7. redna seja

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide

12. 4. 2019
podatki objavljeni: 12. 4. 2019

Transkript

Vse člane in članice odbora, vabljene in vse ostale prisotne lepo pozdravljam!  Pričenjam s 7. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.  Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti gospod Primož Siter, na seji pa kot nadomestni člani oziroma članice odbora s pooblastili sodelujejo: dr. Franc Trček namesto Miha Kordiša in poslanka mag. Meira Hot namesto poslanca Soniboja Knežaka. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za širitev ali umik točk z dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem. Dnevni red: 1. točka Štiriindvajseto redno letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2018 in 2. točka Razno. Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA – ŠTIRIINDVAJSETO REDNO LETNO POROČILO VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2018.  Gradivo je objavljeno na spletni strani Državnega zbora. Prejeli ste tudi mnenje Državnega sveta. Po sklicu seje je bila objavljena tudi informacija Vlade o realizaciji priporočila Državnega zbora ob obravnavi Triindvajsetega rednega letnega poročila Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2017 in odzivno poročilo Vlade Republike Slovenije na Štiriindvajseto redno letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2018.  Vabljeni k prvi točki so: Varuh človekovih pravic, Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za pravosodje, Državni svet, Inšpektorat RS za delo, Skupnost centrov za socialno delo Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Obravnava na podlagi prvega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora. Odbor bo navedeno točko obravnaval kot zainteresirano delovno telo. Matično delovno telo je Komisija za peticije ter človekove peticije in enake možnosti, ki bo poročilo obravnavala na svoji seji in pripravila poročilo s priporočilom za sejo Državnega zbora Republike Slovenije. Poročilo se obravnava po enofaznem postopku. Glede na področje dela ki ga pokriva naš odbor se bomo v predstavitvi poročila in kasneje v razpravi skušali predvsem osredotočiti na področja, ki so v pristojnosti našega odbora.  Besedo najprej dajem Varuhu človekovih pravi, gospodu Petru Svetina. Izvolite.
Peter Svetina
Hvala lepa za besedo. Spoštovana gospa predsedujoča! Spoštovane poslanke in poslanci, ostali vabljeni, lepo pozdravljeni! Kot vsako leto, je pred vami letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije.  Z vprašanjem nespoštovanja varuhovih priporočil, ki so objavljena v letnem poročilu in po široki razpravi o delovnih telesih v Državnem zboru Republike Slovenije pa tudi na Vladi, potrjena v Državnem zboru in tudi objavljena v uradnem listu Republike Slovenije kot priporočila zakonodajalca, bi se moral začeti ukvarjati tudi Državni zbor, saj gre v takšnih primerih za nespoštovanje ali celo ignoranco njegovih stališč. Državni zbor ima v nasprotju z varuhom več možnosti, da izvršilno oblasti prisili k ustreznim aktivnostim. Nesprejemljivo je za pristojne organe izvršile veje oblasti, da mora varuh več let zaporedoma ponavljati svoje priporočilo, ki ga je vsako leto po široki razpravi sprejel Državni zbor.  Ministrstvu za zdravje smo že v letnem poročilu za leto 2015 priporočili, naj v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti brez odlašanja določi vrste in stopnje telesnih okvar, ki so podlaga za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja. Zato priporočilo ponavljamo z dopolnilom, naj Vlada ugotovi odgovornost za stanje, ki ruši načela pravne države.  Tudi priporočilo, naj Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravi strokovne podlage za ureditev, ki bo po načelu pravičnosti posameznikom omogočila vrnitev vplačanih sredstev za dokup zavarovalne dobe, katerih namen so izjalovile zakonske spremembe, ni uresničeno. Pristojni se zagovarjajo na dodatne pravice, ki jih jim omogočajo dokupljena leta, ampak posameznik bi moral imeti možnost, da se sam odloči čemu bo namenil svoja privarčevana sredstva. Od nas države, do zavarovancev, ki so z dokupom let zavarovanja želeli uresničiti legitimen in z zakonom utemeljen namen, pa jim je bilo tudi s spremembo predpisov onemogočeno, naj utrjuje zaupanje v državo kot garanta zakonitosti pa tudi pravičnosti.  Vlada zatrjuje, da ne gre za protiustavnost, kot da bi le ta upravičevala spremembe. Sprašujemo se, kaj je pravičnost. Če se je izjalovil namen določenega ravnanja, v tem primeru odkupa let, bi bilo primerno vsaj ponuditi vrnitev vplačanega zneska in posamezniku prepustiti, da se odloči, upoštevajoč spremenjene okoliščine. Verjetno ne bi bilo veliko število tistih, ki bi se odločiti za vrnitev vplačanega, nedvomna pa ne bi imeli več občutka, da so prevarani. Pobud s področja invalidskega varstva je bilo v letu 2018 manj kot prejšnja leta. Največji del pritožb se nanaša na neusklajevanje nadomestila za invalidnost in dodatka za pomoč in postrežbo. Tudi v letu 2018 so pobude vsebovale kritike delovanja in odločanja invalidskih komisij pa tudi kritike zaradi še vedno manjkajočega pravilnika o poklicnih boleznih, vključno s prenovljenim seznamom poklicnih bolezni. Meseca aprila je Ministrstvo za zdravje sicer pripravilo besedilo novega pravilnika o poklicnih boleznih, ki je bilo posredovano v javno obravnavo, a do njegovega sprejetja po oblikovanju nove vlade ni prišlo. Zato ponavljamo dve priporočili Vladi iz letnega poročila Varuha za leto 2015 in sicer: Varuh ocenjuje, da so veljavni predpisi za posameznike zelo neugodni in preslabo socialno naravnani. Varuh meni, da sedanje stanje, ko se nadomestilo za invalidnost in dodatek za pomoč in postrežbo dejansko že vrsto let niso uskladila, ni ustrezno in nepravično. Pri tem pa je ironično, da je imel ZPIZ samo v prvi polovici leta 2018 presežek v višini 1,9 milijona evrov. Varuh predlaga, da se v letu 2019 prednostno reši problem neusklajevanja nadomestila za invalidnost in dodatka za pomoč in postrežbo.  Število pobud na področju socialne varnosti brez socialnih zavarovanj, ki so vpisana posebej, se je povečalo za 20 %, zlasti na področju institucionalnega varstva. Še bolj pa skrbi velik delež utemeljenih pobud, kar 17,9 odstotkov, na področju institucionalnega varstva pa 20,9 %. Velik delež utemeljenih pobud se na področju institucionalnega varstva pojavlja že zadnjih nekaj let, kar daje slutiti, da se je problematika na tem področju zaostrila, država pa s svojimi ukrepi temu očitno ne sledi. Roki za odločanje o pritožbah zoper odločitve prvostopenjskih organov so se na nekaterih področjih še podaljšali. Pritožniki zoper odločbe o štipendijah, ki so jih vlagali leta 2016 bodo tako morali na odločitev čakati najmanj 2 leti in pol. dvoletni zaostanki so tudi v zvezi z odločanjem o pritožbah zoper odločbe o otroškem dodatku in subvencij za znižano plačilo vrtca. Pritožbe zoper odločbe o oprostitvah plačil socialnovarstvenih storitev se rešujejo pol leta po prejemu, za reševanje pritožb zoper odločbo o pravici do družinskega pomočnika pristojni potrebujejo 2 leti in pol, za pritožbe zoper odločbe o subvenciji najemnine pa približno 4 leta. Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pojasnilo, da je razlog za tako velike zaostanke ostal enak velik kadrovski primanjkljaj. O pritožbah zoper odločbe o pravicah iz javnih sredstev namreč odloča le 6 javnih uslužbencev, ki mesečno rešijo približno 160 pritožb. Pristojni so poudarili še to, da reševanje pritožb ni edina zadolžitev teh strokovnih delavcev. V odzivnem poročilu Vlada poudarja, da naj bi se problematika zaostankov rešila do konca tega leta.  