Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani vabljeni gostje, predlagatelj pa tudi predstavniki medijev, torej začenjam s 30. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ in še enkrat vse prisotne lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da imamo obvestila o nadomestnih poslankah in poslancih, in sicer Iva Dimic nadomešča poslanca gospoda Jožefa Horvata, Lenart Žavbi v bistvu je nadomešča nezasedeno mesto Poslanske skupine Svoboda, Aleksander Reberšek nadomešča poslanca magistra Mateja Tonina in Predrag Baković nadomešča poslanca Janija Prednika.

Besedo sedaj dajem predsedniku Odbora za zunanjo politiko, gospodu Predragu Bakoviću, ki bo v nadaljevanju tudi vodil omenjeno sejo.

Predsednik, hvala lepa za besedo.

Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, tudi sam pričenjam 21. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko. Sam tudi pozdravljam vse prisotne na današnji skupni seji.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani oziroma na seji sodelujejo s pooblastilom naslednji, tako poslanec Danijel Krivec, Krivic nadomešča poslanca Janeza Janšo in pa poslanec Milan Jakopovič nadomešča poslanca doktor Mateja Tašnerja Vatovca.

Prehajamo na določitev dnevnega reda skupne nujne seje odbora in komisije.

S sklicem nujne seje oziroma skupne seje ste prejeli dnevni red seje z eno točko dnevnega reda. Ker v poslovniškem roku s predsednikom Komisije za nadzor javnih financ nisva prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red kot je bil predlagan s sklicem oziroma ste ga prejeli s sklicem.

Tako prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA - NAKAZILA MINISTRSTVA ZA ZUNANJE IN EVROPSKE ZADEVE, CENTRU ZA MEDNARODNO SODELOVANJE IN RAZVOJ.

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je 7. maja 2024 na Odbor za zunanjo politiko in na Komisijo za nadzor javnih financ naslovila zahtevo za sklic skupne seje z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo ste prejeli zahtevo Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke s predlogoma sklepov, ki so, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje.

K točki dnevnega reda so bili vabljeni v imenu predlagatelja - Poslanske skupine SDS gospod Rado Gladek, gospa Tanja Fajon, ministrica za zunanje in evropske zadeve, gospod Klemen Boštjančič, minister za finance, ki se je za današnjo sejo opravičil, gospod Dejan Prešiček, direktor Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade in pa Ministrstva za zunanje in evropske zadeve. Vse prisotne vabljene lepo pozdravljam. Moram povedati še to, ja, da gospo Tanjo Fajon, ministrico za zunanje in evropske zadeve nadomešča državna sekretarka gospa Sanja Štiglic.

Razpravo bomo opravili tako, da bo najprej predstavnik Poslanske skupine SDS, ki je zahtevala sklic skupne nujne seje, dodatno predstavil zahtevo za sklic seje. V nadaljevanju boste dobili besedo dobili tudi vabljeni na sejo, nato bo sledila razprava članic in članov odbora.

Gospod Rado Gladek, dajem vam besedo, da predstavite zahtevo za sklic te skupne nujne seje, ter predlog sklepov, ki jih Poslanska skupina SDS predlaga odboru in komisiji v sprejem. Preden pa vam dam besedo, bi prebral še eno pooblastilo, in sicer poslanec Tomaž Lisec nadomešča poslanca Žana Mahniča. Tako da, gospod Rado Gladek, imate besedo.

Spoštovana predsednika, hvala lepa za besedo. Državna sekretarka, spoštovani direktor centra, Centra za mednarodno sodelovanje.

Slovenske davkoplačevalce pogosto razburjajo informacije, ki zaokrožijo javnosti in postavljajo pod vprašaj transparentnost in smotrnost namena porabe javnih sredstev. Tako smo bili v zadnjem času priča nepremišljenemu trošenju javnega denarja za nakup razpadajočih stavb, nerazumnemu povečanju sredstev za določene infrastrukturne projekte, katerih prioriteta je vprašljiva, nakupu računalniške opreme brez predhodno ugotovljenih dejanskih potreb in tako naprej. Zadnja informacija, ki je zaokrožila v javnosti je nenavadno povečanje obsega nakazil Ministrstva za zunanje zadeve in evropske zadeve (v nadaljevanju MZEZ). Eno takšnih so tudi nakazila Centru za mednarodno sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju CMSR), ki je v državni lasti.

