon iz leta 2020 pred sabo, poročilo z odbora, ko smo zadnjič spreminjali Zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save. Dovolite citat: "V razpravi je bila v predlogu zakona izražena podpora vseh poslanskih skupin. Poleg razlogov in argumentov za sprejem predloga zakona, ki bo pospešil postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja za izgradnjo Hidroelektrarne Mokrice, ki jih je v uvodu izpostavil predlagatelj, je bil v razpravi med drugim izpostavljen pomen samooskrbe na področju proizvodnje električne energije v Sloveniji. Prav tako pa je bilo poudarjeno, da se bo za učinkovit dvig gospodarske aktivnosti po koncu epidemije bistvenega pomena pomeni ponoven zagon gradbenega sektorja. Izpostavljeno je bilo še, da je gradnja hidroelektrarne Mokrice pomembna tudi z okolijskega vidika, saj hidroelektrarne spadajo med obnovljive vire energije, Slovenija pa pri doseganju teh ciljev za katere se je zavzela, do Evropske unije že zaostaja in dolgoročno tvega plačevanje kazni. Skratka, v zgodovini se je politika zavedala pomembnosti gospodarskega, energetskega in tudi okolijskega dela izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi, ne samo s področja Posavja, ampak tudi državna politika je temu sledila. Zato danes predvsem želimo odgovore pristojnih ministrstev ali lahko pričakujemo učinkovito spopadanje z dokončanjem izgradnje hidroelektrarne Mokrice, tudi v naslednjem letu oziroma v tem mandatu.

Dovolite pa, pod 2. točko želimo izpostaviti tudi morda eno vprašanje, s katerim se morda vsaj strokovna javnost toliko ne spopada. To pa je izgradnja malih hidroelektrarn, ki so nekako alternativa velikim hidroelektrarnam. Vodni tok slovenskih rek, potokov in pritokov meri okvirno 26 tisoč 600 kilometrov in zato so po našem mnenju glavne prednosti malih hidroelektrarn predvsem visoka učinkovitost in prijazna okolju ta njihova življenjska doba pa je med 25 in 30 let. Investicija pa naj bi se po izračunih, ne politike, ampak stroke, povrnila v obdobju od sedmih do desetih let, kar posledično pomeni, da so male hidroelektrarne finančno ugodne, pa tudi njihovo vzdrževanje je enostavno. Žal pa se v praksi pobudniki izgradnje malih hidroelektrarn srečujejo s številnimi, predvsem birokratskimi, dolgotrajnimi, zapletenimi procesi pri postavitvi malih hidroelektrarn. In zato želimo v tej debati, ki jo imamo, ne na slovenskem, tako strokovnem kot tudi političnem prizorišču, ampak tudi na evropskem in tudi svetovnem glede obnovljivih virov energije, razmisliti tudi o tem, ali je možno spodbuditi posamezne investitorje, da se glede na našo bogato rečnost spopadamo tudi z izgradnjami malih hidroelektrarn, ki so, kot rečeno, ekonomsko donosne, pa tudi okoljsko bi morale biti sprejemljive, v njih proizvedena elektrika pa pridobljena izključno iz obnovljivega vira. Zato smo tudi predlagali tri sklepe, o katerih malo več v nadaljevanju. Še enkrat pa, želimo predvsem gledati kaj se na teh dveh zadevah da narediti v prihodnje, da tudi na področju vodnih virov sledimo temu kar sledimo z besedami tudi na drugih področjih. Torej, da damo spodbudo obnovljivim virom, tokrat posebej na področju hidroenergije. Toliko morda za uvod. Najlepša hvala, gospa predsednica.

Hvala lepa predlagatelju. Besedo pa dajem zdaj predstavnici Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, državni sekretarki magistri Tini Seršen. Izvolite besedo.

Najlepša hvala, predsedujoča, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Kot energetsko ministrstvo se seveda zavedamo širših vidikov gradnje hidroelektrarn, kot jih je tudi pobudnik predstavil.