Leta 2018 smo zaznali novo odprto vprašanje pri zagotavljanju skrbi za prebivalce, ki ne zmorejo več samostojnega življenja. Pomanjkanje zmogljivosti domov za starejše je pravzaprav že kronično in rodniki starejših, ki ne morejo skrbeti za svoje bližnje, so jih začeli nameščati v tako imenovane »obiteljske kuče« na Hrvaškem. Poudariti je treba, da to niso domovi za starejše, temveč prostori, ki jih posamezniki nudijo starejšim, vendar brez zdravstvene nege. Vse zdravstvene storitve morajo stanovalci takšnih domov koristiti v Sloveniji. Sorodnikom starejših, ki potrebujejo posebno skrb in nego seveda ne moremo očitati namestitev v praviloma cenejše domove v tujini, skrbi pa nas nadzor nad izvajanjem takšne dejavnosti, saj naši državni organi v tujini nimajo nikakršnih pristojnosti.  Če pogledamo še na pravice otrok, število pobud na tem področju v primerjavi z letom 2017 je skoraj enako. Bistveno pa se je spremenila struktura znotraj ožjih področij. Zelo se je povečalo število pobud v zvezi s stiki otrok s staršem, to povečanje je za 100 %, na področju zagovorništva povečanje za 64 % ter na področju pravic otrok s posebnimi potrebami, ker se je povečalo za 28 %. Na slednjem zaradi predlaganega novega zakona, ki je zelo razdelil podpornike in nasprotnike novih zakonodajnih rešitev.  Splošno lahko ocenimo, da so bile pravice otrok v Sloveniji normativno dokaj dobro urejene. Zakonodaja sledi zahtevam, da so pravice otrok kot posebne ranljive skupine še posebej zavarovane. Po ratifikaciji tretjega izbirnega protokola h konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah in uveljavitvi Družinskega zakonika bodo na vseh področjih uveljavljene ustrezne pravne podlage, ki bodo zagotovile, da bo korist otroka kot temeljno vodilo pri odločanju o zadevah o katerih / nerazumljivo/ tudi dejansko lahko uveljavljena. Vendar življenje poteka tudi izven določb zakona o splošnem upravnem postopku in včasih bi bilo treba uporabiti le splošna načela, ki bi zadovoljivo utemeljila določeno odločitev.  Po 10 letih izvajanja projekta Zagovornik - glas otroka je bilo zagovorništvo z dopolnitvijo Zakona o varuhu človekovih pravic oktobra 2017 uzakonjeno, poteka pa na način, kot ga je potrdila 10-letna praksa. Na podlagi zakonskega pooblastila smo zagovorništvo podrobneje uredili s podzakonskim aktom in zagovorništvo otrok je vseeno novost, zato je v letošnjem letu že širša akcija seznanjanja zlasti strokovne javnosti o zagovorništvu, ki bo do konca 2019 pokrila vso državo.  Varuh je ponovno obravnaval več vprašanj in pobud glede pravice do vegetarijanske prehrane v vrtcih in šolah. Z začetkom šolskega leta 2018/19 so vrtci in šole od staršev začeli zahtevati potrdilo pediatra oziroma alergologa, da otrok določene vrste hrane ne sme zaužiti. Razlog za takšne zahteve so bila priporočila za medicinsko inducirane diete, ki jih je sprejelo združenje za pediatrijo februarja in junija 2018 in jih posredovalo vzgojno izobraževalnim zavodom. Starši so bili prepričani, da takšne zahteve nimajo zakonske podlage, priporočila pa niso zadostna in tudi ne prava podlaga za odločitev vrtcev in šol, da niso dolžni pripravljati medicinsko neutemeljenih diet. Varuh se je v preteklih letih že večkrat ukvarja z zahtevami staršev, da vrtec ali šola organizira možnost vegetarijanskih obrokov v povezavi z dolžnostjo vrtca in šol upoštevanja želje staršev glede specifične vrste hrane. O problematiki smo pisali v letnih poročilih varuha za leto 2007, 2010 in 2017. Na to smo opozorili tudi v posebnem /nerazumljivo/ varuha, ki smo ga izdali leta 2009 in ga poslali vsem vzgojno-izobraževalnim zavodom. Ker vrtec in šole obiskuje čedalje več otrok zdravstveno občutljivih na določena živila, se zanje pripravlja dietna hrana. Zaradi nespremenjenih kadrovskih normativov, že priprava teh obrokov povzroča veliko težav. Vrtec ali šolo pri upoštevanju želja staršev o pripravi posebnih obrokov, omejujejo kadrovski, materialni in finančni pogoji dela, ki so določeni s predpisi. Pri premisleku vsebine problema in preden smo se do tega vprašanja opredelili, smo skrbno pretehtali vsebino tistih otrokovih pravic, ki bi lahko vrtcu ali šoli nalagale obveznost spoštovanja želje staršev in otrok po določeni vrsti prehrane. Varuh kot inštitucija varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, nima posebnega stališča do prehrane, ki bi vsebovala le neko vrsta mesa do brezmesne prehrane in raznih oblik vegetarijanstva ali veganstva. Menimo, da vrsta prehrane ni človekova pravica, ki bi jo bilo mogoče uveljavljati s pravnimi sredstvi od nosilcev oblasti ali izvajalcev javnih služb. To je namreč njegova prosta izbira, ki pa jo morajo vsi drugi spoštovati, zlasti tako, da ga ne prisiljujejo v nekaj, kar zavrača. Ni pa dolžnost javnih zavodov zagotavljati posebne prehrane posameznikom glede na njihove želje, prepričanja in podobne osebne okoliščine. Njihova dolžnost je omejena na spoštovanje posameznikovih odločitev in njegove pravice do izbire in do drugačnosti. Šele če bi zaposleni v vrtcu vztrajali in silili otroka, da poje tudi hrano, ki ne ustreza zahtevam staršem, potem bi takšno ravnanje lahko ocenili za kršitev otrokovih pravic. Kljub vsemu vztrajamo pri priporočilu vrtcem in šola, naj v duhu dobrega sodelovanja s starši in spoštovanja pravice do izbire posameznika, obroke hrane za učence vegetarijance in druge učence ustrezno prilagodi.  Število pobud s področja otrok s posebnimi potrebami se je leta 2018, v primerjavi z letom 2017, povečalo. Glavni razlog je bila novela zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki jo je v zakonodajni postopek v Državni zbor, v začetku leta vložila poslanka prejšnjega sklica in ki naj bi bila sprejeta po skrajšanem postopku. Kljub temu, da varuh ne sodeluje v zakonodajnem postopku, smo sprejeli številne kritike omenjene novele in zahteve za umik predloga, pa tudi nekaj pisem podpore, da predlagane spremembe izboljšujejo sedanje stanje in naj se predlog čim prej sprejme. Torej ostale pobude v zvezi s pravicami otrok s posebnimi potrebami, so bile vezane s težavami pri izobraževanju avtističnih otrok in otrok s hudimi čustvenimi in vedenjskimi motnjami v večinskih šolah. S težavami pri izvajanju posebnega programa vzgoje in izobraževanja ter povračilom potnih stroškov za mladostnike, ki obiskujejo omenjeni program oziroma njihove starše, ki jih vsakodnevno vozijo v šolo in domov. Obravnavali smo problem nezadostnih kapacitet v varstveno delovnih centrih.  Na področju delovnopravnih zadev, temeljne vsebine, na katere smo bili leta 2018 usmerjeni, so bile: prikrita delovna razmerja, delo nadzornih mehanizmov, neplačevanje plač in prispevkov, nasilje na delovnem mestu, delovni čas, plačilo za nadurno delo, delovni pogoji, delavci invalidi in druge. Stopnja utemeljenosti je bila nad povprečjem, in sicer 16, 3 odstotna. Na področju delavcev v državnih organih, že več let poudarjamo predvsem sistemske kršitev pravic zaposlenim v slovenskem zapornem sistemu in Slovenski vojski. Vračilo preveč izplačanih plač in prisilno upokojevanje javnih uslužbencev. Sicer pa smo ugotovili predvsem kršitve pravice do pravnega varstva, pravice do socialnega varstva, pravice do dostojanstva, načela pravičnosti in dobrega obravnavanja.  