Državljanom, ki podrobno ne spremljajo delovanja različnih inštitucij, ki se financirajo z javnim denarjem, se najprej postavi vprašanje, čemu je pravzaprav namenjen Center za mednarodno sodelovanje in razvoj. Začetki današnjega CMSR segajo v 60. leta prejšnjega stoletja, ko je bil v sklopu Visoke šole za politične vede, ki jo danes poznamo kot Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani, skrajšano FDV, ustanovljen Center za preučevanje in sodelovanje Jugoslavije z državami v razvoju. Do nastanka samostojne države Slovenije je center izdeloval razne študije s področja gospodarstva in mednarodnih odnosov in povezoval slovensko in takrat jugoslovansko gospodarstvo s svetom. CMSR je imel v teh časih tudi več kot 60 zaposlenih. V obdobju tranzicije je CMSR iskal nov smisel obstoja v samostojni Sloveniji in začel nuditi podporo gospodarstvu pri poslovanju z EU. Leta 1993 se je CMSR preoblikoval v zasebni zavod, naslednje leto pa se je ustanoviteljsko konsolidiral med Vlado Republike Slovenije, NLB in Gospodarsko zbornico Slovenije. Leta 2007 je ustanoviteljstvo prevzela SID banka in Vlada Republike Slovenije. Naj spomnim, da je tudi SID banka v sto procentni lasti Republike Slovenije. Center za mednarodno sodelovanje in razvoj se danes deklarira kot samostojna raziskovalna in svetovalna neprofitna organizacija na področju mednarodnih ekonomskih odnosov, ki opravlja temeljne in aplikativne raziskovalne, svetovalne, informativne, dokumentacijske, promocijske, izobraževalne, publicistične in posredniške dejavnosti na področjih, pomembnih za mednarodno razvojno sodelovanje.

Je pa CMSR že pred nastopom sedanjega direktorja očitno imel težave s transparentnostjo poslovanja. Sum netransparentne porabe denarja je pokazala revizija izvajanja in financiranja projekta razvojne pomoči iz podnebnega sklada preko CMSR, ki jo je leta 2018 opravila Služba za notranjo revizijo tedanjega Ministrstva za okolje in prostor. Pri pregledu pogodbe iz njenega izvajanja so bile ugotovljene, citiram: ", pomanjkljivosti z visoko stopnjo tveganja za ministrstvo, ki kažejo na pomembne neskladnosti z zakonodajo, tveganje izgube sredstev, sum na prevaro oziroma goljufijo ter tveganje neizpolnitve ključnih," ključnih ciljev, se opravičujem, "ključnih ciljev ministrstva". Zaradi ugotovitve te revizije in še drugih sumov nepravilnosti je prejšnja vlada Janeza Janše proti koncu mandata naročila izvedbo celovite revizije poslovanja CMSR med letoma 2010 in 2020 ter pripravo predloga ukrepov za izboljšanje učinkovitosti in transparentnosti. Načrtovana je bila celo forenzična preiskava. Sklep je sedanja vlada Roberta Goloba mesec nekaj mesecev po prevzemu oblasti razveljavila z obrazložitvijo, da predmet revizije ni zadostno definiran in da zahteva za forenzično preiskavo ni utemeljena. Sedanja vlada je kmalu po nastopu mandata, septembra leta 2022 objavila javni razpis za mesto direktorja CMSR. Na razpis se je prijavilo devet kandidatov, kadrovska komisija pa je opravila pogovor s sedmimi in kot najprimernejše ocenila tri, ki so se nato tudi predstavili članom sveta centra. Kandidat, katerega je svet ocenil kot najustreznejšega, ni predložil ustrezne nostrifikacije diplome, zato člani sveta niso dosegli konsenza glede izbire direktorja CMSR. Pri iskanju informacije, kdo so člani šestčlanskega sveta CMSR, ki izbira direktorja, odloča pa tudi o izbiri projektov, ki jih bo CMSR financiral, nismo nikjer našli poimenskega seznama članov svetov, sveta; slovenska javnost torej ni seznanjena, kdo so osebe, ki neposredno razpolagajo z davkoplačevalskim denarjem. Na predlog SID banke, ki je ena od ustanoviteljic CMSR, so po neuspelem razpisu spremenili statut CMSR. V spremenjenem statutu je za zasedbo delovnega mesta direktor ostal pogoj znanje angleškega jezika in najmanj tri leta vodstvenih izkušenj, spremenila pa se je zahteva po izobrazbi, saj po novem zadošča, da ima direktor CMSR univerzitetno izobrazbo stopnje VII/1, umaknjen pa je bil pogoj, da mora imeti izobrazbo družboslovne smeri. Iz statuta je bil umaknjen tudi pogoj, da so potrebne izkušnje na področju dejavnosti, ki jih opravlja CMSR. Sprememba statuta je bila potrjena marca 2023, 3 mesece kasneje pa je bil gospod Prešiček izbran za novega direktorja CMSR. Po javno dostopnih podatkih ima sedanji direktor visokošolsko izobrazbo glasbene smeri. S prihodom novega direktorja, tudi vidnega člana stranke Socialnih demokratov in predsednika upravnega odbora Inštituta 1. maj, se je zgodila nenavadna sprememba glede glavnega financerja CMSR. Pred njegovim prihodom je bil glavni vir financiranja Ministrstvo za finance, po njegovem prihodu pa je postal glavni financer Ministrstvo za zunanje zadeve in evropske zadeve, ki, pardon, Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, ki ga vodi prav tako vidna članica Socialnih demokratov Tanja Fajon. Center je namreč po podatkih aplikacije Erar od junija lani od zunanjega ministrstva prejel več kot 2 milijona evrov, prej pa v 8 letih skupaj 300 tisoč evrov. V večini primerov je kot namen nakazila navedeno plačilo vnaprej oziroma predplačilo, česar pred prihodom Dejana Prešička na mesto direktorja CMSR ni zaznati, saj so bila nakazila izredno majhna in tudi ne mesečna. Odkar je Dejan Prešiček postal direktor, je CMSR oktobra 2023 od MZWZ prejel dobrih 597 tisoč evrov, decembra 2023 449 tisoč evrov in marca 2024 nekaj manj kot 969 tisoč evrov predujma. Zanimivo je tudi, da je zunanja ministrica Tanja Fajon oziroma njeno ministrstvo 20. marca 2024 k CMSR preusmerilo še 863 tisoč 933 evrov in 104 tisoč 673 evrov, kot namen plačila pa je bilo v obeh primerih navedeno plačilo vnaprej oziroma predplačilo. Dovolite, da vas spomnimo, da so se navedena nakazila zgodila po uničujočih poplavah avgusta lani; z vladne strani smo namreč mnogokrat poslušali, kako je treba preusmeriti sredstva v popoplavno obnovo. Koalicija je za namen financiranja odprave posledic in obnove tudi sprejela zakone, ki so dodatno obremenili gospodarstvo, minister Boštjančič pa je še dodatno pozival gospodarstvo, naj po svojih finančnih močeh prispeva sredstva za obnovo. Z vidika transparentnosti poslovanja je nenavadno, da je v aplikaciji Erar viden samo denarni tok proti CMSR, ne pa tudi od CMSR. Ko smo namreč iskali podatke o poslovanju CMSR, nismo na Erarju našli niti ene zabeležke, komu je CMSR nakazoval sredstva. Neobičajno je tudi dejstvo, da je CMSR po nastopu novega direktorja septembra 2023 iz predstavitev projekta umaknil podatek o izvajalcu projekta - očitno je bil ta podatek zaradi novinarskih vprašanj kasneje ponovno dodan v predstavitve in je danes v njih viden.

