Spoštovane kolegice in kolegi, vsi vabljeni, ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Pričenjam 44. nujno sejo Odbora za finance in vse prisotne lepo pozdravljam. Obveščam vas, da je zadržan, se seje ne more udeležiti gospod Milan Jakopovič. Na seji pa kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo magistra Bojana Muršič namesto poslanca Soniboja Knežaka, Aleksander Prosen Kralj namesto poslanca Lenarta Žavbija, poslanec Andrej Kos je namesto poslanke Suzane Lep Šimenko in poslanec Jožef Jelen namesto poslanca Tomaža Lisca.

Besedo sedaj predajam predsednici Odbora za gospodarstvo, magistri Bojani Muršič, ki bo v nadaljevanju, v nadaljevanju tudi vodila skupno sejo. Hvala.

Hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, vabljeni in ostali prisotni!

Pričenjam 32. nujno sejo Odbora za gospodarstvo. In tudi sama prav lepo pozdravljam vse prisotne na današnji seji. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti, gospod Milan Jakopovič iz Poslanske skupine Levica. Imam pa tudi nekaj nadomestil: magister Darko Krajnc, se opravičujem, nadomešča poslanca Uroša Brežana, gospod Franc Breznik nadomešča poslanko Suzano Lep Šimenko. Obema želim uspešno delo.

S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red odbora: poziv k izboljšanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in poslovnega okolja. Ker v poslovniškem roku nisva prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

In sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - POZIV K IZBOLJŠANJU KONKURENČNOSTI SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA IN POSLOVNEGA OKOLJA.

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je 21. 5. 2024 na Odbor za gospodarstvo in na Odbor za finance naslovila zahtevo za sklic nujne seje dveh odborov z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k tej točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine SDS za sklic nujne seje odborov s predlogoma dveh sklepov, z dne 21. 5. 2024. K obravnavi te točke so pa vabljeni predlagatelj, Poslanska skupina SDS v imenu predlagatelja gospod Franc Breznik, minister Matjaž Han za gospodarstvo, turizem in šport, minister za finance gospod Klemen Boštjančič, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, gospod Luka Mesec, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije, Klub slovenskih podjetnikov, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. In sedaj prehajamo na obravnavo navedene zadeve. Želi predstavnik predlagatelja podati dopolnilno obrazložitev k zahtevi, gospod Franc Breznik iz Poslanske skupine SDS? Izvolite, beseda je vaša.

Najlepša hvala oba predsednika, oba predsednici.

Torej v bistvu za sklic današnje skupne nujne seje Odbora za gospodarstvo in Odbora za finance Lahko bi rekel, so glasne besede ali pa kriki slovenskih podjetnikov, obrtnikov, gospodarstvenikov nenazadnje vseh delodajalcev, pa tudi delojemalcev v Sloveniji, ki ugotavljajo tudi v praktičnem delu, čeprav bomo danes govorili tudi nekaj o statističnih podatkih, o izboljšanju ali pa predvsem o katastrofalni sliki konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in pa poslovnega okolja, ki se pod vlado Roberta Goloba vseskozi slabša. Jaz mislim, da je rast gospodarstva in konkurenčnosti na trgu ter stabilno poslovno okolje veliki garant slovenske blaginje v zadnjem času. Ugotavljamo pa seveda lahko, da je vlada Roberta Goloba nekako duši podjetniški razvoj, kar posledično močno vpliva na blaginjo prebivalcev države in predvsem predstavlja, kot pravijo številni gospodarstveniki, danes jih imamo nekaj tu, torej nek rdeči alarm v gospodarstvu. Na začetku naj povem, da je ekonomska svoboda v bistvu predstavlja merilo, kako dobro Vlada nadzoruje poslovanje. Indeks, ki ga poznamo več kot 30 let, torej fundacije / nerazumljivo/, v kateri je vdruženih 184 držav, tudi Slovenija, ki drsi po lestvicah navzdol. Za Slovenijo je indeks leta 2024 znašal, 65,9 kar je zadostovalo za 44. mesto na lestvici. Delovanje sedanje vlade pa kaže najslabši rezultat v zadnjih treh letih. 2023 je znašal ta indeks, 68,4 kar je zadostovalo za 37. mesto in leta 2022 smo bili celo na 70,5 kar je zadostovalo za 32. mesto. Druga zadeva, kar se statistike tiče. Po podatkih evropskega statističnega urada se je obseg storitev v državah z evrom na mesečni ravni povečal za 1 odstotek, v celotni EU pa kar za 1,1 odstotka. Podatki za letno raven kažejo letno raven rasti, ki je 4,8 odstotkov. V prvih primerih so podatki za Slovenijo pod povprečjem in kažejo na zaostanek na mesečni in seveda tudi na letni ravni. Slovenija je na mesečni ravni zabeležila največji padec obseg storitev, saj se je le-ta skrčil za 1,9 odstotka. Pomembnost teh podatkov je v Sloveniji izjemna, saj kaže tako obseg storitev kot samo seveda tudi kondicijo slovenskega gospodarstva. Po eni strani pa zajema tudi vzdušje potrošnikov in seveda kot neko robustnost industrije. Alarmantni pa so tudi seveda podatki evropskega statističnega urada na področju industrijske proizvodnje o tem smo že kar nekaj govorili v zadnjih tednih in mesecih, saj je Slovenija 2023 zabeležila 10,2 odstotno znižanje industrijske proizvodnje in doživela največji padec med državami članicami Evropske unije, tako na mesečni kot letni ravni. Vidiki, ki so vplivali na padec predvsem tistih delovno intenzivnih padov padcev je seveda so po vsej verjetnosti večplastni. Osnovni je cena električne energije v Sloveniji predvsem v intenzivni industriji. Sam živim v bližini Kidričevega, več kot sto let smo tam imeli primarno proizvodnjo aluminija, zaradi radikalnega zelenega prehoda, energetske krize, ki je bila že v Evropi, zaradi velikih cen energije, predvsem električne, se je ta proizvodnja premaknila predvsem na Kitajsko. Zdaj, če pogledamo, Kitajska v tem trenutku proizvaja večino električne energije še vedno iz premogovnih termoelektrarn. V lanskem letu, mislim, da so postavili in inštalirali 106 novih termoelektrarn na premog, več kot 300 jih je planiranih, v zadnjih 18 letih pa je teh termoelektrarn približno tisoč 800, torej govorimo o termoelektrarnah na premog. Če ugotovimo, da se preko logistične verige, torej kontejnerskih ladij, ki nekatere celo za svoje potovanje potrebujejo kot gorivo celo mazut, da tam nekih kjer je poraba približno 30 tisoč 000 litrov mazuta na uro, lahko ugotavljam, da danes dobivamo nazaj torej primarni aluminij v kockah, ki prihaja potem v Luko Koper in pa seveda v Luko Bremen Häfen z nekajkrat večjim ogljičnim odtisom kot ga je kdajkoli imel, torej sam Aluminij kot primarni produkt v Kidričevem ali pa kjerkoli v Evropi. Temu se reče paradoks tudi zelenega prehoda. Slovenija je v mesecu marcu 2024 izvozila za 5,1 milijarde evrov blaga, kar je ponovno za 2,1 odstotek manj kot marca 2023. Še bolj se je v bistvu zmanjšal uvoz, in sicer za 6,1 odstotka, na nekaj manj kot 5,1 milijarde evrov. V Slovenski demokratski stranki tudi na tem področju že ugotavljamo, že od leta 2022, odkar je nastopila nova vlada, za nek zaskrbljujoč trend gospodarskih kazalcev, ki jih lahko povežemo s korelacijo med prevzemom oblasti s strani doktor Roberta Goloba in njegovo vlado ter drastičnim padcem storitev in seveda tudi proizvodnje. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD Slovenijo uvršča v skupino držav članic EU z najvišjo obremenitvijo plač in nas, lahko bi rekel, že dolgo poziva naj jo znižamo. Davčni primež je delež prispevkov delodajalca in zaposlenega ter dohodnine v povprečni bruto plači. Slovenija, v Sloveniji je bil davčni primež v letu 2023 precej višji od povprečja držav članic, še bolj zaskrbljujoče je pa seveda za posameznike brez otrok. Tukaj imamo kar nekaj podatkov, tukaj lahko vidimo davčni primež držav OECD za leto 2023, tukaj vidimo Slovenijo, tukaj vidimo povprečje OECD 34,8, Slovenija 43,3, pet držav, ki je nad nami, pa so seveda države, ki imajo bruto plačo večjo od 30 do 150 procentov, pet držav, ki imajo, lahko bi rekel, vrhunske javne storitve kot je, lahko bi rekel, železniški promet, do, javni zdravstveni sistem, pokojninski sistem in vse tisto, kar, s katerim Slovenija je v bistvu popolnoma, se ne more popolnoma z njimi ničesar primerjati. Če bi pogledali Slovenijo z državami, ki imajo podoben, lahko bi rekel podobne čakalne vrste, če bi pogledali podobno infrastrukturo, podobno, lahko bi rekel centralizacijo države, potem smo seveda daleč na prvem mestu. Daleč na prvem mestu smo, če pogledamo blaginjo ljudi v teh državah, ki so nad nami.

