En lep pozdrav, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, predstavniki, predstavniki Vlade. Naj vam uvodoma povem, da bom sejo po pooblastilu predsednika Odbora za zadeve Evropske unije gospoda Franca Breznika kot podpredsednik odbora vodil jaz. Pričenjam 78. sejo Odbora za zadeve Evropske unije, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena Poslovnika Državnega zbora.

Imam par pooblastil pred začetkom seje. Obveščam vas, da kolega Jernej Žnidaršič nadomešča poslanca Gašperja Ovnika, kolegica Sara Žibrat nadomešča poslanko Andrejo Rajbenšu in kolega Jožef Horvat nadomešča poslanca magistra Janeza Žaklja. Vse lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora; ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SODELOVANJU MED DRŽAVNIM ZBOROM IN VLADO V ZADEVAH EVROPSKE UNIJE, ki ga je v obravnavo v Državni zbor posredovala skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem.

Amandmaji k predlogu zakona so se vlagali do vključno četrtka, 30. maja.

Kot gradivo, ki je objavljeno na spletni strani Državnega zbora, ste prejeli: predlog zakona, mnenje Vlade, mnenje Zakonodajno-pravne službe ter mnenje Državnega sveta.

Zdaj, vabljeni k tej točki so bili: predlagatelj zakona, v imenu predlagatelja vidim, da je z nami gospod Jožef Horvat, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, pozdravljam državnega sekretarja, Zakonodajno-pravna služba ter Državni svet.

In pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o amandmajih in členih predloga zakona. Amandmaji k predlogu zakona v roku, ki ga določa poslovnik, niso bili vloženi. Sedaj predlagam odboru, da se razprava o obeh členih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika, po opravljeni razpravi pa bi opravili glasovanje o amandmajih, če bodo seveda tekom odbora vloženi, nato pa glasovali o vseh členih skupaj. Ali kdo temu slučajno nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

In sedaj predajam besedo predlagatelju zakona, to je gospodu Jožetu Horvatu. Izvolite.

Hvala lepa, spoštovani gospod podpredsednik odbora. Gospod državni sekretar s sodelavkami, drage kolegice in kolegi.

Iskrena hvala Vladi, ki se je ukvarjala z našim predlogom, tudi Zakonodajno-pravni službi in seveda tudi Državnemu svetu, ki je naš predlog podprl. Kot ste, če ste preštudirali gradivo, ta ideja, ki jo bom tukaj predstavil in je v bistvu predmet te novele zakona, ni nova. Naj spomnim, da sem sam pred desetimi leti, leta 2014 torej naročil našemu odličnemu raziskovalno-dokumentacijskemu sektorju primerjalni pregled z naslovom Imenovanje komisarjev. Res izjemno delo. Sicer ta naš sektor naredi same izjemne naloge; to se mi zdi še posebej dobro narejeno. Kaže seveda na to, da so, da je imenovanje komisarjev v posameznih državah članicah, kar je predmet v bistvu zdaj tega, te novele zakona o sodelovanju Državnega zbora z Vlado glede evropskih zadev, da je po državah članicah različno urejeno. Blizu so nam nekatere rešitve, ki smo jih nekako povzeli in spravili v, v bistvu en člen, ki je vsebinski. Imenovanje kandidata ali kandidatke za člana evropske komisije iz Slovenije, kot vemo, določa 11. člen Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Kandidata za člana Evropske komisije na podlagi obvestila pristojnih institucij Evropske unije predlaga Vlada Republike Slovenije. Izbrani kandidat se je sicer dolžan predstaviti delovnemu telesu Državnega zbora, torej, temu odboru, ki pa o njem poda zgolj mnenje, na katerega Vlada ni vezana in zdi se mi, da je to prav. Pri preteklih izborih kandidatov za evropskega komisarja iz Slovenije se je izkazalo, da predvideni postopek ni optimalen. To je naša ocena, saj pušča ogromno prostora za različne oblike političnih in strankarskih dogovarjanj ter kot tak ne dosega minimalnih demokratičnih standardov.