Zaradi vseh do sedaj utemeljenih navedb se upravičeno poraja dvom o transparentnosti in smotrnosti porabe javnih sredstev. Zato Odboru za zunanjo politiko in Komisiji za nadzor javnih financ predlagamo, da po končani razpravi sprejmeta naslednja sklepa. Prvič: Odbor za zunanjo politiko in Komisija za nadzor javnih financ pozivata Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, da pripravi poročilo o ustreznosti in transparentnosti nakazil Centru za mednarodno sodelovanje in razvoj za obdobje od maja do 2020 do maja 2024 ter ga pošlje odboru in komisiji v roku enega meseca. Zdaj ne glede na to, ne glede na to, da je danes v medijih zaokrožila informacija, da je KPK sprožila pač postopek, bi pač mi vseeno vztrajali pri tem sklepu. Saj najbrž ni nič narobe. Tako da bi, da bi predlagali tudi ta drugi sklep: Odbor za zunanjo politiko in Komisija za nadzor javnih financ pozivata Komisijo za preprečevanje korupcije, da preveri poslovanje Ministrstva za zunanje in evropske zadeve s Centrom za mednarodno sodelovanje in razvoj v obdobju aktualne Vlade.

Toliko za začetek, hvala.

Hvala lepa.

Preden nadaljujemo, imam še eno pooblastilo, in sicer poslanec Aleksander Reberšek nadomešča poslanca magistra Mateja Tonina.

Sedaj pa besedo dajem gospe Sanji Štiglic, državni sekretarki na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. Izvolite.

Hvala lepa. Oba predsednika, spoštovane poslanke in poslanci.

Najprej bi želela upravičiti odsotnost ministrice Fajon, ki se udeležuje ministrskega zasedanja Sveta Evrope v Strasbourgu, in hkrati bi želela tudi izraziti upanje, da bodo pojasnila na današnji nujni skupni seji dveh odborov pomagala pri odpravljanju dvomov v prizadevanja za največjo možno transparentnost in strokovnost odločitev ministrstev glede financiranja projektov razvojnega sodelovanja v partnerskih državah preko Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj CMSR in tudi vseh drugih izvajalskih partnerjev.

CMSR je ena od štirih organizacij, preko katerih Slovenija izvaja bilateralno razvojno sodelovanje in je ključna izvajalska organizacija, preko katere sofinanciramo zahtevne infrastrukturne razvojne projekte v partnerskih državah predvsem na zahodnem Balkanu, kjer je CMSR cenjen in zanesljiv partner. Lahko bi imel veliko vlogo tudi pri sodelovanju Slovenije pri obnovi Ukrajine, k čemur se je večkrat zavezala Vlada Republike Slovenije in je organizacija, ki bi lahko v Ukrajino prinesla znanje in tehnologijo slovenskih podjetij in našla partnerja za izvajanje na terenu. CMSR v izvajanje projektov pogosto vključuje tudi slovenska podjetja, če so kot najugodnejši ponudniki izbrani na javnem razpisu v partnerskih državah. S tem se na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja krepi tudi zasebni sektor in CMSR je glede tega in prenosa slovenskega znanja tudi izjemno učinkovit.