Dovolite mi, da se v svoji intervenciji dotaknem predvsem energetskih vidikov. Obnovljivi viri energije so v ospredju energetske politike te vlade že od vsega začetka in pristojno ministrstvo razvija celo paleto podpornih politik za spodbujanje njihove rabe, tako v elektroenergetskem sektorju, kot tudi sektorju ogrevanja in prometa. V kampanji ministrstva za ozaveščanje splošne javnosti o pomenu domačih virov za bodočo energetsko oskrbo lahko spremljate, da v ospredje kampanje kot ministrstvo dajemo štiri domače vire: sonce, veter, vodo in biomaso. Vse strokovne podlage sicer kažejo, da lahko v okviru razogljičenja elektroenergetskega sektorja in povečanja energetske samooskrbe glavno in največjo vlogo odigrata predvsem sonce in veter, ki ju v Sloveniji prepoznamo kot vira, ki sta naša resnična naravna danost, naš največji potencial, ki ga v preteklosti nismo znali izkoristiti. Ob povečevanju njune vloge pa pri energetski samooskrbi in zasledovanju ciljev podnebne nevtralnosti ne moremo mimo tega, da nujno prepoznamo tudi podporo cilj podnebne nevtralnosti ne moremo mimo tega, da nujno prepoznamo tudi podporno vlogo, ki jo lahko pri tem odigra izraba še neizkoriščenega hidro potenciala. A zaradi slabo začrtanih in napačno izpeljanih odločitev prejšnjih vlad se je bilo treba že na začetku našega mandata vrniti k redefiniranju osnovnih okvirov politik izkoriščanja hidro potenciala v Sloveniji, tako na projektni kot na strateški ravni.

Kar se tiče strateške ravni je ta Vlada prva, poudarjam, prva, ki v okviru prenove nacionalnega energetskega in podnebnega načrta načrtuje jasno vizijo nadaljnjega energetskega izkoriščanja hidro potenciala v Sloveniji. Ta vizija je sicer zelo jasno omejena samo in izključno na potencial reke Save, Mure zaenkrat v tem kontekstu ne obravnavamo. To žal ni uspelo nobeni vladi prej, ali niso želele ali niso znale, ne bom sodila. A šele pod vodstvom našega ministra smo se na ministrstvu s konzorcijem izbranih institucij v okviru NEPN-a lotili tega hudega gordijskega vozla in upamo, da ga bomo tudi uspešno presekali. Prenovljen NEPN do leta 2030 sicer ne prepoznava bistveno povečane proizvodnje hidroenergije v skupni oskrbi z elektriko iz obnovljivih virov energije, a bolj je pomembno, kako utemelji pomen hidroelektrarn v kontekstu zadostnosti oskrbe, predvsem v zimskem času in v kontekstu vloge hidroelektrarn pri dispečiranju in sistemskih storitvah zato, da bomo lahko povečevali energetsko samooskrbo iz drugih obnovljivih virov. Dodatno NEPEN utemeljuje vlogo hidroelektrarn tudi v kontekstu izstopa iz premoga, torej s prispevkom k zmanjševanju uvozne odvisnosti na fosilnih gorivih in posledično zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Da se prepozna strateški pomen hidroelektrarn je tako ministrstvo konzorciju NEPN posebej naročilo izdelavo scenarija, kjer dokažemo vlogo in pomen hidroelektrarn predvsem v kontekstu zmanjševanja uvozne odvisnosti ter vlogo in pomen hidroelektrarn za sposobnost večjega prilagajanja sistema, torej sistemskih storitev, ki gre z roko v roki z večanjem drugih OVE virov.