Za marsikatero vlado velja oziroma je veljalo, da je nekako pri izbiri komisarja, kandidata za komisarja iz Slovenije padla na izpitu, to velja za katerokoli vlado, s prstom ne kažem posebej na nobeno posebej. Mi si seveda želimo, v Novi Sloveniji, želimo, da bi se uveljavljalo to načelo, ki velja po Ustavi v Sloveniji in to je, da ima oblast ljudstvo. In to oblast ljudstvo, torej Demos, nekako izkazuje na odličen način, to je na volitvah, to je na volitvah. Seveda tudi Evropska unija stalno prisega na demokracijo. Velikokrat tudi Evropski uniji spodrsne.

Naj samo spomnim, kar je meni osebno zelo žal, da je nekako propadel projekt oziroma koncept tako imenovanih spitzenkandidatov. Kaj to pomeni? To pomeni, da so evropski volivci, torej tudi mi, že bili kdaj prevarani, ko smo na glasovnicah oziroma v volilni kampanji gledali spitzenkandidate, potem pa je predsednik Komisije postal nekdo drug. Zdi se mi, moja osebna ocena, da to ni v skladu s temeljnimi principi demokracije. Zdaj, ko govorimo o komisarju. Evropski komisarji so odgovorni za oblikovanje evropske zakonodaje, predlagajo direktive, uredbe in tudi druge akte, Evropska komisija tudi nadzira izvajanje evropske zakonodaje v državah Evropske unije, zato je pomembno, da mesta evropskih komisarjev zasedajo najboljši posamezniki, najboljši posamezniki in si tukaj iskreno želim, da se nam nikoli več ne bi ponovil nek scenarij, ki smo ga že v Evropskem parlamentu gledali ob kandidatki iz Slovenije, ki je sicer članica trenutne Vlade. To se nam ne sme nikoli več zgoditi.

Tako lahko razumemo, da je izbira oziroma postopek izbire komisarjev med najpomembnejšimi imenovanji funkcionarjev v institucije Evropske unije najpomembnejšimi, pomembna je nominacija kandidata za komisarja v nacionalni državi, kjer se postopek izbire pravzaprav začne. Določene postopke v zvezi s predlaganjem oziroma imenovanjem kandidatov za komisarje lahko avtonomno izvajajo države, iz katerih prihajajo kandidati. Pri teh postopkih sodelujejo različni akterji, vlade imajo pri tem že v osnovi največ pristojnosti. Določeno vlogo pa imajo lahko tudi drugi organi, predvsem parlamenti, nacionalni parlamenti in predsedniki držav v nekaterih primerih.

Zdaj, če se malo spomnimo nazaj, prav Lizbonska pogodba je tista, ki je dala posebno, posebno moč, posebno težo prav nacionalnim parlamentom, imenovanje komisarjev pa je v določeni meri urejeno tudi s pravili na ravni Evropske unije. Tako je v skladu z Lizbonsko pogodbo mandat komisije pet let, kar poznamo, člani komisije so izbrani na podlagi splošne usposobljenosti in zavzetosti za Evropo. Pomembna je njihova neodvisnost - neodvisnost. Predsednik komisije določa smernice za delo komisije, določa o notranji organizaciji komisije, s čimer zagotavlja, da deluje usklajeno in učinkovito in kot kolegijski organ in tako naprej. Pa spet malo, če mi dovolite, da pobrskam po zgodovini. Ta odbor se je v preteklosti že s tem ukvarjal in kot sem povedal, pred približno desetimi leti sprejel dva pomembna sklepa. Leta 2014 na svoji 37. nujni seji je sprejel sklep številka ena, in sicer dovolite, da ga preberem: "Odbor za zadeve Evropske unije predlaga Vladi Republike Slovenije, da za kandidata za člana Evropske komisije iz Republike Slovenije Svetu in izvoljenemu predsedniku Evropske komisije predlaga izvoljenega poslanca v Evropski parlament z liste, ki je na takratnih volitvah v Evropski parlament dobila največ glasov." In drugi sklep: "Hkrati Odbor za zadeve Evropske unije predlaga Vladi Republike Slovenije, da se o izbiri omenjenega kandidata posvetuje z Odborom za zadeve Evropske unije." No, ta drugi sklep je na nek način realiziran, ga je ponotranjila novela zakona, ki ga danes tudi obravnavamo. Tako bi si jaz danes predvsem želel, verjamem, da zakon ne bo dobil podpore, tudi glede na mnenje Vlade, in lahko pričakujem, da ga koalicijske kolegice in kolegi ne bodo podprli. Bi si pa iskreno želel, da razvijemo eno demokratično, korektno razpravo o tem, kako morda izboljšati izbor kandidata za komisarja iz Slovenije. Nekaj dobrih primerov, kot rečeno, imamo in zakaj se jih ne bi tudi poslužili.