Projekti, ki jih izvaja CMSR kakor tudi vsi ostali izvajalci in ki jih financira vlada, so vedno izbrani skladno s cilji in prioritetami slovenskega razvojnega sodelovanja, določenimi v Resoluciji Državnega zbora o razvojnem sodelovanju, Vladni strategiji o razvojnem sodelovanju ter v zakonu in uredbi o razvojnem sodelovanju. Za vsak predlog projekta izvajalec pripravi vsebinski in finančni načrt skladno z javno dostopnimi navodili za pripravo projektnih predlogov in vsebinskih ter finančnih poročil o izvajanju projektov razvojnega sodelovanja. Pravila veljajo enako za vse izvajalce. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve se odloča za financiranje projektov skladno s strokovno presojo pristojnega Direktorata za razvojno sodelovanje. Edino merilo pri odločanju o sofinanciranju je strokovna presoja, glede na kriterije, ki izhajajo iz strateških dokumentov ter meril določenih v uredbi. Ministrstvo sledi tudi visokim standardom Odbora za razvojno pomoč OECD in potrebam v partnerskih državah, kar preverja preko slovenskih diplomatskih predstavništev. Ob sklenitvi pogodbe je vsak izvajalec skladno s 14. členom Zakona o razvojnem sodelovanju upravičen do predplačila v višini do 80 % predvidenih pogodbenih obveznosti za posamezno proračunsko leto, zato so v Erarju ob izplačilih CMSR navedena predplačila. Ostanek pogodbenih sredstev izvajalec prejme, ko poroča o porabi predplačila. Obveznosti do financerjev so enake za vse izvajalce. Bi mogoče tudi predlagala, da CMSR pojasni postopek od prijave do financiranja projekta in tudi predstavi, kako izbere izvajalce na terenu. Naj povem, da so vzpostavljeni tudi strogi mehanizmi nadzora porabe sredstev in transparentnosti izvajanja projektov. Skrbniki pogodb iz resorjev bodisi Ministrstva za zunanje in evropske zadeve ali drugih redno preverjajo vsebinska in finančna poročila projektov in nadzirajo upravičenost porabe sredstev. Vsaka pogodba med vsemi drugimi obveznostmi po načelih skrbnega gospodarja in ekonomičnosti vsebuje tudi tako imenovani protikorupcijski člen. Izvajanje projekta na terenu, posebej v primeru zapletov, spremljajo diplomatska predstavništva. Zaključeni projekti so vključeni v načrte terenskih obiskov predstavnikov ministrstva v posamezni državi, med katerimi se pregleda potek aktivnosti in ocenijo doseženi cilji projekta za partnersko državo. V skladu z Zakonom o javnih financah skrbniki pogodb tudi periodično opravljajo preglede namenske porabe sredstev enkrat letno za vse projekte izvajalskih ustanov na njihovih sedežih. Projekti so predmet rednih evalvacij skladno z načrtom ministrstva in metodologijo OECD DAC. Letna poročila poslovanja CMSR obravnava svet CMSR, v katerem so predstavniki financerjev. MZEZ pripravlja redno letno poročilo o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije in z njim seznani Državni zbor Republike Slovenije. Vsa poročila z vsemi podatki o finančnih nakazilih so dostopna na spletni strani Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, letno poročanje uradne razvojne pomoči pa temelji na metodologiji standardiziranega poročanja Odbora za razvojno pomoč. Glede višine financiranja CMSR bi želela poudariti, da v obdobju 2022-2024 ne odstopa od dolgoletnega povprečja, ki vse od leta 2007 znaša med enim in dobrimi tremi milijoni evrov z izjemo leta 2020, ki ga je zaznamovala tudi epidemija covida. Financiranje izvajanja razvojnih projektov CMSR s strani vlade se je že v covidnem letu 2021 dvignilo na skoraj 900 tisoč evrov, in sicer s strani Ministrstva za finance, v letu 2022 pa na 1,6 milijona evrov pretežno s strani Ministrstva za finance, čeprav je takrat tudi MZEZ po šestih letih premora ponovno začel s financiranjem projektov. Vlada je za CMSR že januarja 2022, torej še pod prejšnjo vlado, potrdila 2,25 milijona evrov za projekte v Severni Makedoniji in Bosni in Hercegovini za obdobje 2022-2024; pretežno je projekte financiralo Ministrstvo za finance, delno tudi MZEZ. V letu 2023 je ministrstvo za finance razvojne projekte CMSR namenilo 2,2 milijona evrov, MZEZ pa slab milijon evrov. K ponovnemu financiranju CMSR s strani MZEZ je leta 2022 pozvalo Ministrstvo za finance, ki je opozorilo, da je leta 2015 Ministrstvo za finance večinsko sofinanciranje projektov CMSR od takratnega zunanjega ministrstva prevzelo, ker se mu je zdelo to smiselno v takratnih razmerah zniževanja sredstev za uradno razvojno pomoč v finančnem načrtu zunanjega ministrstva tudi kot posledica še vedno prisotne javnofinančne konsolidacije po krizi evroobmočja. Skratka, kar se tiče virov financiranja za razvojne projekte CMSR, so bili torej ti različni glede na dogovor znotraj posameznih vlad. Od leta 2007 do leta 2009 je razvojne projekte CMSR v celoti financiralo Ministrstvo za finance, od leta 2010 do leta 2015 je pretežno financiralo Ministrstvo za zunanje zadeve, ki je v tistem času tudi prvič imelo razvojni direktorat. Od leta 2015 naprej je, kot omenjeno, financiranje ponovno prevzelo zlasti Ministrstvo za finance, v posameznih letih pa sta bila financerja tudi Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za okolje in prostor. Od leta 2022 razvojne projekte preko CMSR financirajo Ministrstvo za finance kot največji financer, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve in omejeno tudi ministrstvo za gospodarstvo, trgovino, turizem in šport. Ministrstvo za finance je leta 2022 Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve kot nacionalnega koordinatorja za razvojno sodelovanje pozvalo, naj k financiranju projektov spodbuja tudi druga ministrstva, saj bo Slovenija samo na ta način lahko povečala delež sredstev za uradno razvojno pomoč in se približala zavezi 0,33 % bruto nacionalnega dohodka, kar je bila zaveza, ki je bila potrjena tudi v Državnem zboru in je še toliko bolj pomembna v letošnjem letu, ko obeležujemo 20. obletnico, odkar ima Slovenija status donatorke in tudi 10 let od članstva v Odboru za razvojno pomoč OECD, ki določa standarde, po katerih Slovenija izvaja razvojne in humanitarne aktivnosti. Tako da z leti 2024 in 2025 bo skladno s finančnim načrtom predvidoma ostal največji CMSR-jev financer Ministrstvo za finance, bi si pa seveda v zunanjem ministrstvu želeli, da bi se sredstva za to in tudi za ostale slovenske organizacije, ki izvajajo razvojne in humanitarne projekte, še povečala, kar bi nam omogočalo, da bi jih lahko namenjali različnim kriznim žariščem po svetu v skladu s sprejetimi mednarodnimi zavezami.