NEPN gradi zgodbo večje energetske samooskrbe in samozadostnosti z OVE viri, ki pa bodo za uspešno vlogo v sistemu nujno potrebovali sposobnost hitrega prilagajanja dnevne proizvodnje in premikanja proizvodnje na dnevni ravni, vse to, kar lahko hidroelektrarne uspešno tudi nudijo. Alternativa velikim hidroelektrarnam so seveda plinske elektrarne. In čeprav ne zanikamo vloge in komplementarnosti tudi teh za podobne sistemske naloge je vendarle treba prepoznati, da bi s tem povečevali našo uvozno odvisnost od fosilnih goriv in povečevali emisije, kar pa seveda ne sodi k ciljem razogljičenja elektroenergetskega sistema, ki ga na drugi strani tudi zasledujemo.

V okviru NEPN tako za velike kot za majhne hidroelektrarne predvidevamo kar nekaj ukrepov. Prav to je tudi najbolj vroča točka, da tako rečem, v trenutnem postopku pridobivanja potrebnih soglasij mnenjedajalcev, da lahko gremo v javno razgrnitev. Če uspe ministrstvo skozi NEPN prepoznati strateški pomen uvajanja hidroenergije v Sloveniji in kasneje bo o tem seveda presojala tudi vlada, bo to prvi strateški in programski dokument s katerim bomo v Sloveniji prepoznali strateški energetski pomen vodnega vira, ki bo prestal tako strokovne presoje, kot tudi okoljevarstvene presoje in s tem bo tudi podal strateške temelje za vse prihodnje projekte, ki pa bodo seveda konec dneva morali biti presojani in izvedeni skladno z relevantno zakonodajo.

Eden od projektov, ki je v ospredju, tudi sklicateljeva gradiva, še zdaleč ni edini, je seveda Hidroelektrarna Mokrice. Vemo, da je sodišče v upravnem postopku postopek prevlade javne koristi vrnilo na začetek poti, da tako rečem oziroma nam je celo zožilo manevrski prostor. Ta vlada ne bo imela prostih rok, niti istih možnosti, kot jih je imela prejšnja vlada, ki pa tega ni znala pravilno izpeljati. Minister, pristojen za energijo, je takoj po odločitvi sodišča ustanovil projektno medresorsko skupino, ki je preučila sodbo sodišča in identificirala vsebinske in postopkovne izzive pri ponovnem odločanju v samem postopku. Zdaj je na vrsti investitor, poudarjam, na vrsti je investitor. Ob predpostavki, da bo investitor podal kvalitetne dopolnitve svojih poročil in ob predpostavki, da bodo izvedene vse potrebne prilagoditve vodne zakonodaje, se bo postopek v drugi polovici leta lahko ustrezno tudi nadaljeval.

V zaključku, spoštovani, ponovim, kar sem že večkrat povedala. Ta vlada je prva vlada, ki je strateško premaknila politike na soncu. Ta vlada je prva vlada, ki je strateško premaknila politike na vetru. Ta vlada je prva vlada, ki je strateško premaknila politike na geotermiji. Ta vlada je prva vlada, ki je strateško premaknila politike na lesni biomasi. Ta vlada je prva vlada, ki je strateško premaknila politike na jedrski energiji. Z veseljem v kontekstu današnje seje napovem, da bo ta Vlada tudi strateško premaknila politike na hidroenergiji. In v roku enega leta bo ta vlada tudi premaknila politike na bioplinih in na razogljičenju pogonskih goriv. Ta vlada dostavlja rezultate in izpolnjuje zaveze, ki jih je dala volivcem in v koalicijskem sporazumu. Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Besedo pa dajem še predstavniku Ministrstva za naravne vire in prostor, državnemu sekretarju magistru Miranu Gajšku. Izvolite besedo.