Če pogledamo delež prispevkov delavcev v stroških dela, tisti, ki se tako borite za delavce, z državami OECD, je samo Litva pred Slovenijo, samo Litva je pred Slovenijo, tukaj je ta podatek. Tukaj lahko vidite Slovenijo, tukaj gre za prispevek delavca, strošek dela med državami OECD, 19 procentov, Litva ima 19,2, skoraj si delimo prvo mesto med vsemi državami OECD, torej sam prispevek delavca od njegove bruto plače, ki jo dobi. Države, ki so za nami tudi ne samo v Evropski uniji, ampak tudi po svetu, kažejo, predvsem pa je to podatek za vse tiste mlade strokovnjake, mlade družine, ki želijo iti kamorkoli po svetu, iskati svoj zaslužek, blaginjo in soustvarjanje neke blaginje v nekih drugih državah, na žalost tudi celo izven Evropske unije.

Tukaj imam podatek davčnega primeža po državah, delež prispevkov delavcev in delodajalcev ter dohodnine v stroških dela za samsko osebo brez otrok, izračunano na povprečno plačo za leto 2023, to so zadnji podatki. Spet Slovenija 43,3 procente, samo Belgija, Nemčija, Francija, Italija, Finska, so nad nami ponovno tiste države, ki imajo blaginjo nekajkratnik ali pa nekaj 10 procentov večjo, ponovno javne storitve, javni prevoz, ki je kvaliteten in tako naprej, ker imajo relativno dosti nižje stroške in tako naprej. Spet govorimo o pokojninskem sistemu, recimo Avstrija, ki je ena, ki ima res nekaj več, ne smemo pozabiti, ima 14 plač, 14 plač dobijo v Avstriji in tudi 14 pokojnin, še to ne pozabimo. Tako da spet smo, lahko bi rekel, tudi po tem davčnem primežu, ponovno, če pogledamo primerljive države s primerljivimi, kvalitetnimi ali pa nekvalitetnimi javnimi storitvami, smo ponovno na vrhu.

Delež prispevkov delodajalca in delavca ter dohodnine na povprečno plačo samske osebe brez otrok v odstotkih, Slovenija 42,8, samo v Nemčiji je več, ampak ponovno govorimo lahko pa v Franciji, o, spet o državah, kjer so bruto plače toliko večje, kjer so tudi o teh velikih bruto plač, torej na koncu seveda neto ostane dosti več. Res, procentualno je nekaj odstopa, vse ostalo, glejte, pod Slovenijo, je pa del Evrope in del tudi sveta okrog nas, Švica, o katerih naj rajši govorimo, glejte, tu je Švica, za 23,4 odstotka, tu pa je Slovenija, recimo, pa cela vrsta seveda evropskih držav in kasneje, tu je pa OECD povprečje, da bomo vedeli, kje smo, in lahko bi rekel, ponovnih teh kazalk, kazalnikov je v, jih imam natiskanih, pa sem jih celo pustil v pisarni, ker bi morda, če bi bilo že, bi bila ta seja predolga.

In to, ta pesimizem glede poslovnega okolja, glede vsega, kar se je pa dogajalo še v zadnjih časih, je pa katastrofa. Zdaj pogledamo obvezno dodatno zdravstveno zavarovanje. Obvezno dodatno zdravstveno zavarovanje o katerem, o katerem več skoraj noben ne razpravlja, je dodal na to listo ponovno, lahko bi rekel, določene prispevke, ki ponovno kažejo na zmanjšanje konkurenčnosti torej v samem, v sami strukturi prispevkov delojemalcev in delodajalcev.