Na lastno pobudo smo obravnavali pet sistemskih kršitev. Na področju brezposelnosti smo obravnavali nekaj manj pobud kot prejšnja leta, stopnja utemeljenosti pa je bila visoka, in to 50 %. Teme, ki smo jih prepoznali kot ključne, so bile dolgotrajna brezposelnost in s tem povezana vprašanja. Kako si poiskati delo, kam se obrniti po pomoč in nasvete, katere pravice in obveznosti imajo brezposelni, odnos zaposlenih na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje do brezposelnih, denarno nadomestilo za čas brezposelnosti, izvajanje usposabljanja na delovnem mestu kot ukrep aktivne politike zaposlovanja, Zavod za zaposlovanje in njegovo posredovanje dela, odjava iz evidenc brezposelnih na Zavodu za zaposlovanje, zaposlitvene možnosti invalidov, izdaje delovnih dovoljenj za tujce in druge. Ostaja pa nesprejeto priporočilo glede izgube pravice do nadomestila, če v roku 30 dni od vročitve odpovedi o zaposlitvi ni bila vložena tožba … oziroma, tožba zaradi te nezakonitosti odpovedi. Pri tem priporočilu v celoti vztrajamo. Gre namreč za tiste primere, ko delavec ni vložil tožbe na nezakonitost odpovedi v roku 30 dni od vročitve odpovedi, saj je za nezakonitost izvedel kasneje. Vsebina priporočila je pristojnim dobro poznana, saj jo varuh že več let ponavlja.  Na področju stanovanjskih razmer že več let ugotavljamo kršitve pravice do stanovanja, a opaznih izboljšav ni. Čeprav je povsem jasna neodgovornost države, da s svojimi ukrepi in aktivnostmi, kar je poudarek ustavne demokracije in k čemur države zavezuje tudi Evropska socialna listina, omogoča uresničevanje pravice do primernega stanovanja, ki je zapisano v Ustavi Republike Slovenije ter v mednarodno pravnih dokumentih. Stopnja utemeljenosti je bila skoraj 7 %. Mnogo pobud s to problematiko smo evidentirali pod druga vsebinska področja, zato je 7 % stopnja utemeljenosti, več pobud pa je bilo iz zasebnega sektorja. Nujno je potrebno sprejeti stanovanjsko politiko, prenoviti stanovanjsko zakonodajo, urediti tudi področja upravljanja večstanovanjskih stavb. Ne sprejeto priporočilo s tega področja glede pripisovanja obveznosti občin po zagotovilu nedoločenega števila bivalnih enot na določeno število prebivalcev ter po določitvah časovnih intervalov za objavo razpisov za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Varuh vztraja, da je dejstvo, da država nima niti sprejete stanovanjske politike, manjka stanovanjskih enot in država krši določila Ustave, da mora zagotavljati možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. Varuh je ob tem priporočilu še zapisal, da mora država vzporedno zagotoviti ustrezen sistem financiranja neprofitnih stanovanjskih enot. Če na koncu nekako združim te splošne ugotovitve za leto 2018, ki izhajajo iz naših spoznanj in pa iz poročila je, da je nujna kadrovska okrepitev inšpekcijskih služb, njihove povezovanje in sodelovanje. Odločanje o zakonskih rokih mora postati kategorični imperativ. V zakonu v splošnem upravnem postopku ni obveznega zastopanja po odvetnikih, kot velja drugje, po načelu varstva pravic strank in javnih koristi imajo zato veliko odgovornosti javni uslužbenci. Njihovo odmikanje od ljudi oziroma ukinjanje služb na terenu, raznih uradov in izpostav, lahko pomeni tudi    (nadaljevanje) korak nazaj pri uresničevanju pravic posameznikov, kar ugotavljamo ob vsakokratnih obiskih na terenu. Pogosto se pristojni na neko problematiko odzovejo z novim predpisom, vendar problem največkrat tišči v neizvajanju obstoječe regulative. Zato se z normativno hiperprodukcijo stvari pogosto še poslabšujejo. Odziv na poročilo vlade, če se odzovemo še kratko na to, je mestoma bolj kritično in bolj izraža dejansko stanje kot pretekla leta, kar zelo pozdravljamo, vendar odzivnemu poročilu vlade je še vedno težko slediti glede priporočil, ki jih že leta ponavljamo in ki jih pristojni zaradi težav pri realizaciji, zavračajo. Pričakovali bi več poglobljenega pristopa in več dejanskega truda pri realizaciji. Smiselno bi bilo, da se v proučitev in spremembe na področju nerealiziranih priporočil, vključi vlada kot celota in pa ne samo posamezna ministrstva. Spoštovane poslanke in poslanci, v tem kratkem pregledu poročila, ki ste ga dobili, smo zajeli le področja odbora. V njem, v poročilu so izdelani posamezni primeri. Vsa posamezna priporočila, poročilo samo je obsežno in je popolnoma utemeljeno in še enkrat, ne glede na vse odzive, tudi varuh poziva Državni zbor, da vztraja, da se priporočila iz prejšnjih let tudi izpeljejo, da se določene stvari končno zaključijo in da je konec izmikanj in izgovarjanj. Jaz upam, da nam v letu 2019, da bomo lahko rekli, da smo vsaj nekaj priporočil tudi, da je bilo realiziranih. Hvala lepa.
Podpredseddnica Mojca Žnidarič
Hvala za vašo predstavitev. Preden nadaljujemo bi povedala, da poslanec Jani Prednik nadomešča poslanca mag. Marka Koprivca. Besedo bi sedaj predala predstavnikom vlade. Predlagam, da začnemo z Ministrstvom za pravosodje, ki opravlja naloge koordinacijskega organa za pripravo odzivnega poročila vlade na poročilo varuha. Z nami je gospa Janja Plevnik, sekretarka v Direktoratu za kaznovalno pravo in človekove pravice. Izvolite.
Janja Plevnik
Hvala lepa za besedo. Spoštovana predsedujoča, spoštovani varuh človekovih pravic in ostali prisotni! Uvodoma se želim varuhu v imenu vlade zahvaliti za letno poročilo, ki odraža jasen vpogled v stanje spoštovanja človekovih pravic v Republiki Sloveniji. Ko veste je Ministrstvo za pravosodje od leta 2016 dalje določeno kot koordinacijski organ znotraj vlade, ki skrbi za sistemski pristop k varstvu človekovih pravic v Sloveniji. V okviru svoje koordinacijske vloge smo vsa ministrstva in vladne službe v mesecu februarju pozvali k pripravi odziva na posamezna priporočila in pridobili prispevke vseh resorjev, na katere so se posamezna priporočila in ugotovitve varuha nanašale ter kljub tokrat precej kratkim rokom, opravili tudi določena usklajevanja v primerih zaznanih neskladij in ministrstva povabili tudi k dopolnitvam posameznih odzivov. Na podlagi pridobljenih prispevkov, je nato Ministrstvo za pravosodje pripravilo skupno poročilo vlade, ki zajema tri relativno samostojne dele in sicer informacijo o realizaciji priporočila Državnega zbora ob obravnavi 23. rednega letnega poročila varuha človekovih pravic za leto 2017, odzivno poročilo Vlade Republike Slovenije na 24. redno letno poročilo varuha človekovih pravic za leto 2018 in odzivno poročilo Vlade Republike Slovenije na poročilo o izvajanju državnega preventivnega mehanizma v letu 2018. To poročilo je bilo sprejeto na seji vlade 25. aprila 2019 in posredovano v Državni zbor Republike Slovenije.  Kot smo danes že slišali, je v letnem poročilu varuha za leto 2018, podanih kar nekaj priporočil in sicer 88. Področje človekovih pravic posega v najrazličnejše situacije in se nanaša na delo vseh ministrstev in vladnih služb, kot izhaja iz tega in tudi preteklih poročil Varuha pa je eden izmed največjih izzivov ravno reševanje tistih problemov, ki terjajo medsebojno usklajevanje in sodelovanje večjega števila resorjev. Tu se namreč najbolj izostrijo različni pogledi in prihaja v ospredje tehtanje med uresničevanjem različnih človekovih pravic, ki so lahko med sabo tudi v koliziji. Številčno gledano zaenkrat ocenjujemo, da je iz resorne pristojnosti Ministrstva za pravosodje pet priporočil realiziranih, 3 priporočila so delno realizirana, dve priporočili predstavljata stalne naloge, nerealizirani pa ostajata dve priporočili. Sicer pa so podrobnejši podatki o stanju realizacije priporočil razvidni tudi iz samega poročila.  Toliko na kratko, bodo pa podrobnejše prispevke oziroma podrobnejša mnenja predstavili predstavniki drugih ministrstev. Hvala lepa za besedo.
Hvala za vašo predstavitev. Imamo še eno pooblastilo in sicer poslanec Franc kramar nadomešča gospoda Vojka Starovića. Besedo bi naprej predala predstavnici Ministrstva za delo, državni sekretarki, gospe Bredi Božnik. Izvolite.