Hvala lepa, predsednica. Kar se tiče prioritet ima Ministrstvo za naravne vire in prostor dve prioriteti, vrstni red ni pomemben. Ena je pospešitev postopkov pri urejanju prostora in graditvi objektov, druga prioriteta je obnova po poplavah. Danes se bomo dotaknili predvsem pospešitev postopkov glede umeščanja v prostor, pa glede graditve objektov. Jaz moram povedati, da smo začeli s popolnoma novo prakso, ki pravzaprav ni čisto nova, ker se je pred 20 leti to v resnici dogajalo. Konkretno sva z ministrom Novakom sodelovala na Uradu za prostorsko planiranje od leta 1993 do leta 2000. In poanta tega je, da imamo vsak mesec koordinacijo na ravni državnih sekretarjev, na katerih se poroča o napredku, vmes so pa vsebinski sestanki. In napredek v resnici je, kar konkretno pomeni, da želimo na splošno, potem se bom dotaknil tudi naše teme danes, vsebine danes, da želimo čim prej v mandatu katerega imamo, ne bom rekel, še imamo, ta mandat je dve leti še, to je dolga doba, čim več državnih prostorskih načrtov tudi v resnici zaključiti. To je prva stvar, gre predvsem za to, da se prevzame odgovornost pri vsakem deležniku. In tukaj bi se pa dotaknil tega, kar je povedala državna sekretarka Tina Seršen. Namreč, samo na način, da čisto vsak deležnik v resnici prevzame svoj del odgovornosti, investitor, izdelovalci prostorskih aktov, projektanti, izdelovalci okolijskih poročil, pobudniki, v tem primeru Ministrstvo za okolje in energijo, naše ministrstvo, ki vodi postopke in prav vseh 20 resorjev, ki dajejo soglasje in to ni lahko delo. Samo na ta način bomo lahko to v resnici naredili. In kot sem že rekel, nameravamo v teh dveh letih dokončati čim več postopkov državnega prostorskega načrtovanja, kar se tiče prioritet pristojnega ministrstva, v tem primeru MOPE.

Kar se pa tiče graditve objektov bi se pa dotaknil samo tega, kar ste gospod poslanec Lisec povedali glede Mokric, dejstvo je, da je Upravno sodišče 13. 4. lansko leto s sodbo odpravilo odločbo. V bistvu sodba obsega kot sem dobil v opomniku 71 strani, to je zahtevna stvar. In dejansko je zdaj res, da je investitor na potezi. Investitor pač mora dopolniti, investitor, strokovnjaki, tisti, ki delajo projekt, projektanti, izdelovalci okolijskih vidikov, vsi ti, ki morajo odgovoriti prav na vse zahteve v sodbi, ki jih je veliko, predvsem v zvezi z Naturo 2000, predvsem v zvezi s kumulativnih ukrepov, ki je najtežje presojati, vedno kumulativne ukrepe, količina hrane, avtohtone vrste, plenilstvo, evtrofikacija, da jih ne naštevam. Ko bo to narejeno, takrat se bo seveda lahko postopek ponovil, ne gre drugače. Po izkušnjah in po mandatu, ki ga imamo, vam povem, da ne gre drugače na način, da se bodisi pri graditvi objektov, bodisi pri umeščanju v prostor prav vsi deležniki v bistvu resno lotimo tega in profesionalno in transparentno, to pa posebej poudarjam, tudi v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, z upoštevanjem nevladnih organizacij civilnih iniciativ, ta postopek tudi v resnici speljemo. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Besedo pa bom sedaj dala še ostalim vabljenim predstavnikom zainteresirane javnosti oziroma civilnih iniciativ. Ob tem naj vas spomnim, da je v skladu z uveljavljeno parlamentarno prakso vloga zainteresirane javnosti, ki je vabljena na sejo, da v okviru obravnavane točke dnevnega reda v uvodnem delu izjavi ter obrazloži svoja mnenja in stališča o zadevi, ki je predmet obravnave. Ni pa predvideno, da se zunanjim vabljenim da beseda po končanem uvodnem delu oziroma med razpravo poslank in poslancev. Prav tako zunanji vabljeni ne morejo s poslanci oziroma drugimi udeleženci seje polemizirati oziroma jim replicirati. Posledično vas zato pozivam oziroma prosim, da svoje poglede in stališča res strnete v tem uvodnem delu današnje seje. Prosim, da se za magnetogram predstavite z imenom in priimkom in pa institucijo iz katere prihajate. Izvolite besedo. Prijavite se z dvigom roke, pa vas bom potem poklicala.