Zdaj, z nami so tudi seveda predstavniki slovenskega gospodarstva, podjetništva. O tem opozarja vsa leta tudi Obrtno podjetniška zbornica Slovenije, ki je pred nekaj dnevi pripravila, lahko bi rekel zbirko zahtev slovenske obrti in podjetništva 2024. Govorili so predvsem z naslovom "Stop birokratizacija", o tem sem največkrat govoril kot poslanec. Veste, da sem pred nekaj leti, takrat smo bili lahko bi rekel ena izmed, še daleč celo pred agendo Evropske unije, ko smo pripravili neko resolucijo o digitalni preobrazbi v Sloveniji, ki sem tudi bil sam soavtor tega, smo govorili, da digitalizacija v Sloveniji naj pomeni debirokratizacijo. Digitalizacija v prvi smeri, če govorimo o javnem sektorju, o javnih storitvah mora biti enačaj z, torej debirokratizacijo predvsem tehnologije trenutno, ki so v uporabi. Smo pripravili kar nekaj zadev. Spomnimo se, vsi se hvalijo sedaj v tej Vladi z osebno izkaznico. To je bila na Ministrstvu za notranje zadeve, je v tej resoluciji, je bila ena izmed prioritet torej, da imajo slovenski državljani eno izkaznico, ki omogoča dostop do e-javnih, do e-javne uprave, ki je osebna izkaznica, na kateri je tudi zdravstvena izkaznica. Na tej lahko dodamo, upam, da bo v kratkem tudi vozniško dovoljenje. Seveda vsako ministrstvo ima nek prioritetni dostop in tako naprej. Ampak to pomeni, na enem, na enem digitalnem, lahko bi rekel, dokumentu, kot takšnem, kot je izkaznica na čip kartici, imate v bistvu vse, kar človek potrebuje v tem času. Na žalost kaj dosti več od tega ni nastalo v slovenskem javnem sektorju. Pred tremi dnevi sem bil na obisku na Koroškem. Bil sem v enem podjetju, upam da javno imenovati / nerazumljivo/, ki deluje, ki ima, pravi, da dela skeletne hiše, torej lesene hiše, sonaravno gradnjo. Primo podjetje lahko bi rekel, lastnik podjetja se na začetku opraviči, da na žalost prihajamo v podjetje, ki ima na čakanju ali na dopustu, nekaj ima na čakanju, nekaj na dopustu več kot 60 ljudi, vprašam zakaj. Je rekel, ne boste verjeli, to ko stavkajo ljudje, torej v upravnih enotah nismo dobili že delovna, torej gradbena dovoljenja za našo postavitev lesenih hiš. Tukaj so pripravljene, imamo jih v skladiščih, nekatere so že na lokacijah, žal jih ne moremo postaviti in stoji 30 projektov. 30 projektov stoji, delavci so, nekateri še koristijo nekaj dopusta, nekateri pa bodo šli na čakanje samo, zaradi stavke na upravnih enotah. Torej stavka na upravnih enotah ne pomeni samo da bom jaz bolj dolgo čakal, da mi podaljšajo mojo mogoče osebno izkaznico ali pa karkoli ali pa, da mi izdajo novo ali pa, da mi izdajo neko potrdilo torej ima tudi te stavke globlji, lahko bi rekel, pomen. In globlje zarežejo tudi v slovenski vitalni del gospodarstva. Takih zgodb lahko govorim ogromno. Vse tisto, kar govorim na področju Obrtno podjetniške zbornice, Slovenije je danes so tu predstavniki. Jaz mislim, da ne rabim dolgo govoriti, ker mislim, da bodo sami povedali, jaz samo teh pet točk sem si zapomnil glede predstavitve tudi sistemske ureditve za pohitritev torej postopkov za zaposlovanje delovne sile iz tujine. Predvsem govorijo o odpravi administrativnih ovir pri vodenju evidenc delovnega časa. Jaz mislim, da v Sloveniji ni skoraj podjetnika, ki ga nisem obiskal, ki se ne zaveda, kakšna birokratska ovira je nastanek zakona, kjer evidentiramo ta čas ali pa ne čas, ki ga ljudje preživijo v podjetju. To lahko nekdo naredi, ki ne pozna strukturo slovenskega gospodarstva. Včeraj sem bil v Konicah na eni podjetnikov, ki postavlja mega žage, čez 100 metrov dolge linije postavljajo po celem svetu. Je rekel gospod Breznik: Glejte, mi se vedno moramo prilagajati, ali delamo en dan lahko po 12, 16 ur, potem so lahko delavci tri dni doma, lahko so na dopustu, ampak mi smo mali del gospodarstva, mi se prilagajamo našim projektom. Če mi ne bi bili tako vitalni, bi vse te posle izgubili. In takih zgodb mislim, da bodo tudi na obrtno podjetniški zbornici videli ogromno. Mi nimamo velikih multinacionalnih podjetij, kjer bi se svet sukal okrog nas, okrog naših končnih produktov, našega velikega znanja, ampak smo mali, večinoma naše gospodarstvo je malo hitro fleksibilno. Se prilagaja spremembam, kar je pozitivno, ampak ravno, zaradi teh hitrih prilagoditev se tudi delovna sila v podjetjih seveda mora prilagajati tem spremembam. In sistem za evidentiranje časa in zakonske rešitve so lahko so nastale iz rok nekoga, ki ni v življenju še delal v podjetju. Vemo, da imamo nek moratorij za ta zakon, da pač, na srečo inšpektorji še ne hodijo okrog in ne kaznuje ljudi. Ampak oprostite, spoštovani predstavniki Vlade, ali boste to zamrznili, ali boste to odpravili? Mislim da so to stvari, ki jih lahko čez noč naredimo skupaj.

Druga zadeva. Seveda, so spremembe dohodninske lestvice, znižanje prispevkov, razvojna kapica. O tem smo govorili že ogromno časa. Janševa vlada je naredila v izteku svojo mini reformo, ki bi davčno olajšavo dvignila na 7 tisoč evrov do naslednjega leta, kot veste, je ta vlada zamrznila na 5 tisoč 500 evrov, je ta davčna olajšava končala. Tudi ne gre samo za slovenske delavce, gre tudi za rojake, ki delajo v tujini, tudi oni še dodatno plačujejo ponovno še določene prispevke za dohodnino in nekateri so se že odločili, da so si stalno rezidenco prestavili v Avstrijo. Še huje, kar se pa zdaj dogaja, zaradi napotenih delavcev, o tem smo govorili že lani na obrtno podjetniškem sejmu v Celju tudi s predstavniki. Je pa seveda tudi nekonkurenčnost na tem področju in tisto, kar se pa dogaja, predvsem na štajerskih podjetjih pa tudi ostalih v Sloveniji, da zdaj selijo podjetja sedeže svojih podjetij celo na Hrvaško. Tega je ogromno sedaj v Sloveniji na Hrvaško. Torej, Hrvaška je glede tega davčnega okolja trenutno bolj konkurenčna kot Slovenija. Glede samega poslovnega okolja pa se naša podjetja, tista, ki vidijo neke industrije prihodnosti, selijo v zadnjem času tudi na Madžarsko. Predvsem v avtomobilski grozd, zato ker okrog / nerazumljivo/ okrog Budimpešte, nastaja, lahko bi rekel, mega avtomobilska industrija že zadnjih 25 let Audi in Mercedes, lahko bi rekel, že tradicionalno, sedaj prihajajo kitajski proizvajalci, kjer postavljajo tam proizvodnjo in mega tovarno baterij. Vemo, da slovensko znanje gre torej na Madžarsko, kjer bodo reciklirali te baterije in tako naprej. Tako da imamo ogromno zgodb selitve naših podjetij.