Breda Božnik
Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni, poslanke, poslanci, Varuh s spremstvom in vsi ostali vabljeni! Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se zavedamo kako pomembna je vloga Varuha človekovih pravic Republike Slovenije in kako pomembna so njegova opozarjanja na morebitne kršitve le teh. Vse strokovne službe ministrstva, pripombe in pa pobude varuha skrbno proučijo ter jih obravnavajo z vso resnostjo in pa veliko mero odgovornosti. Trudimo se biti čim hitreje odzivni, včasih pa se iz objektivnih razlogov preprosto odzovemo z zamudo. Tudi poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2018 smo temeljito proučili, predvsem v delu, ki se kakorkoli nanaša na delovna področja Ministrstva za delo. Tudi sami ugotavljamo, da določene stvari še vedno ostajajo odprte in nerealizirane, vendar lahko zagotovim, da se bomo tudi v bodo trudili za ustreznejše sistemske rešitve v obojestransko zadovoljstvo, predvsem pa seveda v zadovoljstvo ljudi s ciljem zagotavljanja čim bolj prijaznih življenjskih pogojev za vse, predvsem za najranljivejše skupine prebivalstva.  Želela bi poudariti, da je tudi naloga ministrstva, da v čim večji meri spodbuja spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v naši državi, ter da zagotavlja čim višjo pravno in socialno varnost vseh prebivalcev.  Predvsem bi želela izpostaviti, da se na Ministrstvu za delo zavzemamo tudi za izboljšanje socialnega položaja najranljivejših skupin. Trenutno potekajo pogajanja s socialnimi partnerji v zvezi s predlogi sprememb in dopolnitev ZPIZ-2. Predvidene zakonodajne spremembe bodo med drugim zagotovile izboljšanje socialnega položaja vseh upravičencev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pri čemer bo posebna pozornost posvečena zvišanju socialne varnosti starejših in tistih, ki več niso sposobni opravljati dela. Tako da bodo povišale najnižje starostne pokojnine, vdovske, družinske, invalidskim pokojninam ter tudi nadomestila iz invalidskega zavarovanja.  V okviru nalog ministrstva s področja socialnega varstva je v teku več ukrepov, ki so bili podani na podlagi opažanj in sodelovanj z Varuhom človekovih pravic ter ostalih področnih organizacij. S ciljem, da zagotovimo primerljiv standard storitev prilagodimo organizacijo novim strokovnim izzivom ter zagotovimo kakovostno obravnavo glede na potrebe uporabnikov, so že vzpostavljene delovne skupine in komisije, ki pripravljajo podrobnejše rešitve, s katerimi pristopamo k uresničevanju priporočil. Na področju duševnega zdravja se problematika nastanitve in obravnave oseb se težavami v duševnem zdravju ter oseb z demenco v posebnih varovanih oddelkih ali kombiniranih socialnovarstvenih zavodih rešuje z dopolnitvami usmeritev za namestitve v varovane oddelke oziroma institucionalno varstvo s postavitvijo dodatnih kapacitet, posodobitvijo evidence stanja zasedenosti kapacitet ter primeri dobre prakse nadomeščanja institucionalne varovane obravnave z nadzorovano obravnavo v skupnosti, kot tudi večjo vpetostjo koordinatorjev centrov za socialno delo.  Prioriteto na tem področju predstavlja tudi pospešitev postopka verifikacije varovanih oddelkov in krepitev vloge zastopnikov. Dodala bi še, da so v teku tudi ukrepi na področju institucionalnih namestitev starejših obsojencev ter ukrepi preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb v domovih za starejše. Kot ste seznanjeni se Ministrstvo za delo že nekaj let sooča z zaostanki reševanja pritožb. Te zaostanki se gibljejo tam okoli dveh let, z izjemo pritožb zoper odločbe o pravici do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ki se rešujejo prioritetno.  Glede reševanja navedene problematike je ministrstvo reorganiziralo reševanje pritožb tako, da je zaostanke razdelilo tudi na druge direktorate, ki vsebinsko pokrivajo pravice iz javnih sredstev.  Ministrstvo je predlagalo podaljšanje projekta odprave zaostankov, v mesecu januarju letošnjega leta pa je izvedlo tri dodatne zaposlitve za določen čas, ki izvajajo izključno delo vodenja postopkov in pa reševanja pritožb. V mesecu februarju je sektor okrepljen tudi za enega pripravnika in za zaposlitev za nedoločen čas. Z navedenimi ukrepi pričakujemo, da bomo že v letošnjem letu odpravili zaostanke glede reševanja pritožb zoper odločbe o pravicah iz javnih sredstev. Dodatno bi navedla, da ministrstvo pripravlja tudi spremembe določb zakona o uveljavljenju pravic iz javnih sredstev, saj ugotavljamo, da je veliko pritožb tudi zaradi kompleksne zakonodaje, ki strankam v bistvu ni razumljiva. Cilj je poenostavitev postopka.  Ministrstvo za delo je v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje imenovalo delovno skupino za pripravo osnutka pravilnika o vrstah in stopnjah telesnih okvar v skladu z določbami zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Seznam opredeljenih vrst in odstotkov telesnih okvar je bil posredovan pristojnim razširjenim strokovnim kolegijem medicinskih strok v pregled. Na sestanku delovne skupine pristojne za pripravo pravilnika, ki je bil na Ministrstvu za zdravje 6. 5. 2019, je bil predstavljen seznam telesnih okvar, ki je usklajen z razširjenim kolegijem medicinskih strok. Na podlagi tega je bil soglasno sprejet sklep, da se pripravi besedilo za javno obravnavo in po končani javni razpravi posreduje v postopek sprejemanja.  Glede na navedeno izhaja, da se Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zaveda izpostavljene problematike, se nanjo odzive in jo s sprejemanjem določenih ukrepov tudi rešuje. Hvala lepa.
Hvala. Besedo sedaj predajam predstavniku Ministrstva za zdravje in sicer državnemu sekretarju, gospodu Tomažu Pliberšku. Izvolite.
Tomaž Pliberšek
Predsedujoča, najlepša hvala za besedo. V imenu Ministrstva za zdravje pozdravljam vse poslanke, poslance in vse ostale prisotne, med njimi še zlasti Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, gospoda Petra Svetino ter njegove namestnike in sodelavce, ki so pripravili letno poročilo za leto 2018 ter nam v njem nastavili ogledalo v kakšni družbi živimo. Na Ministrstvu za zdravje mnenjem in priporočilom Varuha človekovih pravic namenjamo veliko pozornost, saj si tudi sami prizadevamo za varstvo pravic pacientov in vseh, ki delajo na področju zdravstvenega varstva. Zavedamo se kako pomembno je področje zdravja za vse, zlasti pa za ranljive skupine prebivalstva, zato si v okviru svojih zmožnosti in pristojnosti prizadevamo, da bi pripomogli k višji ravni varstva človekovih pravic v Sloveniji na področju zdravstvenega varstva.  V letu 2018 je Ministrstvo za zdravje s strani Varuha človekovih pravic prejelo več priporočil za katere je naše ministrstvo neposreden nosilec zlasti veliko pozornosti smo namenili reševanju tistih priporočil, ki jih je varuh že večkrat ponovil.  Med realiziranimi priporočili želimo izpostaviti, da je letos začel delovati varovani oddelek za intenzivno psihiatrično obravnavo otrok in mladostnikov v okviru Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, ter da je v marcu 2018 Državni zbor sprejel resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028, ki je prvi nacionalni program na področju duševnega zdravja.  Na Ministrstvu za zdravje si bomo v skladu s svojimi zmožnostmi prizadevali, da bomo realizirali čim več priporočil Varuha človekovih pravic. V zvezi s tem z zadovoljstvom ugotavljam, da Ministrstvo za zdravje od priporočil Varuha človekovih pravic iz letnega poročila za leto 2017 v celoti ni realiziral zgolj eno priporočilo, ki se je nanašalo na boljšo ureditev medicinskega izvedenstva v postopkih uveljavljanja pravic iz socialna zavarovanja. Lahko pojasnim, da je v zvezi z navedenim bila v preteklosti že imenovana delovna skupina s predstavniki našega ministrstva, Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki naj bi pripravila spremembe na navedenem področju. Delovna skupina je pripravila elaborat nova organizacija za medicinsko izvedenstvo. Ostala priporočila, ki jih je Varuha človekovih pravic podal so bila delna realizirana, aktivni v zvezi z njihovo dokončno realizacijo potekajo, nekaj priporočil pa ima karakteristike stalnih nalog ministrstva ter se v skladu z navedenimi tudi aktivno izvajajo. Hvala lepa.
Hvala, dr. Pliberšek. Želi besedo sedaj predstavnika Državnega sveta? Izvolite, gospod Bojan Kekec.