Zdaj, kaj so poglavitne rešitve. Predlog zakona, ki ga obravnavamo, torej Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadeve Evropske unije, vsebuje zelo preprosto rešitev, in sicer, kandidata za člana Evropske komisije predlaga Vlada Republike Slovenije v soglasju z večino poslancev iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu. Zdaj, če smo pravi demokrati, najbrž temu, tej poglavitni rešitvi nihče ne more nasprotovati, ker ljudje bodo v nedeljo in itak te dni, skratka, na letošnjih volitvah v Evropski parlament v Sloveniji odločili, kdo od množice kandidatov, kdo je tisti nonet, tista deveterica, ki bo na nek način predstavljala Slovenijo v Evropskem parlamentu, čeprav vemo, da so evropski poslanci vseh Evropejk in Evropejcev. Naš namen ni, da v čem zmanjšamo pristojnosti Vlade, kar smo zelo jasno tudi zapisali, saj v proceduri na mnenje, ki ga da delovno telo Državnega zbora, torej ta odbor, Vlada ni oziroma ne bo vezana.

Zahvaljujem se za pozornost pri tem uvodnem delu in, kot rečeno, se nadejam konstruktivne razprave. Hvala lepa, gospod podpredsednik.

Najlepša hvala tudi vam za predstavitev predloga zakona.

Sedaj pa dajem besedo predstavniku Vlade, to je državnemu sekretarju na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, magistru Marku Štucinu. Izvolite.

Hvala lepa.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Dovolite, da vam predstavim mnenje Vlade Republike Slovenije o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem.

Predlagane spremembe 11.b člena se nanašajo na postopek imenovanja evropskega komisarja in kot smo slišali, predvidevajo, da bi Vlada morala o kandidatu poleg mnenja z obrazložitvijo pristojnega odbora državnega zbora pridobiti tudi soglasje večine slovenskih evropskih poslancev. Zdaj Vlada ocenjuje, da trenutna ureditev slovenskim evropskim poslancem pravzaprav že omogoča zadostno mero vključenosti v sam postopek tako na nacionalni kot na evropski ravni ter da obenem zagotavlja visoko mero pluralnega političnega dialoga. Pa naj vam predstavim nekatere ključne argumente. Nacionalna ureditev trenutno določa, da kandidata oziroma kandidatko za člana evropske komisije predlaga vlada. Ta pred obvestilom pristojnim institucijam EU o kandidatu posreduje obrazložen predlog v mnenje Državnemu zboru, kjer se kandidat predstavi temu odboru, se pravi, Odboru za zadeve Evropske unije. In zdaj, kot veste, so slovenski evropski poslanci na te seje odbora vabljeni. Zdaj na žalost jaz mislim, da sem v zadnjih dveh letih redko kakšnega evropskega poslanca na teh sejah videl. In bi ob tem izkoristil to priliko, da tudi nove evropske poslance spodbudimo k temu, da se teh sej udeležujejo. S tem bodo tudi imeli možnost seveda biti vključeni pri tem postopku. Slovenski evropski poslanci so za razliko od vas, od vseh preostalih evropskih slovenskih akterjev, edini tudi vključeni v sam postopek na ravni EU. Vemo, da glavnina postopka nove sestave, nove Evropske komisije namreč, poteka v Evropskem parlamentu, kjer se opravi tudi končno glasovanje o vseh članih kolegija. Še pred tem imajo poslanci možnost spremljanja in aktivnega sodelovanja na predstavitvah in na zaslišanjih kandidatov s pomembno razliko napram predhodnemu postopku, ki poteka v Sloveniji. Se pravi, ta razlika je, da ko imamo kandidata že v Evropskem parlamentu, je njegovo področje delovanja že znano. Se pravi, slovenski evropski poslanci, ki so vključeni potem tudi v sama zaslišanja, že vedo, za kateri portfelj je posamezen kandidat predlagan. Vlada Republike Slovenije in pristojni odbor Državnega zbora teh informacij tekom postopka, ki ga vodita glede kandidatov za komisarja, še nima. Portfelj posameznih kandidatov se namreč določi šele po izvolitvi novega predsednika komisije. Jaz bi opozoril tudi na našo nacionalno zakonodajo, predvsem na to, kaj določa Ustava. 110. člen Ustave Republike Slovenije določa namreč, da je Vlada Republike Slovenije samostojna pri izvrševanju svojih pristojnosti in odgovorna Državnemu zboru. Se pravi, določene vloge posameznikov oziroma posameznic, ki niso sestavni del Vlade, tako na nek način omejuje samostojnost Vlade kot nosilke izvršilne veje oblasti in posega tudi v pristojnosti, ki jih podeljuje sama Ustava. Predlog torej na nek način omejuje pristojnosti Vlade Republike Slovenije in posega tudi v temeljno pravno načelo, ustavno pravno načelo delitve oblasti brez ustrezne pravne podlage. Naj kot dodatno informacijo izpostavim še, da ima podobno ureditev kot Slovenija tudi v bistvu velika večina držav članic EU. Še več, v večini držav članic ima daleč največjo pristojnost izvršna veja oblasti, v nekaterih tudi predsednik, predsednica republike. In v bistvu zgolj v osmih državah članicah imajo parlamenti približno primerljivo vlogo, nacionalni parlamenti, kot jo imajo v Sloveniji. Kar pomeni, da je, če gledamo vključenost vas poslank in poslancev, vključenost naših evropskih poslank in poslancev, v bistvu Slovenija med državami, ki to vključitev omogoča celo več kot marsikatera druga država članica. Upoštevajoč spoštovanje načela delitve oblasti in ustrezna zagotovila vključenosti znotraj obstoječe ureditve Vlada Republike Slovenije predlaganih sprememb ne podpira.