Naslednja zgodba, ki je ponovno zanimiva, ki je zelo vprašljiva, predvsem spet jo naredi nekdo, ki ne pozna strukture slovenskega gospodarstva, je to, da smo zvišali davek na dobiček pravnih oseb iz 19 odstotkov na 22 odstotkov za naslednjih pet let. Prav tako je seveda vlada doktor Roberta Goloba zvišala trošarine, sprejela zloglasni Zakon o štempljanju, o katerem sem prej govoril. Zdaj, če to damo v nek paket, lahko ugotovimo nekaj. Slovenija, na žalost Slovenija nima, kako bi rekel, ogromno bogatašev, ogromno nekih podjetnikov, ki bi imeli milijone evrov naložene in bi jih lahko vlagali v slovensko gospodarstvo, mi moramo biti konkurenčni, imeti odprto gospodarstvo za tuja vlaganja. Mi imamo relativno, če pogledamo strukturo držav okrog nas smo na najslabšem položaju, kar se tiče prihoda nekih večjih podjetij ali pa celo multinacionalk v našem okolju. Slovenija je na tem področju imela eno zgodbo Magne, kot veste, v Hočah, če pustimo vse ob strani, na katerem, v kakšnih zemljiščih leži ali pa vse ostalo, na koncu sem tudi sam to podpiral, ampak zdaj na koncu ugotovite, da se Magna predvsem v tistih okoljih, kjer je nekonkurenčna, kjer so še posebej nekonkurenčni, se pravi, umika se celo omejuje proizvodnjo celo v Avstriji, čaka nova naročila. Lahko bi rekel, je z veseljem, ali pa lahko bi rekel, raje plačala tisto odškodnino za to, da ni zaposlila tiste delavce, ki so bili po zakonu in tudi po pogodbi narejeni samo zaradi tega, ker je naše poslovno okolje, tu pa mislim tudi na delavce, tudi na delovno silo, strokovno delovno silo, tehnično strokovno delovno silo seveda nezanimivo za veliko ali pa končno realizacijo Magne, torej, da tudi v Sloveniji postavi, lahko bi rekel, namensko produkcijo avtomobilov. Torej, gre za poseben status podjetja, ki rešuje velike multinacionalke, ki imajo višek proizvodnje BMW, Mercedes določenih modelov in so tako zvani pogodbeni proizvajalec avtomobilov. Torej prenese se kompletna notranja logistika na eno podjetje, reprogramirajo robote, če zelo poenostavim, in seveda te avtomobile izdelujejo. Tako, da edina pozitivna zgodba, o kateri se Robert Golob zelo rad pohvali, je seveda novo nastajajoča farmacevtska industrija na področju Lendave torej nek vložek, ki je, ampak tu gre za neko bolj osebno zgodbo. Vsi, ki poznamo slovensko farmacevtsko industrijo, predvsem tiste, ki proizvajajo določene substitute znanih zdravil v tem primeru tudi bioloških zdravil. Sedaj, ko bodo nekatere licence potekle vemo, da se lahko zahvalimo samo nekaj kvalitetnim menedžerjem, predvsem pa farmacevtskim strokovnjakom, ki so slovensko dobro ime vsa ta leta nekako predstavljali Slovenije v Sloveniji in pa predvsem tudi v Evropi in v svetu. Tako da to ni zgodba neke slovenske politike, predvsem je zgodba nekaj ljudi, ki jih lahko preštejemo na prste ene roke. Za to Vlada ni naredila skoraj nič. Predvsem pa je naredila nekaj, kar je naredilo nekaj ljudi, ki so pomembno vplivali, da je desetletja ta industrija se razvijala tukaj v Sloveniji. To je zadnja ali pa tudi edina zgodba, s katero se Vlada v zadnjih letih, lahko bi rekel, nekako pohvali.

Zdaj, za konec je še ogromno tega, se bom oglašal tekom te seje. Torej vlada doktor Roberta Goloba je dejansko brez posluha za slovensko gospodarstvo. Ponovno jo seveda pozivamo, naj prisluhne gospodarstvu, ki zaradi ukrepov vlade posluje v ekstremni negotovosti. V Slovenski demokratski stranki prav tako opažajo in opozarjamo na zatiranje svobodne gospodarske pobude, velike nepredvidljivosti, nestabilnosti poslovnega okolja. Našteto, vse, kar danes govorim, je posledica številnih nasprotujočih ukrepov vlade doktor Roberta Goloba, ki predstavljajo veliko negotovost in napovedujejo obremenjujoče ukrepe. Za nami je že skoraj polovico leta in še vedno ne vemo, kakšni davki nas čakajo v prihodnjem letu, kar je neposredno v škodo gospodarstva, saj samo potrjuje nepredvidljivo poslovno okolje, izstopa pa tudi dejstvo, da vlada Roberta Goloba nima posluha in zaupanja v gospodarstvo in se ne zaveda, da so pozitivni ukrepi za gospodarstvo in podjetništvo pozitivni za državo, za ljudi, predvsem pa za našo, spoštovani državljani in državljanke za našo skupno blaginjo. Toliko z moje strani. Najlepša hvala.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, državni sekretar Matevž Frangež? Izvolite, beseda je vaša.

Spoštovani predsednici, najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lepo pozdravljeni. Najlepša hvala tudi predlagateljem za priložnost, da se pogovorimo o teh izzivih.