Bojan Kumer
Hvala lepa, gospa predsedujoča. Lepo pozdravljeni vsi prisotni! No, pri nas v Državnem svetu sta omenjeno poročilo obravnavali dve komisiji in sicer Komisija za državno ureditev in pa Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Poročilo je dolgo okrog 10 strani, dobili ste ga po elektronski pošti. Smatramo, da je celovito in kompleksno. Do določenih zadev smo bili pa tudi nekoliko kritični in imeli pomisleke. Dovolite mi čisto kratek rezime našega poročila. Torej, obe komisiji podpirata zahteve varuha po finančni neodvisnosti urada Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, saj je slednja, kot opozarja varuh, predpogoj za popolno svobodo delovanja varuha in opravljanje njegovega poslanstva varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Varuh je na seji komisije izpostavil nespremenljivost prepočasnega odzivanja Vlade in Državnega zbora na odločbe Ustavnega sodišča, ki terjajo odpravo zakonskih določb, ki so neskladne z Ustavo Republike Slovenije. Kot vsako leto je bila izpostavljena kršitev načela dobrega opravljanja. Nekateri državni organi se ne držijo rokov, nerazumno dolgo se rešuje vloge. Hitro odločanje o pritožbah na prvi kot drugi stopnji bi bilo nujno zlati v primerih odločanja iz naslova uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. Na seji je varuh kot področje na katerem je bil narejen velik napredek izpostavil pravice otrok in zakonsko ureditev več kot 10 let zgolj projektno vodenega zagovorništva otrok.  Komisiji sta bili seznanjeni, da se opaža porast števila otrok, ki potrebujejo zagovornika, kar se lahko pripiše tudi tako večji stopnji splošne ozaveščenosti o obstoju zagovorništva, kot tudi večji stopnji aktivnosti sodišč na tem področju. Komisiji ugotavljata, da je v obširnem več kot 400 strani obsegajočem poročilu kršitvam pravic invalidom namenjenih zgolj 7 strani. Glede na številna nerešena vprašanja komisiji Varuhu predlagata, da se v naslednjih letih področju invalidskega varstva podrobneje posveti. Ne sledi se določbam v 2017 sprejetega Gradbenega zakona, ki določa, da bi se moralo objekte graditi in zagotavljati njihovo porabo na način, da bodo neovirano dostopni vsem ljudem, ne glede na njihovo morebitno trajno ali začasno oviranost.  Komisiji z zadovoljstvom sprejemata novico, da je bila februarja 2019 v okviru Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana končno odprta enota za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo. Prav tako se je po poročanju Varuha končno razrešila problematika neupravičeno odvzete možnosti staršem slepih in slabovidnih otrok, da prejemajo dva različna dodatka.  Varuh že več let kot enega izmed nazornih primerov kršenja človekovih pravic izpostavlja diskriminacijo študentov invalidov pri zagotavljanju prevoza med študijem. Komisiji sta seznanjeni, da se navedene težave trenutno razrešuje na podlagi posebnega razpisa Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kar pa predstavlja nesistemsko rešitev. S problematiko neurejenega načina financiranja prevoza, se namreč soočajo tudi ostale kategorije invalidov, zato bi se moralo to področje urediti celostno za vse invalide. Tako državni svet kot varuh že nekaj let opozarjata na nujnost prenove sistema invalidskega zavarovanja, s poudarkom na več kot 30 let nespremenjeni ureditvi postopkov ugotavljanja vrst in stopenj telesnih okvar pri pripravi izvedenskih mnenj invalidskih komisij. Podlago zanje še vedno predstavlja samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar. Komisiji pritrjujeta varuhu, ki opozarja na to, da se je v zadnjih treh desetletjih zagotovo pojavilo veliko število novih telesnih okvar in poklicnih bolezni, ki jih navedeni sporazum ne zajema že nekaj let ostaja pereča tema tudi vprašanje enakosti pravic zavarovancev iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so v času od 31. 12. 2012 dokupili dobo študija in služenje vojaškega roka. Na nujnost vzpostavitve enakosti z vidika dokupa doba do 31. 12. 2012 sta v različnih mnenjih k posameznim zakonskim predlogom že večkrat opozorila tako pristojna Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, kot tudi državni svet. Komisiji opozarjata na to, da zavarovanci ne glede na uzakonjene pravice do izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda zaradi trenutnih razmer v družinski medicini, v resnici te pravice ne morejo uveljavljati. No, svetniki, ki zastopamo lokalne interese smo imeli pa pomisleke pri vpisu romske problematike, kjer se po našem mnenju preveč nekako na odgovornost postavlja lokalno skupnost oziroma občine, vsi vemo, da občine nimajo nikakršnega nadzora nad policijo, nad socialo, nad opravljanjem s kmetijskimi zemljišči, nad upravno enoto, nad izdajanjem gradbenih dovoljen, nad prijavo prebivališč - vemo, da je na določenih naslovih tudi po 200 prijavljenih - niti nad inšpekcijskim službam. V okviru svojih možnosti pa rešujemo ta naselja, seveda v okviru razpoložljivih finančnih sredstev, predvsem v smislu urejanja infrastrukture.  Ne glede na to, da smo bili pri določenih delih tudi kritični, ker poznamo stanje na terenu, pa ocenjujemo, da se dosedanje dobro sodelovanje varuha človekovih pravic in Državnega sveta, nadaljuje.  Hvala lepa.
Hvala za vašo predstavitev. Želi besedo še kdo od vabljenih? Za enkrat ne. Besedo sedaj dajem poslankam in poslancem.  Kot prvi se je k besedi prijavil dr. Franc Trček. Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav, vsem skupaj, še zlasti gospodu Svetini z ekipo! Zdaj čeprav sem poslanec zgolj štiri leta, devet mesecev in devet dni, je to že peto poročilo, ki ga obravnavamo, pač, ker je bivša varuhinja nekoliko pohitela. V osnovi so ta poročila ogledalo politike, tako v ožjem kot v širšem smislu. S strani nekega samostojnega organa, tu se strinjam, da bi moral imeti nekoliko bolj samostojno financiranje. In govorijo v bistvu o hendikepu politike. Zdaj, ko sem se pripravljal na to današnjo sejo, ko sem pač zvedel, da bom na njej, sem si najprej zapisal neki kosovelovski kons. Zapisal sem si takole: Človek ni klobasa, človek ni strošek. To je neka ta informacija, ki jo ta poročila, ki jih že peto leto berem, govorijo. Verjetno najbolj to ubesedujejo kaki gospodje z Gospodarske zbornice Slovenije. Neki drugi in drugačen sociolog, mogoče nekdo, ki ima koncesijo Postojnske jame in še podobno. To ni smešno, kolegi, daleč od tega, da bi bilo to smešno.  Zdaj celo profesionalno življenje, več kot četrt stoletja, se ukvarjam z razvojnimi politikami. Zapisal sem si tudi: iti se državo je dosti več kot neka minimalna resnost in odgovornost. Zapisal sem si tudi, kar večkrat ponovim, da mi je zelo ljub angleški, anglosaksonski izraz civil servants. Nisem obiskoval klasične gimnazije, ampak toliko osnov latinščine pa vem, da si vem prevesti, kaj to pomeni. In vsi mi tukaj smo civil servants. Tudi gospodje kakega sveta ali skupščine ZZZS-ja, so tudi to. In še kdo. Zdaj, ko sem to poslušal, ko sem razmišljal, varuhinja je prišla, zdaj je varuh prišel, ki smo ga dejansko, vsi ki smo bili prisotni, potrdili, 89 nas. In nekako pove, kakšno je stanje na nek resen, dostojen način, zavedamo se tega. Potem nekako izvršilna oblast pove: »Pa saj ni tako hudo.«. Pa se nekaj delamo, zdaj gledal sem obraz nekoga tu čez, je nekdo z nekega ministrstva govoril in … Bom rekel, facialnost, in da temu ni tako. Varuh je v začetku rekel, da Državni zbor ima nekako veliko možnost, citiram: » … da izvršilno oblast prisili.«. In tu je nek velik problem in defekt, če hočete, slovenske parlamentarne demokracije. Mi imamo v slovenskem jeziku zelo lep izraz izvršilna oblast. Ve se, kdo je zakonodajno telo in ve se, kdo bi nekaj moral izvrševati, pa pogosto ne. Pa prihajam iz Levice, pa osebno menim, da bi bile potrebne zamenjave na nekih ministrstvih. A veste, Albert Einstein je nekoč rekel: »Z metodami, s katerimi smo prišli v stanje nekega problema, tega problema ne bomo rešili.