Spoštovani prisotni! Pričenjam 6. redno sejo Komisije za narodne skupnosti. Vse članice in člane komisije, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam! / pozdrav tudi v italijanskem in madžarskem jeziku/

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani komisije: gospod Bojan Čebela nadomešča gospoda Roberta Janeva, doktor Tatjana Greif nadomešča doktorja Mateja Tašner Vatovca, Andreja Rajbenšu nadomešča Uroša Brežana, Franc Rosec nadomešča Bojana Podkrajška in Franc Breznik nadomešča Alenko Helbl. To so potrdila oziroma pooblastila, ki sem jih prejel.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije, in sicer po 64. členu Poslovnika. S sklicem ste prejeli dnevni red in ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za širitev dnevnega reda seje, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem.

Obveščam vas, da so na sejo vabljeni, po drugem odstavku 51. člena in drugem odstavku 63. člena Poslovnika Državnega zbora, predstavniki Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti, Ministrstva za kulturo, Direktorata za medije, Uprave javnega zavoda RTV Slovenija, Regionalni center Koper Capodistria, Studio madžarskih programov Lendava, Jadranska informativna agencija, Zavod za informativno dejavnost madžarske narodnosti, Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost, Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti, Italijanska unija ter Občinske samoupravne narodne skupnosti italijanske in madžarske narodne skupnosti. Vse navzoče še enkrat lepo pozdravljam!

Preden pričnemo obravnavo prve točke dnevnega reda, vas obveščam, da na pobudo predstavnikov italijanske narodne skupnosti bodo predstavniki italijanske skupnosti govorili v italijanskem jeziku, kar jim omogoča Poslovnik Državnega zbora, zato so tudi pripravljene slušalke, da tisti, ki ne razumemo italijanskega jezika, jih lahko uporabimo. S strani madžarske skupnosti ta pobuda ni prišla, zato bomo danes, bom rekel, ta del izvedli samo v italijanskem jeziku. Torej, simultano prevajanje je vsem zagotovljeno.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - DELOVANJE MEDIJEV ZA AVTOHTONO ITALIJANSKO IN MADŽARSKO NARODNO SKUPNOST, IN SICER RTV SLOVENIJA, RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI PROGRAMI ZA AVTOHTONO ITALIJANSKO IN MADŽARSKO NARODNO SKUPNOST, TISKANI MEDIJI ZA AVTOHTONO ITALIJANSKO IN MADŽARSKO NARODNO SKUPNOST TER MEDIJSKA ZAKONODAJA.

K tej točki ste prejeli razno gradivo, in sicer s strani Ministrstva za kulturo, gradivo RTV Slovenija, gradivo Obalne samoupravne italijanske narodne skupnosti ter Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti. Gradivo pa je objavljeno tudi na spletnih straneh Državnega zbora. S sklicem seje danes pa ste dodatno še prejeli predloge sklepov k 1. točki dnevnega reda, in sicer Delovanje medijev za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost RTV Slovenija.

Ker je, bom rekel, tematika zelo na široko zastavljena, bi vse prisotne prosil, seveda brez tega, da bi kogarkoli želel omejevati pri sami razpravi, da se mogoče nekako poskušamo navezovati na tiste štiri sklepe, ki so bili predlagani za sprejetje, da bi razprava potekala v duhu teh; seveda pa bo vsak imel pravico o tej tematiki povedati tisto, kar želi.

Najprej bi želel besedo dati gospodu Marku Rusjanu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za kulturo, izvolite.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem poslankam, poslancem in vsem ostalim gostom! Jaz bom osvetlil samo z vidika, kako je za področje narodnosti italijanske in madžarske skupnosti poskrbljeno z vidika RTV Slovenija in z vidika Zakona o medijih, trenutno veljavnega.