Podobne seje smo imeli sicer že v preteklosti. In vsakokrat na nek način z relativno alarmantnimi naslovi, čeprav se je kdaj tudi izkazalo, da smo prehitro skočili na kakšno slabo novico, recimo lani je bil primer mesečnega padca industrijske proizvodnje, ki je bil mislim, da v aprilu lani najvišji v Evropi, ampak že mesec dni kasneje se je po istih podatkih pokazalo, da ima Slovenija naslednji mesec najvišjo rast industrijske proizvodnje. Ne bi želel postavljati namenov predlagateljev v tem pogledu v napačen okvir. Jaz mislim, da je pomembno, da se tako Odbor za gospodarstvo kot Odbor za finance Državnega zbora redno seznanjata z gospodarskimi gibanji, analizirata vzroke za ta gibanja, da se lahko kot država ustrezno odzivamo. Tisto, kar bi rad, pa vendarle dodal, da čeprav se lahko strinjam s podatki, ki so bili prezentirani, vendarle menim, da je poizkus, da iz tega potegnemo diagnozo, pa vendarle napačen. Ampak naj najprej začnem z dobrimi novicami. Slovenska veja / nerazumljivo/, torej nemških gospodarskih zbornic v tujini (AHK Slovenija) je včeraj predstavila rezultate njihove vsakoletne raziskave o razpoloženju nemških podjetij v različnih državah srednje in vzhodne Evrope. In po tem, ko smo lani zaznali nekaj slabih novic, recimo padec deleža podjetij, ki bi ponovno investirali v Sloveniji - ta je lani dosegel 70 odstotkov - je včerajšnja raziskava pokazala eno izjemno dobro novico. Namreč, Slovenija je uvrščena po mnenju teh nemških podjetij na prvo mesto med državami srednje in vzhodne Evrope po kriteriju privlačnih poslovnih lokacij v regiji srednje in vzhodne Evrope. Na tej lestvici je 16 držav. Tisto, kar lahko res preseneča je, da smo v lanskem letu, torej po tej raziskavi, prehiteli celo Estonijo, ki je kraljevala na tej lestvici vse od leta 2019. To so subjektivni podatki. To je anketa. Kaže na neko razpoloženje med menedžerji nemških podjetij, ki so aktivni tudi v Sloveniji. Je pa to še vedno anketa. Pogosto prikazujemo anketne podatke. Recimo, tipičen je raziskava švicarskega inštituta IMD, ki anketirajo menedžerje o tem, kakšno je, torej optimizem ali pesimizem glede vlaganj v določeni državi. Niso v tem pogledu / nerazumljivo/ ampak imajo veliko subjektivne, subjektivnega karakterja. Če hočemo pogledati res strukturno kaj se nam pravzaprav dogaja je mogoče najprimernejši dokument, ki bi ga v tem pogledu bilo potrebno pogledati in priporočam obema odboroma, da če slučajno še nista, da to uvrstita v vso vsakoletno prakso. Obravnavo poročila o produktivnosti, ki ga vsako leto pripravlja Urad za makroekonomske analize in razvoj pod vodstvom legendarnega doktorja Petra Wostnerja. Zdaj, poročilo o produktivnosti nam zelo meritorno pokaže, kje so pravzaprav razlogi za nekatere izzive, ki jih imamo. Najprej, dejstvo je, da je Slovenija, ki je industrijsko nadpovprečno, torej po deležu industrije v svojem BDP, nadpovprečno evropska država, delež dosega 22 odstotkov povprečje EU je 16 odstotkov in ima ob tem še nadpovprečen delež energetsko intenzivne industrije bistveno bolj dovzeta, dovzetna za gibanja v mednarodnem okolju. Praktično vse krize v zadnjih 15 letih so pokazali, da je, zaradi tega visokega deleža industrije tudi padec industrijske proizvodnje ob pojavu krize v Sloveniji vedno nad povprečjem. Sicer pa moramo pogledati, kakšni so podatki. Zdaj, kot veste, je Slovenija lani dosegla nadpovprečno rast svojega BDP med evropskimi državami. Tisto, kar pa nas res muči, pa je realno zelo skromna rast naše produktivnosti. Veste, da je bila ta v lanskem letu sicer pozitivna, nominalno pozitivna, vendar če upoštevamo hkrati tudi visoko, visoko inflacijo, lahko pri tem upoštevamo celo, da je prišlo do majhnega odklona navzdol. Mi se želimo strateško osredotočati na tiste ukrepe, ki bodo rast produktivnosti povečevali. Zdaj, z gospodom Breznikom prihajava iz iste regije, ravno danes zjutraj sem bil na sestanku na regionalni razvojni agenciji Podravje, kjer so postregli z zanimivimi podatki. 80 odstotkov vseh zaposlenih v Podravski regiji dela v panogah in dosegajo dodano vrednost, ki je podpovprečna slovenski dodani vrednosti. 60 odstotkov zaposlenih v tisti regiji je zaposlenih v podjetjih, ki dosegajo dodano vrednost, ki je nižja od povprečja regije. 37 tisoč ljudi, to je gospod Breznik omenjal, se iz tiste regije, ki šteje skupaj 36 tisoč ljudi vsakodnevno vozi na delo drugam, 30 tisoč ljudi, od tega v tujino, torej Avstrijo, 7 tisoč ljudi je očitno nas takih, ki se vozimo na delo v Ljubljano ali druge slovenske regije. Produktivnost je tako regionalno kot sektorsko, kot strateško za celotno državo tisti ključni kazalnik, ki ga moramo gledati. Nekaj tednov nazaj smo na Ministrstvu za gospodarstvo organizirali eno delavnico z gospodarskimi zbornicami o tem kako prenoviti naše sistemske spodbude za podporo investicijam slovenskih podjetij in tam je sodeloval tudi profesor doktor Maks Tajnikar, ki je postregel z zanimivo mislijo: "Težava, ki jo imamo v strukturi naše ekonomije, je nizka cena naših proizvodov in storitev, ki jih prodajamo navzven."

Kar se tiče gospodarstva, vsi podatki kažejo, da imamo nezadolženo gospodarstvo z visoko likvidnostjo gospodarstva, hkrati pa celo vrsto strukturnih izzivov tudi zeleni prehod, digitalizacija, pospešena avtomatizacija naših procesov, mimogrede, po stopnji avtomatiziranosti naše industrije smo v samem vrhu Evrope, ko gledamo velika podjetja, precej drugačna je slika pri srednjih in majhnih velikih podjetjih, ampak hkrati pri, ko pogledamo sektorsko dinamiko produktivnosti, vidimo, pri Sloveniji rahel nihljaj navzdol, po tem, ko smo pravzaprav imeli zelo dobro rast, težava, da so višjo rast produktivnosti na nižji, na bistveno nižji osnovi imele tudi države V4, torej klub srednjeevropskih držav, ki očitno po rasti produktivnosti napreduje precej hitreje in to tudi pri takih dejavnostih kot so IKT storitve, ki jih je potrebno posebej gledati z vidika prihodnjih prebojev, kjer je Slovenija precej nižje tako od konkurence v Srednji Evropi kot povprečja EU in vodilnih inovatorjev.

Vse to po mnenju Umarja torej nakazuje na nekatere strukturne izzive, ki jih imamo še posebej v energetsko intenzivni industriji, ki je bila nedvomno iz razlogov, ki jih je gospod Breznik povzel, seveda, v energetski krizi tudi nadpovprečno prizadeta. Vendarle pa bi spomnil, mogoče mesec ali dva nazaj smo imeli skupno sejo Odborov za infrastrukturo in Odbora za gospodarstvo, tega Državnega zbora, kjer smo govorili o cenah in po cenah električne energije in zemeljskega plina in tam tudi postregli s podatki za Eurostat, ki jasno kažejo, da smo v letu 2023 pri velikih odjemalcih bili v povprečju EU, pri majhnih in srednje velikih podjetjih pa precej pod povprečjem EU. Je pa res, da smo bili navajeni na nizke cene energije in v tem pogledu je del te spremembe, ki jo je prinesla energetska kriza, za gospodarstvo nedvomna investicija in v tem pogledu bi rad podčrtal pomen investicij.

Zdaj, mi smo v javnosti že testirali celo vrsto naših idej, med drugim tudi akcijski načrt za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti, ki, na katerem na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport intenzivno delamo in pravzaprav postaja zdaj okvir več strateških dokumentov in tam na nek način definiramo tri ključne stebre, na katere se moramo osredotočiti. Eno je nadgradnja, dekarbonizacija obstoječih industrij. Gospodarska zbornica Slovenije je v tem pogledu pripravila analizo učinkovitosti energetsko intenzivnega sektorja in potrebnih ukrepov za to, da povečamo in pospešimo prehod v dekarbonizacijo, kaj lahko na ravni industrijskih procesov, tipičnih za posamezne sektorje, storimo za to, da se, da zmanjšamo to odvisnost in cenovno volatilnost in hkrati, kako povečamo samo energetsko učinkovitost in snovno učinkovitost naših industrijskih procesov. Za to bodo potrebne investicije.

Mi v tem pogledu na Ministrstvu za gospodarstvo v letošnjem letu načrtujemo več ukrepov, da spodbudimo ta prehod in tukaj ne gre za radikalen zeleni prehod, tukaj gre za to, da moramo te stvari storiti, tudi zato, da zmanjšamo strateške odvisnosti, ki jih imamo od zunaj. Mi cel kup denarja, cel kup denarja vsakodnevno peljemo daleč čez evropske meje za to, da zadovoljimo svoje energetske potrebe, hkrati pa je povsem jasno, da obstaja alternativa temu, e pa boleča, sproža konflikte, sproža šoke in v tem pogledu je naloga tako države kot Evropske unije, da skuša ustvariti varno okolje naložb, spodbud, za to, da pri tem industriji pomagamo. Dva podatka v tem pogledu o dosedanjih ukrepih nadpovprečno učinkovitega soočanja Slovenije z izzivi, ki smo jih imeli v energetski krizi, tako z regulacijo cen za mikro, majhna in srednje velika podjetja, kot z zagotovljenimi neposrednimi pomočmi podjetjem v letu 2023 za to, da se ublaži ta visok cenovni skok, v katerega smo padli od leta 2021 naprej, še posebej pa po začetku ruske agresije na Ukrajino.