«. Jaz bi temu dodal: »Tudi z ljudmi ne, ki so do tega problema prišli.«. Zdaj do tega problema smo prišli z nekimi starimi politikami oziroma, v bistvu, z izostankom politik. Že celo profesionalno življenje, na številnih študijih, ne le FDV-jevskih - SDS-a zdaj ni tu, bi me takoj naskočili, čeprav imajo na kvadratni meter največ FDV-jevcev, pa ne ravno najboljših, si upam trditi - predavam o stanovanjskih politikah. Slovenija nikoli v času samostojnosti ni imela resne stanovanjske politike. Verjetno tudi zaradi tega, ker večino politikov je imela rešeno stanovanjsko vprašanje. Politika se začne tudi par stopinj od lastnega nosu. Problem slovenske politike je tudi v tem: če jaz kot politik nimam problema, pa pogosto, če Ljubljana nima problema, bi rekli kje južneje, »problema nema«. Že celo profesionalno življenje, madona, že četrt stoletja je skoraj od tega, ker sem kot mlad asistent pri indikatorju družbenega razvoja se pogovarjal s študenti, kaj pomeni starajoča se družba. In kje smo mi po 25 letih? Tri pilotske projekte imamo. Ja, nekdo je odgovoren za to. Sorry. Preden sem sem pritekel, sem se pogovarjal z mladim estonskim kmetovalcem, parlamentarcem, predsednikom skupine prijateljstva. Podobni izzivi, seveda. In sva se strinjala. To da smo majhni, še ne pomeni, da smo lahko neumni. To da smo majhni, še ne pomeni, da smo lahko ne vključujoči. In tu se mi zdi nek ključni problem. In stara politika tega ne bo rešila. Včeraj, na Odboru za zdravstvu je bil lep dokaz tega. Ker preštevilnim odgovarja, da je stanje v zdravstvu tako, kot je. Štiri milijarde interesov, da se dajo penezi maznit, če se nekako izrazim v ljudskem jeziku. Dolgotrajna oskrba tudi ni zadeva od včeraj. Mi imamo v sekundaru, terciaru, tam skoraj do tisoč bolnišničnih postelj zasedenih z ljudmi, s tistimi, ki imajo veze, da nekoga držijo v bolnici. A veste, in tu so neka vprašanja. Pa zaradi mene se, ne vem, Karl Erjavec na glavo obrne, ali bomo kupovali oshkoshe ali bomo reševali to. V Ustavi Republike Slovenije jasno piše, kaj je Slovenska vojska. Ima obrambno funkcijo, nima ekspedicijske funkcije. V Ustavi Republike Slovenije jasno piše, kot je povedal gospod Svetina, pravica do stanovanja. In zdaj s temi politikami, kar zelo lepo izražajo in teh pet poročil, ki sem jih bral kot poslanec in tista pred njimi. Dejansko se kaže, da se tisti, ki smo jim zaupali, da se grejo državo, tega ne znajo iti. In dokler bodo ti ljudje v politiki - in tu je pa odgovornost državljank in državljanov. Jaz vedno rečem, nismo vsi enaki, ne izvolimo se sami. Dokler bodo ti ljudje v politiki, se bojim, da bo to poročilo sicer dizajnersko lično in lepo, pa nič kaj tanjše. Pa smo bili v času konjunkture. Smo še vedno v času konjunkture, ampak še vedno je naš razvojni model človek je strošek, človek je klobasa, ki jo bomo rezali. Ker se zelo jasno kaže pri pravicah iz javnih sredstev. Bivši minister, pravosodni je rekel, saj za vrtec te slečejo do gat. Pa imamo primere otrok, ki dobi neko plastično igračo za nagrado na likovnem tečaju in imaš potem bum. V nekem predolgem sodnem postopku mi kršijo neke pravice, dobim s tega naslova peneze, bum. Že ves čas tulimo v Levici glede otroškega dodatka, ki je namenjen razvoju otrok in se jih vzame iz tega. Da ne govorim o delovno pravni zakonodaji. Peto leto že tulimo, vsako leto v proračunske amandmaje vlagamo glede povečanja števila ljudi na inšpektoratu. Ker se je zlasti šparalo na tisi ravni - kvaliteta delovnega mesta. Tisti del inšpektorata je v bistvu še bolj podhranjen. Ja, seznanjen sem s problematiko obiteljskih kuć, imam tudi kake znance na Hrvaškem, ki v bistvu na račun tega živijo. Ker pač Slovenija ni imela nekih ustreznih politik. Seveda odkar sem potunkan v odbor, ki ga vodim, sem seznanjen tudi s celo vrsto zadev, ne vem … V Sloveniji je doktorat ali bo nekdo upravičen do treh ali štirih plenic na dan. Pa imam na koncu jezika: nehajmo se z… . In potem se tam na nekem organu pogovarjajo: »Ja, če bo upravičen do štirih, bo pa oni Janez sedem milijonov več na leto dobil, ker to uvaža.«. Saj se vse to ve. A veste, Slovenija je ena ne pretirano velika disfunkcionalna familija. Vsi problemi imajo imena in priimke. In se mi zdi, da je skrajni čas, da se začnemo, v bistvu, pogovarjati o imenih in priimkih. Jaz si s teh prebranih stališč izvršilne veje oblasti vizavi Poročilo o stanju človekovih pravic, nisem slišal ravno operativne izvedbenosti. Pa imam, veste, zelo velika in občutljiva ušesa. In tu se mi nekako zdi problem, da je to poročilo zgolj neki ritual, žal, ki se ga v parlamentu letno gremo in leto bo minilo in nekako, v bistvu, poročilo bo sorodno. Ves čas, kar sem že v parlamentu, tulim, dajmo že enkrat odzujfat ta ZUJF, seveda ne na način neodgovornosti, ne na način negativnega političnega kadrovanja, ampak dejansko na način kje potrebujemo več ljudi? In so pač, v bistvu, področja, kjer jih potrebujemo.  Že ves čas Levica vlaga proračunske amandmaje glede stanovanjske politike. Avstrijska dežela, Štajerska ima letno okrog 250 milijonov za stanovanjsko politiko. Slučajno sem Kleine zeitung bral včeraj, predvčerajšnjem. Dunaj ima najboljšo stanovanjsko politiko, pa upam si trditi, na svetu. Že dvajset let peljem študente tja. Mislim, ne vem, a ne znamo brez Mojce Mavec pogledat čez planke, brez prepisovanja iz kakih nemških časopisov. A veste … In to so neke zadeve, ker se potem človek prepogostokrat, pa ne le jaz, tudi kaki drugi poslanci, ko se zvečer pelješ domov, z neurejenim javnim potniškim prometom, kar počnem sam, se vprašam: čakaj, kaj sem pa ta dan sploh delal, ne vem, bluzil nekaj v Državnem zboru, če se tako izrazim. Poklicne bolezni. Kolega Kekec je povedal. Saj je zadeva že spisana. Meni so povedal, tri leta že nekje stoji, sedi. Verjetno, ker nekomu ne odgovarja. Ker bo seveda na Ministrstvu za finance strigel z ušesi. Ker bo nekdo tudi zaradi tega, ker je gradil to družbo, da imamo kvaliteto življenja, kot jo imamo, upravičen do nekih sredstev izhajajoč iz novih definicij poklicnih bolezni. Pravice delavskih predstavnikov. A veste, meni je sramotno. Pa pravijo, zakaj to govoriš, jaz pravim, pa čakajte, taka država, kjer v Državnem zboru ima kdorkoli manj kot jurja 200 neto plače, to je za ugasnit. Večina poslancev niti ne ve, kakšne plače imajo številni naši sodelavci, pa vi tam. Krleža bi rekel: »Žabo krečimo do poznih večerih ur.«. Oni pa potem na koncu niti imajo plačane ali neplačane ure ali nadure.  Nekako tu, dobro, dotaknila se je neka problematika pravic otrok. Jaz osebno vedno pravim, da otroci niso last nikogar. Tudi staršev, starih staršev ne. Naloga države je tudi, da jih čuvajo v tem smislu. Seveda, številni starši, večina staršev ni ravno vesela, ko dejansko to ubesedujem, nekako malo mi manjka, dajmo reči, problematika mladostnikov. To da smo starajoča se družba še ne pomeni, da smo lahko družba, ki nima, dobesedno, nobenih resnih politik za mlajše od 40 let. Kaj bomo naredili na tem področju? Zdaj ko to berem, govorim, se spomnim, da sem verjetno že enih 23 let govoril o problematiki ne le dolgotrajno brezposelnih, ampak o problematiki nezaposljivih. In študentkam in študentom razlagal, kako so to 25 let nazaj začeli na Danskem reševat. Zakaj se to tako dobro spomnim? Ker je takrat ena študentka iz Bele krajine, od koder prihajam, rekla: »Kako naj jaz to povem lastni mami?«, ki je bila tekstilna delavka, tedaj stara približno toliko kot jaz in priznam, da sem takrat bil verjetno kot profesor, najbližje na robu joka. In še bi lahko nadaljeval. Zdaj po skoraj petih letih v politiki sem v tej bajti videl bolj malo neke resne in pametne debate vseh nas akterjev, ki se gremo politiko. In verjetno rešitev ne bo, dokler se ne bomo s temi zadevami začeli ukvarjati ljudje, ki razumemo probleme in ki si res želimo rešitve.  Hvala za besedo.
Hvala dr. Trček. Naslednja prijavljena je gospa Janja Sluga. Izvolite.