Ja, izvolite besedo.

Andreja Slameršek iz Društva za preučevanje rib Slovenije.

Najprej to, ta 1. točka, ki jo imate tukaj na vašem dnevnem redu, da bi Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor pozval Vlado Republike Slovenije, da pospeši postopke. Naj povem, v primeru HE Mokrice, da to po postopkovni in zakoniti poti pač ni možno graditi. Govorite samo o eni sodbi. Naj spomnim, da so tri sodbe že dobljene, in da niti niso izpolnjeni pogoji iz prve sodbe. Naj tudi opozorim, da sodišče niti se ni opredelilo do vseh tožbenih navedb, ker je zadostovalo vedno že tisto, kar je razsodilo in je že bilo dovolj torej, se pravi še dosti več manjka kot je samo navedeno. Tudi to, ko ves čas mislite, da boste zadevo pač popravili, in da bo zadeva šla čez postopkovno, naj vas opozorim, da to ni povezano samo s tem, da boste vi popravljali postopkovne napake, namreč sodišče jasno se opredeli do veliko več vsebine, kot samo postopkovnih napak. In pa, da ko govorite, da se bo dalo to pač nekaj omiliti, pa izravnati, še enkrat povem, da se teh vplivov ne da. Mi imamo stanje na rečnih vrstah rib v Sloveniji alarmantno. Do sedaj obstoječe hidroelektrarne in vse, ki so bile zgrajene do sedaj kažejo, da to alarmantno stanje povečujejo, da omilitveni in izravnalni ukrepi ne delujejo, tako da že tukaj je zadeva, da v bistvu, tudi če boste šli vse, kar je bilo naročeno že pri HE Brežice, ker že vemo, pri Brežicah je bilo rečeno, da HE Mokrice praktično ne bo možno graditi, zato ker se naj ne bi sploh smelo posegati v območje Krke s pritoki. Potem tudi vse današnje raziskave, ki so bile, ki jih je celo ministrstvo samo na sodišču predložilo, so pokazale, da v bistvu vrste izginjajo. Torej, po strokovni in zakoniti poti Hidroelektrarne Mokrice ni možno graditi in zato je absurd, da se od Vlade pričakuje, da bo delala nezakonito in izsiljevala nek postopek za to, da se bi zadostilo energetskim lobijem.

To, ko je predstavnica iz MOPE povedala, da kako je Gibanje Svoboda oh in sploh, naj vas spomnim, da ste v primeru pred volitvami na glas ljudstva povedali, da ne boste umeščali več novih hidroelektrarn v prostor, namreč prav zaradi tega, ker povzroča velik upad biodiverzitete, vemo da smo v času biodiverzitetne krize, podnebne krize, vodne krize in je prav smešno, da silite še povečevanje vseh teh kriz. Poleg tega Evropska evropske smernice vse usmerja k temu, da bomo izboljšali stanje rek, izboljšali stanje površinskih in podzemnih voda. Vemo, vsaka hidroelektrarna poslabša ekološko stanje površinskih in podzemnih voda. Torej, kam, v smer uničevanja vsega do konca, da bomo uničili še vse kar imamo. To je absurd. Res je absurd. In da se to poziva, da bo se delalo nezakonito.