Skratka, podatki Umarja v tem pogledu kažejo, da je slovenska industrija dobro vpeta v globalne verige vrednosti in da imamo tukaj tudi pozitiven trend napredovanja po teh verigah. Priložnosti pa je še precej, tako glede na vodilne inovatorke kot sektorsko, predvsem za ambicijo, da povečamo cenovni položaj in posledično tudi izboljšamo produktivnost gospodarstva. Samo sekundo, da najdem spet pravi papir.

Drugi steber, ki sem ga v tem pogledu omenjal, so novi produkti in nove industrije. Slovenija je še posebej pri na področju zagonskih podjetij slaba. Prisotnost našega tveganega kapitala se sicer po zadnjih podatkih rahlo izboljšuje in nismo več zadnji v Evropi, dejstvo pa je, da smo še vedno na repu Evrope, Evropa pa je bistveno, bistveno slabša v primerjavi z Združenimi državami Amerike. Vlada želi na podlagi sprejete strategije o razvoju kapitalskih trgov, to je pristojnost Ministrstva za finance, tukaj prisotnost okrepiti, namenjamo tudi delež kohezije, zato da spodbudimo prisotnost tveganega kapitala v Sloveniji prav tako pa na tem področju izjemno aktivna je tudi slovenska razvojna in, slovenska, torej izvozna in razvojna banka, SID banka, ki tudi razvija nove mehanizme v sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom. Kljub temu pa obstaja še cela vrsta dejavnikov, kjer moramo izboljšati privlačnost Slovenije za zagonska podjetja. Veste, da smo v tem hipu v trendu, da tudi, ko pride do nastanka zagonskih podjetij, pogosto zaradi zahteve vlagateljev pride tudi do njihove selitve v tujino, recimo London je pri tem pogledu zelo izrazita destinacija za takšna podjetja. Mi smo v tem pogledu pripravili en zametek start up strategije, ki smo jo nedavno predstavili tudi na mednarodni startup konferenci Podim v Mariboru, s ciljem, da do leta 2030 vendarle bistveno izboljšamo kakovost našega start up ekosistema po vseh vidikih.

V ta namen smo pripravili tudi pet strateških pobud, od vitke družbe kot posebne oblike, prilagojene potrebam start up podjetij, na eni strani enostavnost za njihovo nastajanje in upravljanje in na drugi strani odprtost za izstop in vstop novih vlagateljev. Drugič, opcijsko nagrajevanje. Tretjič, privlačnost Slovenije za globalne talente, tudi z razmislekom o start up viziji, se pravi bistveno izboljšanem administrativnem okolju za sprejem globalnih talentov, ukrepi za poglobitev tveganega kapitala, ki so tako, sestavljeni tako iz davčnih spodbud kot večjih spodbud države na tem področju.

Skratka, cel paket ukrepov, s katerimi želimo performans Slovenije na tem področju bistveno izboljšati. K temu naj seveda dodam, da v letošnjem letu prihaja do plasmaja obsežnih sredstev za en in drugi steber. Od tistih, ki so namenjeni ozelenitvi gospodarstva, naj tu omenim ukrepe za krožne in digitalne modele, ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti v gospodarstvu, REPower, predvsem pa zelo močno vejo ukrepov, namenjenih razvoju in inoviranju novih izdelkov in rešitev, pripravi demo pilotov, v ta namen pa namenjamo precej obsežna tako nepovratna kot povratna sredstva, vse s ciljem, da torej pospešujemo to produktivnost, da povečujemo odpornost gospodarstva na to veliko volatilnost, pač mednarodnih dejavnikov in da v večji meri skušamo globalnim trgom ponuditi tudi končne izdelke, ki so produkt slovenskega znanja, inovacij in dizajna. Dizajnirani za globalne trge, zaradi tega, ker je nedvomno tako kot je ta močna vpetost v obstoječe industrijske verige na eni strani ena od ključnih značilnosti in prednosti našega gospodarstva, na drugi strani ga dela tudi izrazito torej, ranljivo. Skratka razlogi za to, da smo, kjer smo, so bistveno kompleksnejši in presegajo vprašanja nekega zakona, ki določa evidentiranje delovnega časa. Naše, torej davčne ureditve, kjer je nedvomno mogoče pritrditi trditvi, da smo po obremenitvi plač nadpovprečni v Evropi in kolikor razumem, Ministrstvo za finance tudi pripravlja ukrepe, s katerimi skuša te izzive učinkovito reševati in verjamem, da je zdaj čas, da prepustim besedico kolegici Katji Božič.

Hvala lepa, državni sekretar. Sedaj pa predajam besedo Ministrstvu za finance, magistrici Katji Božič. Izvolite, beseda je vaša.