Hvala lepa. Ja, vsako leto je debelejše to poročilo. Saj to smo že enkrat, ko smo skupaj sedeli, ugotavljali. Vsi po mojem bi si želeli tukaj, da bi bilo zelo tanko ali da bi vsaj tisto odzivno poročilo bilo malo drugačno. Pa žal ne. Je nek napredek, ampak zagotovo mislim, da bi lahko vložili več truda, več naporov in dosegli tudi malo boljše rezultate, če bi bilo malo več volje.  Zdaj dva dni nazaj smo   (nadaljevanje) sedeli tudi na tem odboru, ko smo obravnavali problematiko starejših oziroma njihovo oskrbo v domovih za starejše, in sem potem z zanimanjem prebrala tudi to poročilo, kar se teh zadev tiče. In tisto, kar mi je najbolj ostalo v spominu iz tega poročila, je primer, ki je lepo naveden, gre za nameščanje starejših v domove po Hrvaškem. Gre za primer, ko je oskrbovanec ta dom celo hotel zapustiti, pa mu to ni bilo dovoljeno oziroma se mu je preprečilo z odvzemom osebnih dokumentov. Tudi včeraj sem bila z ministrico za delo na terenu, kjer sva se srečevali ravno s to problematiko in je bilo posebej opozorjeno, da se namešča naše starejše v domove po Hrvaškem, da se pa potem rado zgodi, da se v nekem zelo kratkem času vrnejo v Slovenijo, se vrnejo k nam podhranjeni, oboleli, nepreskrbljeni, bom rekla, dostojno in tako naprej. Pri tem konkretnem primeru, ki je naveden v poročilu, sem seveda zaskrbljena, da se nekomu fizično prepreči z odvzemom osebnih dokumentov. Zaskrbelo me je tudi, ker piše, da ni bilo odziva hrvaškega ombudsmana. Tako bi vas povprašala, ker je bil načrtovan v letošnjem letu tudi obisk pri njih, kaj se je s tem v zvezi zgodilo, ali je kakšen napredek, so kakšni odzivi in predvsem kakšen je odziv hrvaške ombudsmanke, kar se mi zdi še posebej problematično.  Kar se tiče tega, kar je že kolega tudi omenil, kadrovske inšpekcije. Tu je vaš odziv oziroma vaše predhodnice pozitiven, nek napredek na tem delu je bil narejen, v prejšnjem mandatu pet in v tem mandatu pod novo ministrico deset novih zaposlitev, kar je seveda dobrodošla kadrovska okrepitev, vendar pa, če gledamo naprej, še vedno premajhna in bi bilo treba delati še naprej.  Pozitiven odziv je tudi na tisto, kar smo v prejšnjem mandatu zelo pogosto obravnavali, to je problematika izvajanja pristaniških storitev, predvsem kar se tiče spoštovanja delovnopravne zakonodaje v Luki Koper. Neke spremembe pri poslovnih praksah teh izvajalcev pristaniških storitev je bilo zaznati, kar je tudi dobro. Dobro, saj na tem področju nek napredek, recimo, da je bil.  Tisto, kar sem pa jaz dva meseca nazaj podala, pobudo Ministrstvu za infrastrukturo, se pa nanaša predvsem na prevoze študentov invalidov. Veste, da je to tudi problem, ki ste ga navajali že v prejšnjih poročilih in se je problematika dejansko kar vlekla. Jaz sem marca svojo pobudo naslovila na pristojno ministrstvo, ki je Ministrstvo za infrastrukturo, na to opozorila in tudi prosila dejansko ministrico za promet, da bi do obravnave tega poročila, ki ga danes obravnavamo, dobili na mizo neke zakonske predloge, ki bodo diskriminacijo prevozov študentov invalidov odpravili. Če zdaj poiščem ta del, kjer mi je ministrstvo odgovorilo, piše takole: »Na Ministrstvu za infrastrukturo smo v mesecu novembru 2018 prevzeli obveznost, da v zakonodaji, ki ureja področje prometa, uredimo vse podlage, da bodo študenti invalidi brez nepotrebnih administrativnih ovir in dodatnih strokovnih pregledov uveljavljali svoje pravice. Pripravljen je nov člen Zakona o prevozih v cestnem prometu, ki je že usklajen z obema ministrstvoma, na podlagi katerega bodo lahko študenti invalidi uveljavljali pravico do prevoza.« To je odgovor, da še to povem, z dne 25. marca. In tu na koncu piše: »Z novelo Zakona o prevozih v cestnem prometu urejamo še nekaj nujnih sprememb na področju vodenja osebnih podatkov   (nadaljevanje) v sitemu enotne vozovnice, upravljavca LPP in subvencioniranih prevozov dijakov in študentov, ki bodo pripravljene v mesecu aprilu 2019. Prav zato, da bi kar se da hitro zagotovili pravne podlage za nediskriminatorno obravnavo študentov invalidov, smo iz novele, ki jo pripravljamo, izločili nekatera večja sistemska vprašanja, ki bodo zahtevala dolgotrajno usklajevanje z deležniki in dolgo javno obravnavo.« To se je zelo lepo slišalo, kajne, en mesec nazaj, ampak žal mi je, no, očitno je zadeva nekje blizu, zakaj zopet stoji, zakaj je zdaj ta april že mimo, zakaj smo skoraj na polovici maja, pa še vedno ni do nas nič prišlo; ne vem, ali mogoče veste vi, no. Zdelo se mi je potrebno to izpostaviti zato, ker je to tema in problem, ki se dejansko vleče že dolgo in se je reševal vmes z nekimi javnimi razpisi in tako naprej. Ampak zdaj je Ministrstvo za infrastrukturo tisto, ki bi dejansko ta zadnji korak moralo narediti, pa ga res nestrpno čakamo, no.  Moram se sicer tu še malo ustaviti pri tem zadnjem primeru v medijih, ko se pogovarjamo namreč o invalidih. Jaz se zelo veliko z njimi srečujem, zelo veliko jih poslušam, predvsem zaradi tega, ker se mi zdi pomembno slišati njihove lastne izkušnje, ker gre mnogokrat za stvari, mnogokrat za neke težave, na katere mi vsi ostali niti pomislimo ne. In je zato zelo pomembno, da od njih slišimo, kje imajo največje težave, mogoče so to celo kakšne takšne stvari, kjer se da zelo hitro pomagati. In seveda ta zadnji primer parkiranja na mestih za invalide se me je zelo osebno dotaknil. To, kar beremo v zadnjih dneh, se mi je zdelo, da sploh ne sodi, no, v današnji čas in me čudi, da lahko v bistvu takšne stvari sprožajo sploh taka komentarje. Nekako sem imela občutek, da se zvišuje neka stopnja osveščenosti, pa potem taka stvar dejansko vse skupaj postavi pod vprašaj. Predvsem ta informacija, ki sem jo pridobila, da je policija v lanskem letu obravnavala 716 prekrškarjev, ki so parkirali na mestih za invalide. To se mi zdi… ne vem, kaj naj sploh rečem, ne najdem besed - 716 takih, ki brezsrčno - to so samo tisti, ki so jih dobili.  No, in s tem v zvezi zdaj pridem pa tudi na tisti del, ki me pa zdaj iz te knjige najbolj skrbi: v državi še vedno 15 sodišč nima zagotovljene dostopnosti za invalide. Leta 2010 smo se zavezali, je zakonodaja zavezala državo, se pravi, samo sebe, da ima sicer 15 let prehodnega obdobja, da zagotovi dostopnost za invalide v vseh javnih stavbah. Jaz vem, ja, 15 let še ni poteklo, ampak jih je pa poteklo 9 in ne vem, ali smo kaj bliže. In ta primer, ki je tu naveden, potem ga malo pokriva ta statistika, delno so nekatera sodišča dostopna in se potem ta delež, ti procenti malo razblinijo, pa pridemo do nekih 77, ampak to je tako relativna stvar, ko greš gledat, kajne, statistika je vedno relativna stvar. Drug primer je pa ta, da nobena stavba iz sodnega okrožja na Gorenjskem ni dostopna za invalide. Malo zaskrbljujoče je, da je ravno Ministrstvo za pravosodje tisto, ki skrbi za sistemski pristop varovanja človekovih pravic, in ravno v teh prostorih, ki spadajo pod resor Ministrstva za pravosodje, je ta težava. Meni se v resnici čisto osebno, če pokomentiram, zdi že to nesprejemljivo, da se zaradi tega, ker je dvorana nedostopna, potem prestavlja razprave v nižje nadstropje ali pa v druge prostore; že to, okej, je neka rešitev, ampak nedostojna, to je moje osebno mnenje. Zato se mi zdi dobro, da je Ministrstvo za pravosodje   (nadaljevanje) prisotno, pa bi tu želela res nek komentar, no, kakšni so načrti, zakaj se do zdaj še ni premaknilo to malo bolj v pozitivno smer, ker to je res nesprejemljivo, no.  Lahko bi tu zdaj govorili še vsaj štiri ure, kajne, ampak ne bom. Ne bom, naj vas potolažim, da ne bom, se bom pa ustavila pri enem primeru, ki me je pa prav posebej zbodel - zakaj? -, zaradi tega, ker se tudi v moji poslanski pisarni ustavljajo ljudje - saj z gospodom Svetino sva o tem že tudi enkrat govorila -, ki me opozarjajo na določene težave, ki jih imajo, s katerimi so se že predhodno obračali tudi na varuhinjo človekovih pravic. Pa sem bila užaloščena, ko potem na koncu ugotovim, da je edini odgovor, ki so ga od varuhinje dobili, »vključili smo vas v poročilo.« Mislim, to nobenemu nič ne pomaga, kajne. To človeku, ki tak dopis potem na koncu dobi, po številnih telefonskih klicih, po nekem dopisovanju sem in tja, žal, ne more s tem nič narediti.  