Bi pa za konec mogoče še podal nekaj dodatnih mnenj oziroma komentarjev. In sicer, zdi se mi zelo pozitivno, da na mizo prihajajo pobude o reformah, predvsem institucionalnih reformah te zakonodaje, mislim, postopka, tako na nacionalni ravni ali evropski ravni. Namreč, zdaj, kot vsi vemo, je Evropska unija pred nekim obdobjem, ob menjavi parlamenta, ob imenovanju nove komisije, kjer bo reforma Evropske unije nujna. Charles Michel je na Bledu lansko leto tudi povedal, da do leta 2030 se bo morala tudi Evropska unija reformirati na način, da bo lahko sprejela medse tudi nove države kandidatke, in to je proces, ki ga bodo morale vse države članice z vso resnostjo voditi na različnih nivojih. Se pravi, ni samo, jaz upam, da ne bo samo Vlada tista v Sloveniji, ki bo na mizo dajala pobude in predloge, ampak tudi Državni zbor, tudi ta odbor. Bi pa kljub vsemu pozval bolj k razmisleku, da bi se osredotočili na tiste reforme, ki jih moramo kot Evropska unija narediti skupaj.

Kar se tiče same samega demokratičnega procesa. Jaz se osebno strinjam, da pač so kritike lahko, ampak jih lahko razumemo tako ali drugače. Tudi dejstvo je, da sama sestava inštitucij v Bruslju ne odraža sestavo inštitucij v nacionalnih zakonodajah, mislim, pač v državah članicah. Evropska unija je nek sui generis projekt, ki skozi leta je šla skozi številne reforme in zdaj je čas v naslednjih letih, 23 letih, da predlagamo, kako bi Evropsko unijo lahko prilagodili tudi na prihodnje delovanje, na širitve, na to, da bo bolj konkurenčna, da bodo odločevalski procesi v njej hitrejši, bolj učinkoviti in tako naprej. In v bistvu izkoriščam to priliko, da tudi predlagam oziroma vam dam v razmislek, da bi mogoče po tem, ko bodo evropske volitve mimo, ko se bo oblikovala nova komisija, mogoče tudi tukaj v tem odboru organizirali javno predstavitev mnenj in bi šli v nek razmislek o predlogih, ki bi jih lahko Slovenija kot država članica potem tudi v tem postopku reforme Evropske unije zagovarjala. Evo, hvala lepa.