Najlepša hvala. Jaz se v začetku opravičujem, ker mi druge obveznosti ne bodo omogočale, da prisostvujem seji do konca, v bistvu imam samo še 15 minut, zato se bom osredotočila na ključno zadevo, ki jo pripravljamo na Ministrstvu za finance v podporo izboljšanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Kot ste dobro seznanjeni je v zadnjih fazah priprava paketa sprememb davčne zakonodaje, kjer smo želeli nasloviti predvsem ključne razvojne izzive Slovenije, ki so bili poudarjeni v predhodni predstavitvi, torej oblikovati ukrepe, davčne ukrepe kot podporne ukrepe resornim politikam predvsem na področju spodbujanja dejavnosti z visoko dodano vrednostjo, vključno s start up ekosistemom in spodbujanju privabljanja ključnih zaposlenih z visoko dodano vrednostjo, za katere pač podatki kažejo in tudi informacije s terena prihajajo v smeri, da je domač kadrovski bazen enostavno premajhen za, v bistvu, da bi podjetja, ki se ukvarjajo s temi visokotehnološkimi dejavnostmi, lahko v Sloveniji pridobila ustrezno število zaposlenih in zato seveda so prisiljena razmišljati o selitvi svojih aktivnosti v tujino. In v tem delu želim predvsem izpostaviti del tega paketa predlogov davčnih sprememb, ki bo naslavljal točno te ključne cilje, s katerimi želimo povečati, se pravi, spodbuditi povečevanje dodane vrednosti v slovenskem gospodarstvu, razvoj tistih dejavnosti z nadpovprečno dodano vrednostjo, ki bodo proizvajale produkte, s katerimi bomo lahko visoko konkurenčni na globalnih trgih, zato so ukrepi v tem delu usmerjeni predvsem v davčne spodbude za pridobivanje ključnih kadrov ob predpostavki, da je teh ključnih visoko izobraženih, usposobljenih kadrov v Sloveniji enostavno premalo. Želimo povečati konkurenčnost naših podjetij. Ki se za te kadre potegujejo na globalnem trgu, da jim s tem olajšamo in omogočimo zaposlovanje ključnih kadrov v večjem obsegu. Po drugi strani naslavljamo izzive, največje izzive, ovire, s katerimi se po naših informacijah soočajo v start up ekosistemu. Te pobude so nastale v tesnem sodelovanju s predstavniki tega ekosistema tudi na dogodkih, ki jih je organiziralo Ministrstvo za gospodarstvo, kjer smo skupaj s temi zavezanci skušali ugotoviti, kaj je tisto, kar je vredno in treba nasloviti v prvem koraku, tako da v bistvu tudi te ključne težave naslavljamo v tem paketu predlogov davčnih sprememb, ob tem, da se zavedamo, da je to prvi korak, da so izzivi s katerimi se sooča ta skupnost širši od tega kar naslavljamo in seveda si želimo v nadaljnjem sodelovanju s tem delom gospodarstva obstoječi predlog ukrepov tudi v nadaljevanju razvijati tudi na podlagi analize učinkov in koristi predlogov kot bodo predstavljeni v tem delu. Naslavljamo tudi administrativne razbremenitve, ki bodo omogočale v bistvu nagrajevanje teh ključnih kadrov v večjem obsegu in to se nam zdi najpomembnejši del tega paketa predlaganih sprememb. V drugem delu, ki pa po vsebini je tudi zelo pomemben, smo se pa skušali osredotočiti predvsem na ukrepe, ki bodo povečevali, izboljševali konkurenčnost v posameznih, morda manjših delih gospodarstva. Naslavljajo konkretne težave, s katerimi se srečujejo določene skupine zavezancev delov gospodarstva. Skušajo izboljševati njihovo konkurenčno prednost, skušajo izboljševati poslovno okolje. Naslavljamo birokratske poenostavitve, naslavljamo cilje prehoda v zeleno gospodarstvo, večjo digitalizacijo. Tako da, si želimo, da bi v bistvu ti ukrepi, ki so nastali na podlagi pobud, ki smo jih dobili s strani teh zavezancev in ki so bili predebatirani na različnih forumih s predstavniki tudi drugih skupin gospodarstva in davčnimi strokovnjaki, si želimo, da bi v bistvu te cilje tudi dosegli in da bi kot celota, se pravi skupni imenovalec teh ukrepov je želja podpreti izboljševanje konkurenčnosti gospodarstva kot celote. Toliko mogoče v izhodišču. Hvala lepa.

Sedaj sprašujem ali želi besedo predstavnik Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, gospod Igor Feketija, državni sekretar. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo. Tudi jaz se opravičujem, ker bom čez približno tri četrt ure moral oditi na naslednji sestanek. Bi pa mogoče samo se odzval na konkretne točke, ki so bile omenjene v zvezi z našim ministrstvom.

Prvič je bilo zopet govora o tem, da Zakon o evidentiranju delovnega časa uničuje konkurenčnost slovenskega gospodarstva in predvsem, da je bil ta zakon sprejet s strani nekoga, ki še v življenju ni delal v gospodarstvu. Spomnil bi ponovno, da je ta zakon ministrstvo ni sprejelo samo, ampak v soglasju z Ekonomsko socialnim svetom, torej tudi s predstavniki delodajalcev, zato je ta obtožba majčkeno kruta do predstavnikov delodajalcev, ki so stopili pred kamere in izrazili svoje soglasje s tem. Mogoče bi ponovno ponovil tudi, da je zakon precej manj zavezujoč torej ima precej milejše oblike zavez kot različica zakona, ki smo ga našli na ministrstvu in ga podedovali od prejšnje vlade, ki ga je že začela usklajevati s socialnimi partnerji. Tista varianta je predvidevala obvezno elektronsko evidentiranje delovnega časa s sprotnim pošiljanjem v centralni register na Inšpektoratu za delo po vzoru fiskalnih blagajn. To je predlog zakona, ki smo ga našli oziroma so ga ekipa, ki sem se jaz kasneje pridružil, ga je našla na ministrstvu. Potem v dogovoru z Ekonomsko socialnim svetom sprejela precej milejšo obliko. Ko se je pa začel zakon izvajati, je pa seveda to bila priročna tarča za kritike, za katere pa, kot pravim, imamo, imamo jih težavo sprejeti, na podlagi tega, kar sem zdaj povedal. In potem, če še pogledamo tri različne raziskave javnega mnenja, precej obširne. Tri četrt ljudi je reklo, da se za njih ni spremenilo s tem zakonom nič. Konec koncev Zakon o evidentiranju delovnega časa v neki obliki velja že od leta 2006. In skoraj tri četrt jih je reklo, da je pa prestrog. Tako da ta medijski šum, ki je bil okrog tega ustvarjen, je očitno deloval, ampak nekih bistvenih sprememb pa tu ni bilo.

In druga zadeva, ki ste jo omenili v zvezi z našim ministrstvom, je Zakon o čezmejnem izvajanju storitev. Tam je bila Slovenija tik pred tožbo, zaradi socialnega dumpinga. Če tega ne bi naredili, bi se ta tožba zgodila. Seveda smo se pred tem posvetovali s pravnimi strokovnjaki in to tožbo bi izgubili. To pomeni, da smo s sprejetjem tega zakona, s tem ko smo izenačili pogoje, izravnali igrišče, če hočete, rešili Slovenijo pred tožbo, pred njenimi materialnimi posledicami in pred slabim ugledom države, ki izvaja socialni dumping. Če nekatere države Unije tega izvajajo še naprej, je to cilj, v katerega je treba usmeriti kritiko, ne pa v to, da je Slovenija odpravila socialni dumping. Ugotovili smo že, da je takrat v tistem trenutku Slovenija imela več napotenih gradbenih delavcev iz Slovenije v tujino, kolikor jih je delalo v Sloveniji, ob tem, da imamo v Sloveniji hudo pomanjkanje delavcev v gradbeništvu in da smo lani vsa nova delovna mesta v gradbeništvu zapolnili s tujo delovno silo. Torej, Slovenija je delovala kot posredovalnica delovne sile, večinoma iz Bosne in Srbije na avstrijska in nemška gradbišča kjer je bila konkurenčnejša, zaradi zakonodaje, ki je bila jasno označena kot socialni dumping. Verjamem, da to ni razvojni model, na katerem bi lahko temeljilo slovensko gospodarstvo. Kolikor pa razumem, pa še naprej potekajo pogovori v zvezi z napotovanjem delavcev v tujino z Ministrstvom za finance. To je druga tema. Da bi pa spreminjali nazaj stopnjo prispevkov za delavce slovenskih delodajalcev napotene v tujino je seveda v nasprotju s tudi konec koncev načeli evropskega enotnega trga dela.