Naj pojasnim mogoče še glede izbora direktorja CMSR in spremembe statuta CMSR. Svet CMSR je s ciljem zagotovitve konsolidacije CMSR po nestabilnem financiranju v letu 2020 in delno 2021 izvedel postopek imenovanja novega direktorja CMSR in hkrati tudi sprememb statuta CMSR. Na prvem razpisu za izpraznjeno mesto direktorja CMSR septembra 2022 svet CMSR ni dosegel konsenza glede izbora in, kot ste omenili, najboljši kandidat med tremi, ki so bili predlagani, tudi ni predložil nostrificirane diplome. Svet CMSR je potem decembra 2022 spremenil statut CMSR v več členih. Dopolnjen statut na primer jasneje določa mandat za izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja, nalaga pogostejša sestajanja sveta centra, eoloča namestnika za vodenje sveta centra v času odsotnosti predsednika, nalaga direktorju pripravo predloga strategije delovanja CMSR, jasneje določa zakonodajo, na podlagi katere CMSR izvaja razvojne projekte in podobno. Hkrati so bile določene spremembe predlagane tudi med pogoji za imenovanje direktorja in prinesla odpravo zahteve po družboslovni izobrazbi in izkušnjah z delom, ki ga opravlja CMSR, in sicer z utemeljitvijo, da bi to delo lahko enako kvalitetno opravljal diplomant druge smeri z vodstvenimi in upravljavskimi izkušnjami, kar je tudi primerljivo z nekaterimi drugimi izvajalskimi agencijami. Namera je bila skratka razširiti možni nabor kandidatov za direktorja. In vlada je spremembe statuta potem potrdila marca 2023 z namenom optimizacije delovanja organizacije. Na drugem razpisu za direktorja CMSR, na katerega se je prijavilo sedem kandidatov, je kadrovska komisija, ki je sestavljena iz članov MZEZ, Ministrstva za finance in SID banke, kot primerna soglasno predlagala dva kandidata. Člani sveta CMSR so se na seji po predstavitvah vizij delovanja CMSR s strani obeh kandidatov soglasno odločili, da med njima za direktorja izberejo Dejana Prešička za mandatno obdobje štirih let; mandat je nastopil 1. junija 2023. Mi kot ministrstvo seveda zaupamo v integriteto sveta CMSR, ki je sprejel soglasno odločitev in katerega člani prihajajo tako iz Vlade kot zainteresirane javnosti - Gospodarska zbornica Slovenije in SID banke. MZEZ ima v svetu centra enega člana profesionalnega diplomata, ostalih pet članov ni iz Ministrstva za zunanje in evropske zadeve. Sestava sveta tudi ni, mislim, da nobena skrivnost, tako da v kolikor ni nikjer objavljena, sem prepričana, da lahko CMSR poskrbi, da bo to za to ustrezno tudi poskrbljeno.

Toliko mogoče z moje strani za uvod. Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo gospod Dejan Prešiček, direktor Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj? (Da.)

Dober večer, spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanci, spoštovane poslanke in drugi vabljeni. Hvala za besedo.