RTV Slovenija omogoča narodno manjšinske programe za italijansko narodno skupnost prek regionalne enote RTV v Kopru, za Madžarsko prek regionalne enote RTV v Mariboru s podenoto v Lendavi v obliki regionalnih programov in določenih oddaj tudi v programih na nacionalni ravni. Sodelovanje manjšin pripravljam, programi je polno zagotovljeno. V praksi se dejansko izvajajo programi v manjšinskih jezikih v veliki meri z osebjem teh narodnosti. Okvirni letni obseg teh programov je naslednji: za italijansko narodno skupnost 3 tisoč 350 ur televizijskih programov in 8 tisoč 760 ur radijskih, za madžarsko narodno skupnost 90 ur televizijskih programov in 4 tisoč 700 ur radijskih. Italijanska in madžarska narodna skupnost sodelujeta pri programskem usmerjanju in spremljanju narodnostnih programov in vseh programov RTV Slovenija. Na podlagi zakona delujeta dva samostojna programska odbora za RTV programe italijanske in madžarske narodnosti. Odbora sodelujeta tudi s svetom RTV Slovenija, ki na predlog uprave RTV Slovenija sprejema letne programsko produkcijske načrte za vse programe in spremlja njihovo uresničevanje. V samem svetu RTV pa ima vsaka narodna skupnost po enega člana oziroma članico. Kar se tiče pa tiskanih medijev za avtohtono italijansko in madžarsko skupnost, v skladu z Zakonom o medijih lahko na rednem letnem javnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijev za pridobitev javnih sredstev kandidirajo tudi mediji, ki so namenjeni novim oziroma drugim manjšinskim skupnostim oziroma, ki jih izdajajo te skupnosti. Še več, pri tovrstnih programskih vsebinah je podana tudi pozitivna diskriminacija, saj se pri ocenjevanju prijavljenih projektov med drugim upošteva tudi naslednji zakonski kriterij in ta je omogočanje uresničevanja pravice do javnega obveščanja in obveščenosti lokalnim in manjšinskim skupnostim in ali se razširja v manjšinskih jezikih. Zdaj glede na zadnja leta bi mogoče tukaj izkoristil priliko, da pozovem tudi, da se mediji, ki izhajajo, ki ustrezajo tem kriterijem, se pravi, da jih izdajajo manjšinske skupnosti oziroma v manjšinskem jeziku, ker v letu 2022, 2023, 2024 na predmetni razpis žal ni bilo prijavljenih izdajateljev, ki izdajajo medije, namenjene avtohtoni italijanski in madžarski skupnosti. Tako da bi tukaj res izkoristil in povabil k naslednjim razpisom, ki bodo objavljeni.

Toliko zaenkrat z moje strani.

Hvala lepa, gospod državni sekretar. Jaz bi vas mogoče še prosil, če smem. Lepo ste sicer predstavili, kako mediji delujejo, ampak sklepi, pa tudi ta seja je nekako namenjena, kakšno je razmišljanje ministrstva in direktorata in Urada za narodnosti in RTV, seveda, kako bi naj, bom rekel, tudi glede Zakona o medijih, pa tudi o spremembah, ki se pričakujejo na RTV, kakšno je razmišljanje, bom rekel, s strani ministrstva in seveda drugih organizacij, ki sem jih naštel, kar se bodočnosti tiče. Lepo prosim.