Najlepša hvala, gospod državni sekretar. Naj dodam, ja, da jaz absolutno podpiram in bom tudi predlagal tako predsedniku tega odbora kot tudi poslancem in poslankam, da morda res naredimo to javno predstavitev, kot ste dejali. Reforma Evropske unije je nujno potrebna in zagotovo bodo tudi nedeljske volitve odraz te reforme; upamo.

Sedaj pa dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, doktorici Andreji Kurent. Izvolite.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem skupaj! Torej, ZPS je skladno s Poslovnikom in zakonom pripravila mnenje; pisno mnenje ste prejeli pred dvema tednoma, kar je skladno s terminskim programom in poslovnikom. Mnenje je kratko, zato le tri stvari. S predlogom zakona se uvaja dvojna vloga poslancev Evropskega parlamenta, izvoljenih v Republiki Sloveniji, kar pravzaprav pomeni, da se jim daje dvojna volilna pravica. Nadalje smo opozorili, da se s predlogom zakona omejuje samostojnost Vlade kot nosilke izvršne veje oblasti. Končno smo pa opozorili še na nomotehnične napake, ki jih ima ta predlog zakona, in navedli, da jih bomo popravili sami, če bo zakon sprejet. Hvala lepa.

Najlepša hvala za mnenje Zakonodajno-pravne službe.

Sedaj pa odpiram razpravo in besedo dajem članicam in članom odbora. Kot sem dejal uvodoma, bomo razpravljali o obeh členih skupaj. Prijavil pa se je k besedi predlagatelj. Izvolite.

Hvala lepa, gospod podpredsednik.

Še enkrat hvala gospodu državnemu sekretarju. Tudi sam sem zelo kritičen. Zdaj se zaključuje praktično ta mandat Evropskega parlamenta, petletni mandat, tukaj nismo videli kaj dosti naših poslancev. Zdaj v kampanji je še čas, da jih državljani vprašamo, kandidate, ali bodo prihajali na te seje. Občutek je, da se mi v naši državi nekako odmikamo od evropskih tem in jih postavljamo v drugi plan. Evropski poslanci ne hodijo na te seje. Včasih so malo bolj hodili. Tudi naš poslovnik - sem samokritičen - smo spremenili in umaknili evropske teme iz razprav na matičnih delovnih telesih, črna pika. Edino, kar je pozitivno, pa ne me zdaj narobe razumeti, je to, da smo pa dejansko povedali, da nimamo samo Ministrstva za zunanje zadeve, ampak da imamo Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, ker evropske zadeve niso zunanje, to so prej notranje kot zunanje. In to je neka simbolna gesta, samo poimenovanje, preimenovanje še seveda nič ne pomeni, ampak na simbolni ravni pa vsekakor, seveda, slovenski poslanci imajo svojo, torej poslanci Evropskega parlamenta iz Slovenije imajo svojo vlogo v Evropskem parlamentu pri izbiri komisarja. Bilo bi pa zelo dobro, da bi tukaj doma najprej našli soglasje, da se ne bi, bog ne daj, spet zgodilo to, da bi slovenski poslanci v evropskem parlamentu na zaslišanju, tam, kako bi rekel, žagali, po domače rečeno našega kandidata, to pa ni dobro. To pa ni dobro. In to podobno rešitev ima recimo ena od osmih držav, ki ste jo omenjali, gospod, ki ste jih omenjali, gospod državni sekretar, kjer imajo parlamenti pri predlaganju kandidatov določeno vlogo, recimo Avstrija, če dovolite, iz te raziskovalne naloge, preberem, kako to tam deluje. Raziskovalno nalogo si lahko najdete, saj je naslov naveden v našem gradivu.