Mogoče na, zdaj o CMSR je bilo že kar nekaj povedano, mogoče preden predstavim postopek odločanja o izboru projektov, to, kar je bilo prej rečeno, mogoče glede moje izobrazbe in kaj je takrat na seji bilo. Ne drži čisto podatek, da imam naziv akademski glasbenik. Jaz sem v Nemčiji doštudiral tako pedagoško smer kot tudi akademsko glasbeno smer, se pravi, imam dve smeri. In tukaj je bilo takrat vprašanje že na svetu mi postavljeno, kako jaz interpretiram svojo pedagoško izobrazbo in jaz sem rekel, da mislim, da je to družboslovna smer, vsaj v Sloveniji tako je. Sem pa že takrat na svetu predlagal, da bi bilo najbolje, da se povpraša Univerzo v Ljubljani, ki je edina zares kvalificirana, da mogoče poda ta podatek. Ampak samo toliko mogoče v vednost, da ni čisto tako, da nimam samo naziv akademski glasbenik, ampak tudi profesor glasbe.

Sedaj pa o postopku odločanja. Postopek odločanja o izboru projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja je relativno zahteven. Začne se z objavo povabila na spletni strani. Mi smo, ko sem jaz prevzel CMSR 1. 6. 2023, naredili tudi v petih državah predstavitve v sodelovanju z našimi veleposlaništvi v teh državah, predstavitev delovanja mednarodnega razvojnega sodelovanja. Se pravi, naredili smo predstavitev v Bosni in Hercegovini, Severni Makedoniji, Črni gori, Moldaviji in v Ukrajini, da smo seznanili države, kako mednarodno razvojno sodelovanje Republike Slovenije deluje. Nato smo imeli objavljen razpis na spletni strani; z mojim prihodom smo prijavo tudi digitalizirali, tako da se možni zaprosilci za donacijska sredstva Republike Slovenije prijavijo prek spletne aplikacije, ki je dolga 33 strani, v katerem morajo obrazložiti, za katero vsebino se gre. V kateri morajo ublažiti, kako bo to vplivalo na prebivalce. Morajo dati zelo jasno finančno konstrukcijo samega projekta in časovnico projekta, v katerem vidimo, od kdaj do kdaj bo projekt trajal, ker večinoma zahtevni infrastrukturni projekti ne trajajo eno leto, ampak nekateri tudi tri ali štiri leta. In mogoče še za povedati, da je CMSR dolžan po zaključku, po uspešnem zaključku projekta še tri leta izvajati monitoring nad projektom, če projekti zares dosegajo vsa merila, ki so bila vzpostavljena v sami prijavi. Mogoče še zadnja informacija, preden grem v detajle prijave, je, na zadnjo prijavo, ki se je zaključila januarja 2024, se je prijavilo 118 prijaviteljev iz desetih držav. Tako da je potreba in tudi prepoznavnost uspešnega in dobrega sodelovanja med našimi partnerskimi državami in Republiko Slovenijo, se mi zdi, se je s tem tudi pokazala kako, je pomembna. Ko objavimo to in dobimo projekte, jih CMSR preveri ali projektni predlog ustreza pogojem iz 8. člena uredbe in oceni projektne predloge v skladu z merili za oceno projektov. Merila o oceni projektov so objavljena na spletni strani, tako da lahko vidijo prijavitelji, kakšna so merila. CMSR, predloge projektov, ki izpolnjujejo vse zahtevane kriterije, določene v pravnih podlagah in v merilih za ocenjevanje, uvrsti v seznam predlogov projektov CMRS za določeno obdobje - zadnje je bilo obdobje 2024-2025 -, potem CMSR seznam predlogov projektov za izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja za določeno obdobje pošlje nacionalnemu koordinatorju in potencialnim financerjem, se pravi drugim ministrstvom, se pravi vsekakor Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve in drugim ministrstvom. Kako drugim ministrom? Der so vsebine seveda določene nekatere, ki so bolj za okolje, na okolje, nekatere so bolj gospodarske, pač za Ministrstvo za gospodarstvo in tudi drugim možnim potencialnim financerjem. In potem potencialni financerji, se pravi ne CMSR, izbere iz teh predlogov prioritetne projekte, za katere smatrajo, da bi jih financirali. Preden dobimo dokončno odločitev, mora nacionalni koordinator, se pravi Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, še pridobiti mnenje DKP-jev in bilateralnih sektorjev, ki preverijo, če so projekti še aktualni za partnersko državo in imajo zagotovljeno sofinanciranje, ker v teh petih državah, v katerih smo opravili predstavitve, lahko financiramo do 50 procentov, v drugih državah pa ponavadi do 30 procentov.

CMSR, na izhodiščih nacionalnega koordinatorja, torej Ministrstva za zunanje evropske zadeve, pripravi predlog programa CMSR za izvajanje mednarodno razvojne pomoči za določeno obdobje, skupaj z informacijo o projektih v teku, in pošlje članom Sveta centra za potrditev na seji Sveta centra. Se pravi, center potem te projekte potrdi in svet na svoji seji potem sprejme program CMSR za izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja. Mogoče še to, da vsak projekt, ki je višji, se pravi, vrednost projekta, ne govorimo o vrednosti donacij, ki jo Republika Slovenija zagotavlja, ampak vrednost projekta, ki je višja od 60 tisoč evrov, potrebujemo potrditev Vlade Republike Slovenije; se pravi, je še tukaj varovalo. Kot sami veste, se pravi, odpremo NRP, mislim, se odpre NRP, mi ga ne moremo, se odpre NRP, potem se da to v koalicijsko usklajevanje, gre na Odbor za gospodarstvo, in če je tam potrjeno, gre potem na Vlado, kjer ga Vlada potrdi. Se je pa tudi že zgodilo, da Vlada kakšne projekte ni potrdila. Ko imamo to, potem lahko CMSR s prejemnikom donacije sklene pogodbo. In kot sem že prej povedal, v pogodbi je določen način financiranja, je določena časovnica, se določijo mejniki, ki jih morajo s tem projektom doseči. In naša naloga je, da te mejnike tudi spremljamo, ne samo do zaključka, ampak, kot sem že povedal, tudi še tri leta po samem zaključku projekta.