Ja, okej, sem dosledno upošteval časovno omejitev. Bom povedal še glede tega. Ja, kakor veste, je v zakonodajnem postopku tudi predlog novega Zakona o medijih, ki je trenutno v fazi v medresorski obravnavi. Ena pomembnih rešitev, ki jo prinaša predlog Zakona o medijih 1, izpostavljamo status lokalnega oziroma regionalnega radijskega in televizijskega programa posebnega pomena, ki je namenjen uresničevanju javnega interesa na področju medijev na lokalni ravni in je vsebinsko zasnovan tako, da se z javnimi sredstvi spodbuja produkcija programskih vsebin, ki so med drugim namenjene tudi italijanski in madžarski narodni skupnosti. Tako se v 30. členu predloga, med katerim za pridobitev statusa lokalnega in televizijskega programa določa naslednje. V programu zagotavlja vsebine in življenja in dela Slovencev v zamejstvu, pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti ter skupnosti, ki živi na območju, kateremu je namenjen njegov program. Programske omejitve in zahteve so v predlogu zakona urejene tako, da omogoča italijanski, madžarski skupnosti, da uresničujeta ustavno usmerjene pravice do rabe jezika na področju medijev za radijske in televizijske programe, ki so v skladu z ustanovitvenim aktom in dovoljenjem za izvajanje radijske ali televizijske dejavnosti namenjene madžarski ali italijanski narodni skupnosti. Ne velja obvezni delež slovenskih avdiovizualnih del, prav tako ne velja obvezni delež slovenske glasbe. Predlog zakona za medije je namenjen madžarski ali italijanski narodni skupnosti v Republiki Sloveniji. Prav tako določa izjemo glede obveznosti zagotavljanja namena medija in programskih vsebin v slovenščini. Pri opredelitvi pravice do razširjanja radijskih in televizijski programov na privzemni radiodifuziji so italijanski in madžarski narodni skupnosti zagotovljene posebne pravice in tako, da se v postopku izbire med zainteresiranimi ponudniki programa na javnem razpisu prednostno upošteva razširjanje programov v slovenskem jeziku oziroma v jeziku avtohtone madžarske ali italijanske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji. Zdaj ne bi šel še bolj podrobno v zakon, razen da predvideva povečanje sredstev, pač, ko bo zakon sprejet, veljaven.

Hvala lepa še enkrat, gospod državni sekretar.

Želi morda besedo še gospod doktor Blaž Mazi, generalni direktor Direktorata za medije? (Ne.) Zdaj sem malo v zadregi, ker ne vidim med nami gospoda Zvezdana Martiča, predsednika Uprave javnega zavoda RTV Slovenija in niti nisem dobil obvestila, da bi ga kdo nadomeščal. Zdaj ne vem, ali želi mogoče kdo s strani RTV podati kakšno stališče. Ali je kdo sploh za to pooblaščen? Dvomim. Mogoče predstavniki regionalnih centrov, če želite? Gospod Vegi, izvolite.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Tako je bilo, da gospod Martič pride; verjetno se nam bo pridružil malo kasneje.

Čisto na kratko mogoče. Vsi vemo, da je RTV Slovenija v izredno težki finančni situaciji in veliko je bilo govora o financiranju oziroma sofinanciranju narodnostnih programov. V bistvu lahko rečemo, da se zahvaljujemo Vladi, ki je pristopila k reševanju tega problema. Če tega sofinanciranja ne bi bilo, potem bi bili narodnostni programi v izredno težki situaciji. In v bistvu naš namen je oziroma naša želja je, lahko govorim, mislim, da tudi v imenu kolegov v Kopru, da se to sofinanciranje oziroma naj se preuči in se nadaljuje to sofinanciranje. In upam, da bo to tudi v prihodnjih letih realizirano oziroma se lahko realizira.

Toliko zaenkrat za začetek. Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo gospod Rok Petje, vršilec dolžnosti direktorja Urada za narodnosti? Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem skupaj! Jaz bom nadaljeval tam, kjer je v bistvu državni sekretar zaključil. Najprej bi pa nekako poskušal opisati kontekst, v katerem se izvaja sofinanciranje medijskih vsebin znotraj manjšinskih skupnosti, kot sta italijanska in madžarska narodna skupnost ter seveda romska skupnost.