Potem predstavniki SDS, ko so predstavili danes katere vse projekte bodo Hidroelektrarne Mokrice omogočile. Naj vas spomnim, v Hidroelektrarni Mokrice, v projektu je samo hidroelektrarna, nobenih drugih projektov zraven, kar ti projekti morajo biti izrisani, pripravljeni, če ne smo spet pri drobljenju projekta. Že tako ste spodnje savsko verigo razdrobili, ves čas govorite kako pomembno jaz zaključitev, ves čas ste v salami sleisingu, ves čas in do danes ni bilo izvedene ustrezne presoje, niti je ne morete izdelati zato, ker že zdavnaj ste dosegli vse tisto, najslabše ocene D in E, uničujoč vpliv in uničujoč vpliv na vse. To, da zavajate javnost in da silite lokalno prebivalstvo, da morajo podpirati Mokrice za to, da bi dobili protipoplavno zaščito, to je grozno, to je grozno. DPRS že skoraj deset let pozivamo državo, da nemudoma prične z izgradnjo protipoplavne zaščite, da se zaščiti ljudi. Vemo tudi, da so to zelo različna projekta, ne protipoplavna zaščita sama kot taka. Namreč, to je izjemno, če bi zdaj sonaravni način, trajnostni način brez hidroelektrarne je to edina prava protipoplavna zaščita, ki bo tudi prispevala k izboljšanju stanja površinskih in podzemnih voda, izboljšanemu stanju biodiverzitete, prilagajanja na podnebne krize. To, kar vi počnete, je vse kontra. In potencial za to je izjemen. In vemo, da tudi hidroelektrarne ne rešujejo protipoplavne zaščite, ne rešujejo. Namreč, če že ne drugo, prestavljajo dolvodno. Ko pa začnemo govoriti o katastrofalnih poplavah, ki jih tudi spremljamo na Dravi, pa tudi vemo, kaj to pomeni. Potem zato danes tukaj ponovno pozivam, opustite hidroelektrarno Mokrice in nemudoma pričnite z zaščito prebivalstva na Spodnji Savi in nemudoma s protipoplavno zaščito zaščitite vse tiste vasi, ki danes plavajo in so še posebej izpostavljene prav zaradi gorvodne verige hidroelektrarn. To izsiljevanje je absurd, res. To je nesprejemljivo. Mi kot društvo bomo vztrajali do konca, da se bo zakonodajo spoštovalo, da se bo spoštovalo strokovna dejstva. Naj tudi opozorim, nacionalni energetski podnebni načrt, v kolikor bo vseboval hidroelektrarne po zakoniti poti, bo moral iti v prevlado drugega javnega interesa, ki jo bo potrebno izkazati. Poleg tega še do danes niste ustrezno niti izpeljali postopka izjeme po vodni direktivi, ki bi morala biti z vsemi podatki. Vemo, da to ne obstaja, rib se še niti dotaknili v tem primeru nismo. Potem pa je bila še ena zadeva. Se pravi, vse, kar naštevate kot projekte, s katerimi promovirate hidroelektrarno Mokrice, ki je pač kot taka nesprejemljiva, obstaja tako z energetskega, protipoplavnega, cestnega vidika, rekreacijskega, vse alternative, ki bodo boljše, učinkovitejše, bolj prijazne ljudem na dolgi rok, ne samo v interesu energetike. Saj tudi vemo, kakšne negativne vplive imajo od nihanja vode, kjer redno spremlja množične poboje rib, do zamuljevanja, kjer vemo, da je problem z odstranjevanjem mulja, kar tudi že tu so raziskave pokazale, da v bistvu dejansko gre za izbris vrst, ko se čisti ta mulj in pa da ne govorimo še o starih grehih teh hidroelektrarn. Torej še enkrat ne. Tudi to, da se poziva tako h gradnji vsesplošno malim hidroelektrarnam, me zanima ali je šel kdo kdaj na teren in pogledal te obstoječe male hidroelektrarne, ki stojijo in na kakšnih vodotokih