Zdaj pa mogoče, ker se je veliko v medijih pisalo o treh projektih Ministrstva za zunanje evropske zadeve, to je čiščenje odpadnih voda v povodju Doranskega jezera, izgradnja deponije gradbenih odpadkov v občini Žabjak, pa podpora upravljanju rečnih bazenov v Keniji, to je v tem denarju, o katerem ste vi govorili. Mogoče samo par faktov, da razumemo. S tem bi rad samo res pokazal, da se projekti niso začeli, ko sem jaz prišel, jih dal na mizo in dobil denar. Vloga je bila oddana za Doransko jezero 5. 9. 2022. 28. 11. 2022 je bila vloga ocenjena na CMSR. 13. in 14. 2. 2023 je bila vloga potrjena na Svetu in 10. 10. 2023 je bil sklep Vlade. 17. 5. 2023 je bila pogodba o financiranju podpisana s strani v.d. direktorice, ki je takrat vodila center, se pravi, mene sploh še na centru bilo. In govoriti, da je bil projekt potrjen zato, ker sem jaz član SD in Tanja Fajon član SD, je verjetno težko, ker takrat sploh še na centru bil nisem. Potem imamo izgradnjo deponije gradbenih odpadkov in kadi za komunalne odpadke v občini Žabjak. Vloga je bila oddana 3. 11. 2022. Vloga je bila ocenjena 23. 11. 2022. Vloga je bila potrjena isto 13. 4. 2. na Svetu centra. Sklep Vlade je bil 20. 6. 2023 in 17. 5. 2023, se pravi, 17. maja 2023 je bila pogodba o financiranju podpisana s strani v.d. direktorice, ki je takrat vodila center. Tudi takrat mene še ni bilo na centru, da bi to lahko vplivalo na večjo podporo Ministrstva za zunanje in evropske zadeve. Obstaja pa ena pogodba in to je podpora upravljanju rečnih bazenov v Keniji s pomočjo satelitske tehnologije in digitalnih modelov, ki je bila oddana 10. 7. 2023, ocenjena 16. 8. 2023, 6. 9. 2023 je bila sprejeta na Svetu, se pravi, takrat sem jaz že bil, ker sem prišel 1. 6. 17. 10. je bil sprejet Sklep Vlade o financiranju, in to je edina pogodba, ki sem jo jaz v tem času podpisal kot direktor CMSR, torej, 3. 11. 2024. Seveda pa tečejo, kot sem prej povedal, ker infrastrukturni projekti tečejo več let, seveda sedaj moram izvajati monitoring nad različnimi projekti, ki so že projekti, ki so bili od prej. Niso nastali zato, ker se je ministrica Tanja Fajon tako odločila, ali zato, ker je za to lobiral ali prosil Dejan Prešiček kot direktor centra.

Pa mogoče samo še par stvari, ker je bilo omenjenih, če se mi dovoli, samo da razčistim par stvari. Zakaj so bili izvajalci projektov ukinjeni s spletne strani, kot je bilo omenjeno. Ko sem jaz prišel, spletna stran je bila zelo stara in ena od prvih nalog sem poskušal digitalizirati same procese znotraj centra. In eden od tega je bila najprej nova spletna stran, potem digitalizacija samih prijav in tudi spremljanje samih projektov preko enega programa za projektni menedžment, ki se imenuje 4PM, ki ga je izdelalo eno mlado podjetje v Novi Gorici, ki nam omogoča, da natančno spremljamo, kako se infrastrukturni projekt razvija. Pri tem, ko smo prenovili spletno stran, smo dali tudi pravno preveriti, nekaj časa je trajalo, da smo razčistili različne zakonodaje v donatorskih državah, ki so različne, če gledamo, Ukrajina, Moldavija, ne vem, Srbija, Albanija, Kosovo. Se pravi, mi lahko delujemo na Zahodnem Balkanu, v evropskem sosedstvu in Podsaharski Afriki, da ne bi kršili tudi njihove zakonodaje o zaščiti določenih informacij in tako naprej. Ko smo to razčistili, smo ta podatek tudi spet dodali na spletno stran, ki je sedaj.

Pa še mogoče tisto, zakaj svet CMSR ni objavljen. Ne vem, verjetno je nek lapsus, ga bomo objavili, nič ne skrivamo. Tako da ni tu nič slabega ni bilo. Saj veste, ko delaš, mogoče delaš tudi napake ali pa kaj pozabiš, tako da je to čisti lapsus, ki ga seveda... se zahvaljujem, da ste nas na to opomnili, in bomo seveda to tudi pripravili.