Mogoče še to. Pred letom dni, skoraj letom dni 4. julija lani smo imeli eno podobno sejo v tem istem prostoru z naslovom "Alarmantno poslabšanje slovenskega gospodarskega okolja in razmer na trgu dela". Takrat se pojavlja tudi zahteva, da zaradi skorajšnjega odpuščanja ogromnega števila delavcev v Sloveniji takoj vzpostavimo shemo za čakanje na delo oziroma skrajšani delovni čas. Ob letu / nerazumljivo/ ugotavljamo, da imamo rekordno nizko brezposelnost. Takrat ste me poučili in z veseljem sem to lekcijo, sicer kot človek, ki je 18 let predaval makroekonomijo na Ekonomski fakulteti sprejel, da se ta brezposelnost vedno oglasi z enim zamikom. Takrat, ste ugotovili, da marca je že padla industrijska proizvodnja in da res mogoče začetek julija še ni čas, ampak verjamem, da po letu in nekaj mesecih bi se ta efekt že moral poznati pa se še ne. Torej, imamo rekordno visoko aktivnost, delovno aktivni. Delovno aktivnih je več kot milijon, za 3,1 odstotka več kot pred enim letom, stopnja brezposelnosti pa, kot rečeno, na rekordno nizkih ravneh anketirana celo okrog 3,1 odstotka in tudi delež zaposlenega prebivalstva se je povečal. Stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini od 20 do 55 let je najvišja v Evropski uniji. Skoraj 90 odstotkov ljudi v tej starostni skupini v Sloveniji je delovno aktivnih. Ne glede na to pa pripravljamo shemo za skrajšani delovni čas kot krizno shemo, ki se sproži pod določenimi kriteriji in verjamem, da bo do konca leta tudi ta shema sprejeta, da bi državo pripravili na morebitno naslednjo krizo. Te sheme so bile učinkovite tudi v času pandemije koronavirusa, so pa takrat bile pripravljene na hitro, določene stvari so mogoče ušle in zato je ideja, da se pripravi takšna trajna shema, ki bo že pripravljena, če bi jo potrebovali.

Glede pomanjkanja delovne sile, o tem je že bilo govora tudi jaz sem se nekako tega dotaknil, s tem, da imamo rekordno nizko brezposelnost. Večkrat smo že v zadnjem letu in znova prenavljamo Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Drži, da je del postopka izdaje enotnega dovoljenja dolgotrajen, je pa res, da je tu treba biti pozoren pred hitrimi in nenadnimi spremembami. Verjamem pa, da je tu še nekaj prostora za izboljšave in to počnemo.

Bi pa v zvezi z zaposlovanjem tujcev, ki so lani kot rečeno predstavljali več kot 70 odstotkov novih zaposlitev v državi in v celotnem aktivnem prebivalstvu predstavljajo 15 odstotkov in več. Opozoril naslednje. Slovenija mora skrbeti za svoj ugled delodajalca. Če bomo s temi delavci ravnali tako, kot se zdaj dela zlasti z nekaterimi skupinami delavcev, mislim sploh na delavce iz Azije, Filipini, Indija, Pakistan, Nepal, ki prihajajo pri nas k nam večinoma kot napoteni delavci ali pa agencijski delavci bo Slovenija uničila svoj ugled. Dostikrat slišim, da je balkanski bazen prazen. Niti ne. Prazen je za slabe delodajalce. Ko so prišli naši gradbinci konkretno v Bosno in Hercegovino, recimo Modričo ali pa Zagodoviče, so včasih takoj napolnili dva avtobusa delavcev. Danes živ bog noče več na tisti avtobus, ker vedo, kako delajo z njimi pri nas. Enako je s filipinski delavci, od katerih si nekateri delodajalci obetajo kot ji sami rečejo: pridno in poceni delovno silo. Če jim bodo ob prihodu dajali za podpisati prazne izjave, s katerimi se bodo, če bodo hoteli iti k drugemu delodajalcu, odpovedali enotnemu dovoljenju, kar že zaznavamo, ali pa pobrali pasoše, potem teh delavcev ne bomo videli. Torej zaščita pravic teh delavcev in posledično ugleda Slovenije kot delodajalcev je predpogoj, da lahko s tujo delovno silo, ki jo v srednjem roku nujno rabimo, ker kakršnakoli demografska politika lahko deluje samo na dolgi rok. Če ne bomo zaščitili pravice teh delavcev, s čimer posledično seveda ščitimo tudi pravice domačih delavcev, ker tuji delavci postavijo, potem nek minimalen standard, ki vpliva tudi na to, kako se z našimi delavci dela, z domačimi, potem bomo tudi tu izpadli in bodo nekateri delavci iz domnevno praznega balkanskega bazena preprosto zaobšli Slovenijo in skočili neposredno v Avstrijo, Srbijo ali pa še kam drugam. In tudi to je eno izmed področij, s katerim se ukvarjamo in se bomo ukvarjali tudi naprej.

Mogoče še glede nadpovprečne obremenitve dela. Res je, Slovenija ima najvišjo stopnjo prispevkov. Je pa res, da je to tudi posledica tega, da svoje sisteme socialne varnosti financira s prispevki in ne na primer iz dohodnine, progresivno pobrane dohodnine, kot to na primer počne Danska, ki ima neprimerno nižjo stopnjo prispevkov. Če gledamo celotno obremenitev dela, torej davke plus prispevke, smo nekje na 12., 13. mestu v državah OECD. Če gledamo celoten davčni zajem, smo pa še še nekoliko nižje in se je ta znižal v zadnjem desetletju. Ampak mogoče v to temo ne grem podrobneje, ker je vseeno prepuščam kolegici Katji Božič. Skratka, ti domnevno visoki prispevki tudi financirajo naše sisteme socialne varnosti. Omenili ste pokojninski sistem. Omenili ste tudi Hrvaško kot primer konkurenčnega okolja. Povprečna pokojnina na Hrvaškem je 450 evrov, to je polovica tega kakor je pri nas in še manj. Ja, res je, imajo nižje prispevke za penzije. Ali res želite upokojence s povprečno penzijo 450 evrov? Torej, če hočemo vzdrževati določen standard in kakovost življenja tudi za upokojence, potem bomo morali vsi prispevati in upokojencev bo vedno več. Danes starejši od 65 let predstavljajo 20 procentov populacije, čez 25 let bodo približno 30 ali celo več. Nekako bo treba prispevati zanje, če hočemo vsaj ohraniti njihov življenjski standard. Pa naj bo zaenkrat dovolj. Hvala.

Hvala lepa. Kolega Breznik, jaz bi prosila, da še vabljeni gostje, vsi dobijo besedo, pa bi potem, tako kot je parlamentarna praksa. Želiš, ker gospod Feketija odhaja? Tri četrt ure še ima. Tako da jaz verjamem, da vabljeni gostje bodo tudi povedali svoje mnenje, pa bomo potem šli naprej, da se držimo parlamentarne prakse. Sedaj pa sprašujem, kdo izmed ostalih vabljenih bi želel imeti še besedo? Ob tem bi vas samo opozorila, da pa verjamem, da že marsikdo tudi od vas ve, da pač v uvodnem delu predstavite in obrazložite svoja mnenja in stališča o zadevi, ki je pač predmet obravnave. Ni predvideno, da bi potem v zaključku še dajali vam tudi besedo. Tako da vas čim bolj pozivam, da v tem svojem uvodnem delu poveste in strnete svoje misli in stališča. Bi pa vas prosila, da se za magnetogram predstavite z imenom in priimkom ter tudi navedete institucijo, iz katere pač prihajate, lepo prosim. Izvolite gospod.