Po avstrijski zvezni ustavni zakonodaji je določeno, da je za predlaganje avstrijskih kandidatov za člane Evropske komisije pristojna zvezna vlada. Okej. O predlogih za imenovanje predstavnikov v vse evropske institucije se mora uskladiti, vlada namreč, z glavnim odborom Hauptausschuss Državnega zbora oziroma nacionalrata, ki je pristojen za zadeve EU, tam ima Hauptausschuss glavni odbor, res pomembno težo. To so znali Avstrijci ustvariti in verjamem, da bo nek prihodnji sklic, prihodnji sklici Državnega zbora, da bodo tudi temu odboru, na katerem zdaj sedimo, dali večjo težo. Pred predlaganjem vseh avstrijskih predstavnikov v evropske institucije mora zvezna vlada imena predlaganih kandidatov sporočiti še parlamentu in predsedniku. Se pravi, da mora vlada nekako uskladiti imena kandidat..., ime kandidata za evropskega komisarja in če je to usklajeno, potem po neki logiki lahko sklepamo, da bi naši slovenski poslanci v Evropskem parlamentu našega kandidata tam izključno podpirali. Jaz si res ne želim kakšnih, še kakšnih scen, kjer se bomo mi Slovenci na ravni Evropskega parlamenta prepirali.

Toliko, hvala lepa.

Hvala lepa.

Sedaj pa dajem besedo članicam in članom odbora. Želi kdo besedo? (Da.)

Kolega Andrej Kosi, izvolite.

Hvala za besedo in lep pozdrav!

Torej, dejstvo je, da je Evropska komisija seveda še kako pomembna inštitucija glede na to, da je tudi pač kot Slovenija del tega, kot del Evropske unije in seveda je komisar še kako pomembna funkcija, za to pač mora biti komisar tudi kandidat za komisarja, torej oseba, ki ima široko zaupanje, seveda, slovenske politike, nenazadnje tudi velik ugled in pa strokovnost.

Zdaj, dejstvo je, da, strinjam se torej tudi s tem, kar je povedal moj predhodnik glede teh zadev evropske, evropskih tem, da tudi sam imam pripombo, da bi se morali torej evropski poslanci več udeleževati tega odbora in bi moral imeti ta odbor večjo težo. Sicer zdaj ta odbor pri komisarju da mnenje, ki ga pa pač vlada ni dolžna upoštevati. In nekako podpiramo, sam, pa tudi v Slovenski demokratski stranki ta predlog Nove Slovenije, kajti to, kar smo bili priča zadnji, v zadnjem nekem obdobju, da se evropskega komisarja kar določa v nekem "piknigu" največje stranke in se ga tam že vnaprej brez kakršnegakoli predhodnega dogovora kar tam imenuje.

Zdaj, druga pa nam, koalicijska stranka, ne bi zdaj to podprla, da tista manjša nekako proti, ampak kar tako zbirati in določiti na "piknigu" evropskega komisarja, mislim, da ni ustrezna, pa bi morala biti to širša razprava, nenazadnje tudi v Sloveniji, tudi v našem parlamentu, da dejansko res damo osebo tam, ki bo ustrezno s tem, kar sem že torej povedal, torej s širokim ugledom, strokovnostjo, ustrezno zastopala našo državo, še posebej je to, da ima tudi komisija in pa te evropske inštitucije še velik vpliv, vsaj zdaj, ko v tem času evropskih volitev se veliko o teh evropskih temah govori, sicer zdaj v Sloveniji nekoliko manj, ker je bolj pomembna bila Palestina. Ampak zato vsekakor pač menim tako kot sem že povedal, da je ta predlog na mestu. Sicer zdaj glede na mnenje Vlade in pa glede na to, da bo tudi temu ostala, ostali, torej kolegi in kolegice iz koalicije, to ne bo sprejeto, ampak, bi pa bilo v redu torej, da evropski poslanci, tisti, ki so pač državljani in državljanke, ki jim bodo dali sedaj v nedeljo svoje zaupanje, svoj glas, da pa dajo svoje soglasje k temu in bi potem bilo torej manj težav, to, kar je že, torej kolega Horvat povedal, da bi potem pri zaslišanju ne prišlo do tega, da bi potem naši poslanci, tako kot je rekel, mislim, da, žagali, torej naša kandidata za komisarja.

Torej, nekako v tem dajemo to podporo. Tudi dam pač poziv, da bi to sprejeli. Zdaj, seveda, bomo videli kako bo potem pri glasovanju.

Hvala.