Toliko mogoče za začetek. Hvala lepa.

Hvala lepa. Gostom še enkrat hvala za predstavitev pogledov.

Prehajamo na razpravo članic in članov odbora in komisije. Prvi se je prijavil predlagatelj Rado Gladek.

Hvala lepa za besedo.

Mogoče samo kratek odziv. Zdaj, kar se sveta tiče. Poglejte, ko se pripravljaš na eno tako sejo oziroma ko iščeš informacije, pač uporabiš vse vire. In očitno prenova vaše spletne strani še ni zaključena oziroma ni bila dovolj uspešna. Mi smo seveda našli statut, v katerem piše, da je v tem svetu šest članov, da sta dva predstavnika ustanovitelja, se pravi Vlada, pa SID banka, pa predstavnik delavcev, pa predstavnik zainteresirane javnosti, ampak nikjer pa nismo našli, no, razen podpisan je na statutu doktor Robert Kokalj kot predsednik sveta, to ime smo edino našli.

Zdaj, državna sekretarka, vi ste rekli, da vam CMSR pošilja tudi letna poročila. Mi letnega poročila nikjer nismo našli. Ker je to je pač pomemben dokument, ki ga vsaka bi rekel tovrstna inštitucija, tudi mi v Državnem zboru se srečujemo z raznoraznimi poročili. Tako da tudi to bi pričakoval, bi pričakoval, da je to javno objavljeno, ker najbrž ni nobena skrivnost. In potem, ko gledaš še na Erarju, ko še tam poskušaš dobiti kakšne informacije, še na tem Erarju ne vidiš, ne vidiš podatkov, kam je denar s strani CMSR šel. Tako da ko začneš se pripravljati na te stvari, se ti postavljajo vedno nova in nova vprašanja.

Gospod Prešiček, vi ste v svoji predstavitvi omenjali neke projekte. Zdaj mi v svoji zahtevi teh projektov nismo omenjali, so pa jih mediji. Po naših informacijah je v vašem obdobju oziroma odkar ste vi direktor, so bili objavljeni trije razpisi, vsaj tako smo našli na portalu za javna naročila, eden je nadgradnja informacijskega sistema upravljanja s pitno vodo v Ugandi v vrednosti 110 tisoč, potem so ukrepi za trajnostno rabo gozdov v občini Adigeni v Gruziji v vrednosti 548 tisoč evrov, pa podpora upravljanju rečnih bazenov v Keniji s pomočjo satelitske tehnologije in digitalnih modelov v vrednosti 603 tisoč evrov. V Sloveniji smo nekako navajeni, če gledamo v lokalni skupnosti, ko se prijavljamo na neke razpise, na evropska sredstva in tako naprej, je običajno, da se projekt zaključi oziroma ko so vsi elementi projekta zaključeni, dokazila predana in tako naprej, šele potem dobiš sredstva, na katera si se prijavil, ko so vse kljukice. Kar spomnite se, kako kakšne občine zbirajo dokumentacijo in se tresejo, da ja ne bo kaj narobe, da bodo, da bo vse tako rečeno, po PS, da dejansko ne bo kakšen evro zmanjkal na koncu. In zato nam je nerazumno, ko vidimo po drugi strani, da Ministrstvo za zunanje zadeve nakazuje toliko predujmov. Zakaj vi, po moji logiki, bi morali plačevati zaključene projekte. Zato nam je nerazumljivo, zakaj ste vi, bi rekel, v tem kratkem času nakazali za 2 milijona, več kot 2 milijona evrov predujmov. Tako jaz mislim, da se javnost čisto upravičeno sprašuje, ker je kar nekaj bi rekel takih nejasnosti.

Zdaj še eno vprašanje, dokler ste še z nami, državna sekretarka. Vi ste razlagali, kako ti postopki tečejo. 12. člen Zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči pravi, da na podlagi vsebinskih izhodišč, ki jih pripravi ministrstvo, ustanova pripravi predlog programa dela. Če prav razumem, je to po predstavljenem, se pravi program CMSR za izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja, če prav razumem, je to to. Če vsebinska izhodišča pripravlja več ministrstev, jih morajo uskladiti. Ustanova mora program dela uskladiti z ministrstvom na področju, ki ga financira ali sofinancira ministrstvo. Jaz bi pričakoval, da je v teh programih tudi jasno navedeno, kdo bo to financiral, mislim, v tem dokumentu, ampak vi tukaj, vi samo navajate programe, financerja s strani Vlade oziroma s strani ministrstva pa ne. Tako da to je še eno vprašanje, ki se postavlja: zakaj je v tako kratkem času Ministrstvo za zunanje zadeve nakazalo več kot 2 milijona predplačil, ko pa gledaš dokumentacijo, pa ne najdeš jasnega razloga, zakaj, čemu so ta predplačila namenjena. Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj odpiram razpravo. Morda, državna sekretarka, se boste odzvali na to ali kar... Ja, lahko, lahko sproti, ja, da bomo bolj eksaktni. Izvolite.