stojijo. To ni noben podatek, da imamo 26600 kilometrov vodotokov v Sloveniji. Namreč, koliko od tega je hudourniških vodotokov, koliko od tega ima vodotoke sploh celo leto in še to tudi ne, ko govorite koliko žag smo imeli, žaga niti ni približno bila ali pa mlin, tak poseg v okolje, kot je danes v bistvu mala hidroelektrarna, ki ima zelo uničujoč vpliv na dolge razdalje, na dolžino. In ne, če se spomnimo spet referenduma za vodo, tam smo se zavzemali, da pač za ohranitev vode kot pitne vode, hidroelektrarne vemo, da poslabšajo ekološko stanje tako površinskih kot podzemnih voda in s tem se v bistvu oddaljujete od vseh zavez in obljub, ki ste govorili kako je v Sloveniji pomembna pitna voda in kako je pomembno ohranjati in ne posegati v vodotoke, danes pa se pogovarjamo o uničevanju zadnjih koščkov rek in še to na način, da se izsiljuje, da bi se izpeljali postopki na nezakonit način. In pa z ustrahovanjem in izsiljevanjem ljudi, da se bi strinjali z vašimi projekti, ko jih v bistvu zavajate ves čas, tako v medijih in vsepovsod. In žalostno je tudi, da ste v predvolilni zavezi, prav ta stranka Gibanje Svoboda, zapisali pri Glasu ljudstva, da boste prispevali k izboljšanju biodiverzitete, izboljšanju podnebne krize, izboljšanju vodne krize, danes pa v bistvu spremljamo, in da ne boste gradili več novih hidroelektrarn. Danes pa spremljamo prav to, kajne? In ves čas tudi po Sloveniji hodite in tudi poskušate na drugih območjih ljudi prepričevati, da hidroelektrarne bodo. To je nesprejemljivo. Tudi te bilateralne komisije in vse, kar počnete v tej Vladi, je zelo žalostno, zelo žalostno in je v sramoto celi stroki. Namreč, niti ne razumete, ko mi govorimo o strokovnih zadevah. Ko vi govorite, vaš predsednik, ta Golob, ko on reče, da upa, da se bo zvezdogled prilagodil - ja, vrste je tako malo, kar culica, pa gre na drugi habitat in se prilagodi. Vrste v Sloveniji so v slabem stanju, imajo padajoči trend, od teh, ko se pogovarjamo. Do danes, Slovenija čisto nič ni naredila, da bi katerikoli vrsti izboljšala stanje. Ampak spremljamo samo izginjanje, izginjanje, brisanje, brisanje, brisanje, in to v današnjem času, ko smo v 21. stoletju, je v bistvu... / oglašanje v dvorani/ Ste lahko, prosim, tiho? Ko boste imeli besedo vi, boste pa vi govorili. / oglašanje v dvorani/

Lepo prosim, umirite se. Sejo jaz vodim, ne prvo in ne zadnjo, in tukaj bom jaz povedala, kdaj bo kdo imel odvzeto besedo in kdaj kdo ne. Bodite pa, prosim, v nadaljevanju spoštljivi. Pa mogoče se opravičujem, moja napaka, nisem vas v začetku omejila v razpravi na 10 minut, tako da počasi zaključite razpravo. Danes je izjemoma 10 minut, ker sem ocenila, da vas pač ni toliko, da ne bi kaj problematizirali. Lepo prosim. Izvolite besedo naprej.

Dobro. V glavnem, tako ali tako, povedala sem bistvene stvari. V glavnem gre... V bistvu o strokovnih zadevah tukaj sploh ni debate, da se strokovne zadeve zanikajo, sploh jih niste prebrali, ne razumete, očitno, ko mislite, da boste zadeve kar tako spraznili, spravili čez. In še enkrat, po strokovni in zakoniti poti zagotovo hidroelektrarn v Sloveniji več ne morete graditi. Absolutno, tudi Hidroelektrarne Mokrice ne. In še ponovno pozivam, da nemudoma pričnete s protipoplavno zaščito brez hidroelektrarn za prebivalce na spodnji Savi. Hvala.