Vsebine, ki jih sofinancira naš urad, lahko razdelimo nekako v glavne tri skupine, se pravi, sofinanciramo krovne organizacije ter druge manjšine, manjšinske organizacije, lokalne skupnosti in pa občinske samoupravne lokalne skupnosti. In pa tretji steber, ki ga tvorijo seveda mediji, in tukaj nekako iščemo tisto sorazmernost. Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti zagotavlja sofinanciranje televizijskim, radijskim in tiskanim medijem. To pomeni, da so štirje mediji upravičeni do sredstev RTV ter dva medija za italijansko narodno skupnost in pa en za madžarsko narodno skupnost. Poleg tega pa preko Sveta romske skupnosti podpiramo še dva ali tri medije preko razpisov. V letu 2022 je urad upravičencem zagotovil sofinanciranje v višini 2 milijona 536 tisoč evrov, v letu 2023 7 milijonov 550 tisoč, v letu 2024 pa načrtujemo sofinanciranje v višini več kot 13 milijonov evrov. To povečanje je posledica odločitve Vlade, da bo zavodu RTV Slovenija v letih 2023 in 2024 zagotovila dodatna proračunska sredstva za sofinanciranje programov. S tem ukrepom se bo obseg državnega financiranja teh programov povečal.

Kar pa se tiče vsebin, ki jih sofinanciramo. Konkretno na RTV Slovenija imamo sklenjenih šest pogodb za sofinanciranje televizijskih programov za italijansko, madžarsko narodno skupnost in pa romsko skupnost ter sofinanciranje radijskih programov prej omenjenih skupnosti. Tukaj želim zelo jasno povedati, da so vsa sredstva, ki jih urad razdeli upravičencem, strogo namenska in upravičenci morajo ustrezno poročati o porabi v skladu z upravičenimi stroški. Odgovornost za pravilno porabo sredstev je na strani prejemnika in urad je in tudi bo v prihodnje dosledno preverjal ustreznost porabe teh sredstev. Hvala.

Hvala lepa.

Ne vem, ali želi še mogoče kateri od predstavnikov italijanske skupnosti, ki je s področja RTV? Ja, da mogoče ta sklop zaključimo. Izvolite.

GOSPOD (predstavnik italijanske narodne skupnosti): Najprej lep pozdrav tudi z moje strani! Me veseli, da lahko izrazim tukaj to, kakšno je stanje, ki ga doživljamo v Kopru na področju RTV programov. Zdaj, kolikor vem, je bilo zmenjeno, naj govorimo v italijanščini; meni je vseeno, lahko tudi v slovenščini nadaljujem. Rad bi samo potrdil to, kar je že kolega iz Maribora povedal, da to sofinanciranje s strani urada Vlade je sigurno pripomoglo pri stabilizaciji, vsaj kar se letos tiče našega delovanja tako na radijskem kot na televizijskem področju. Vem, da že dolga leta, po izkušnjah vem, da že dolga leta smo se ukvarjali najbolj s kadrovskimi zadevami, ko je nekdo moral oditi in je bilo zelo težko ga nadomeščati. To je bil glavni problem radijskega in mislim, da tudi televizijskega programa. Sicer vem, da se v prihodnosti obravnava tudi način tega in kvota tega sofinanciranja. Upam, da to sofinanciranje tudi v prihodnosti bo pripomoglo k stabilizaciji kadrovski in finančni, vendar imam tudi določene bojazni, kar se tiče tega sofinanciranja, če nekako bi pripeljalo do situacije, kjer bi bili mi možno tudi izključeni iz delovanja RTV. To, kar je naša intenca, to, kar je moja želja in mislim, da vseh mojih kolegov, je, da se v programih radijskega in televizijskega programa za italijansko narodno skupnost, kjer je zdaj visoka stopnja neodvisnosti, kar se tiče programskega ustvarjanja, da bo to tudi v prihodnosti, ne glede na delež sofinanciranja s strani Urada Vlade Republike Slovenije.

To bi bilo za zdaj, kar se mene tiče. Hvala.

Hvala lepa, gospod.

Gospa Monika Bertok, izvolite.