Ena taka stvar, ki me je v tem poročilu zdaj tule zbodla, je pa ta, ki se nanaša na Zakon o partnerski zvezi oziroma na pravice istospolnih, govorim o prvem stavku tretjega odstavka 2. člena in prvem stavku četrtega odstavka 3. člena Zakona o partnerski zvezi. Varuh v svojem poročilu opozarja na to, da je ta člen ustavno sporen. Potem se ukvarja na štirih listih, da obrazloži na dolgo in široko vse, kar se je dogajalo, celo zgodovino zakonodajnega postopka, referendumov in tako naprej, kar je sicer super, tudi mene zanima, kaj se je vse dogajalo, ampak potem pa pridemo do priporočila, ki pravi: »Varuh priporoča vsakemu od 90 poslancev Državnega zbora, da se odloči, ali naj izkoristi možnost iz 88. člena Ustave Republike Slovenije, po katerem zakone lahko predlaga tudi vsak poslanec in vloži predlog sprememb prvega stavka tretjega odstavka člena,« ki sem ga navedla. Zdaj varuh ugotavlja, da je ta člen zakona ustavno sporen, in priporoča poslancem, da razmislijo o zakonodajnih spremembah. Ne vem, ali je to namen te institucije. Kakor jaz vem, Zakon o ustavnem sodišču predvideva varuha kot enega izmed pobudnikov za presojo ustavnosti ali neustavnosti določene zakonodaje, če varuh ugotovi, da bi lahko bila ustavno sporna. 23.a člen Zakona o ustavnem sodišču pravi, da je varuh eden izmed… In pravi: »Varuh človekovih pravic, če meni, da predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, nedopustno posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine, lahko začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa.« Glede na to, da je v poročilu na toliko straneh, kot sem že povedala, zelo podrobno obrazloženo, zakaj in kako je do take dikcije v zakonodaji prišlo, kakšna je bila podpora oziroma ne podpora drugačne dikcije zakona, se varuh tudi zaveda, zakaj do te drugačne dikcije ni prišlo. In namesto da bi varuh vložil pobudo za presojo ustavnosti, priporoča poslancem, da spremenijo zakon, za katerega sam ugotavlja, da podpore za drugačno dikcijo ni. In, ja, vsak od 90 poslancev seveda tak zakon lahko vloži, ampak to še ne pomeni, da se bo kaj zgodilo, ker če podpore ni, je ni, kar ugotavlja varuh, kot sem povedala, na petih straneh. In to je to. Tu moram res biti kritična. Odgovor ljudem »vključili smo vas v poročilo« s strani take institucije zame ni sprejemljiv. Priporočilo, da je nek zakon neustaven, pa priporočamo poslancem, da ga spremenijo – oprostite, oprostite. Zelo jasno so določene naloge varuha. Zdaj, gospod Svetina se opravičujem, saj veste, da zdaj to ne leti neposredno na vas, ampak jaz res upam, da se bo ta praksa spremenila, res upam, zato ker poslanstvo varuha, ki ga ljudje na koncu koncev pričakujejo, ko se obrnejo na tako inštitucija, je čisto nekje drugje. Jaz bi si tudi želela ja, da bi ta zakon bil malo drugače napisan, ki sem ga zdaj navajala – Zakon o partnerski zvezi, da se razumemo, ampak ni. In ne glede na to, da na papirju jaz lahko to spremembo vložim, se zaradi tega ne bo nič zgodilo, pa če jo vložim kar vsake dva meseca. Varuh, varuh, bi pa po drugi strani lahko zbral pogum, za katerega bi ga očitno morali zbrati poslanci, pa vložil to v ustavno presojo in to bi se moralo zgoditi že kar takoj. Se bom tu ustavila. Hvala.
Hvala, gospa Janja. Naslednji je gospod Boštjan Koražija. Izvolite.
Spoštovana, hvala za besedo. Letno poročilo varuha predstavlja dober vpogled v nekatere ključne težave, ki pestijo prebivalce na različnih področjih, zato je za poslance zagotovo uporabno in dobrodošlo. Varuh namreč ni del oblasti, torej ne sodi ne v izvršilno, ne v sodno in ne v zakonodajno vejo, ampak je nadzornik oblasti. Samostojen in neodvisen organ, ki s svojim delovanjem omejuje samosvojo oblast oziroma samovoljo oblasti pri poseganju v človekove pravice in temeljne svoboščine. Neodvisnost varuha od oblasti je pravzaprav nujni pogoj, da so njegova poročila, da jih lahko jemljemo njegova poročila resno in se pravi z nekimi smernicami za naprej. To pa ne pomeni, da se z vsemi varuhovimi mnenji strinjamo ali pa, da je opozarjal na vse ključne kršitve človekovih pravic, kar pravzaprav je tudi gospa Sluga naslovila oziroma tudi povedala problem, ki ga imam tudi jaz sam osebno – z diskriminacijo istospolnih partnerjev oziroma partnerstev. Ja, bi se dalo diskutirati. Neodvisnost od organov oblasti namreč ne pomeni tudi neodvisnost od nekaterih temeljnih ideoloških predpostavk svetovnega kapitalizma. Družbenoekonomskega sistema, ki na prvo mesto postavlja pravico do svobodne gospodarske pobude, vse ostale pravice pa so temu vse prevečkrat podrejene. To se denimo jasno pokaže tudi pri varuhovem stališču do koncepta dvojnega statusa upokojencev in s tem povezanim priporočilom na 212. strani v poročilu varuha človekovih pravic. Varuh v poročilu namreč trdi, da pokojninski sistem upokojencem ne priznava, da je pokojnina njihova pridobljena pravica in da je omejevanje možnosti pridobitnega dela po upokojitvi, pravzaprav omejevanje svobodne gospodarske pobude in lastninske pravice. Pri tem se varuh navezuje na možnost uvedbe dvojnega statusa, torej na uvedbo sistema, ki bi omogočal, da samostojni podjetnik, ki doseže pogoje za starostno pokojnino, začne prejemati polno pokojnino. Pri tem se varuh navezuje tudi na uvajanje t.i. dvojnega statusa upokojencev, čeprav to ni očitno na prvi pogled. V temelju spreminja koncept pokojninskega sistema. Le-tega spreminja iz sistema socialne pravičnosti in solidarnosti, ki temelji na predpostavki, da pokojnine zagotavljajo udobno in mirno starost v tržni rentni sistem, kjer prvi pokojninski steber ne zagotavlja ustrezne pokojnine, ampak mora biti le-ta dopolnjena s privatnimi zavarovanji ali drugimi viri kot je dodatno delo. Dvojni status vodi v situacijo, v kateri pokojnine iz prvega stebra nikoli več ne bodo zagotavljale varne starosti. Ob tem ima dvojni status tudi druge negativne učinke. Na trgu tovrstna delovna sila predstavlja nelojalno konkurenco in s tem omogoča zbijanje cene delovne sile. Varuh v tem primeru pravico do svobodne gospodarske pobude postavlja pred temeljne pravice, človekove pravice, ki so za razliko od prej navedene, eksplicitno zapisane v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, vključno s temeljno človekovo pravico do socialne varnosti in dostojnega plačila. Pravici, ki bi bili z uvedbo dvojnega statusa ogroženi, zagovor dvojnega statusa iz vidika uresničevanja človekovih pravic je zato nevzdržen in v resnici povzroča nasprotno – erozijo teh pravic. Bi se še pa navezal tudi na nekaj ostalih priporočil, s katerimi se tudi v Levici seveda strinjamo. Prvo bi izpostavil priporočilo varuha glede vštevanja določenih dohodkov posameznika pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Varuh opozarja na to, da se v dohodke upošteva tudi odškodnina za škodo, ki jo je posamezniku s kršitvijo njegovih pravic in temeljnih svoboščin povzročila država in predlaga ustrezno spremembo zakonodaja. V Levici takšno spremembo seveda podpiramo, pri tem pa opozarjamo, da to ni edini sporen primer upoštevanja dohodkov pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Recimo, upoštevanje otroškega dodatka, ki je namenjen razvoju otroka, je gotovo zelo podoben primer. V Levici smo to že večkrat želeli spremeniti, a podpore v Državnem zboru nismo žal do sedaj dobili. Potem pa so še tu tudi posamezni sporni primeri, denimo primer, ko je center za socialno delo kot dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev, upošteval nagrado – to je ravnokar prej moj tovariš, kolega Trček, opozoril, da so pač upoštevali nagrado, ki jo je otrok prejel na likovnem natečaju. Res nedopustno. Center je pri določanju pravice namreč upošteval vrednost te nagrade in otroku znižal otroški dodatek in ukinil subvencijo notranje malice, se pravi, za osnovno šolo. Šlo je za plastično igračo oziroma igralo, v Levici pa smo že za pojasnila zaprosili Ministrstvo za delo. Seveda podpiramo tudi priporočilo v zvezi s stanjem v domovih za starejše občane. V Levici smo ravno ta teden, v torek, sklicali nujno sejo in predlagali, da naj Ministrstvo za delo v podzakonskih aktih jasno določi, katere storitve se uporabnikom ne smejo dodatno zaračunavati. Našega sklepa, ki bi lahko problem dvojnega zaračunavanja rešil hitro in učinkovito, razen nas žal ni podprl nihče, izmed ostalih članov tega odbora. Presenetilo nas je tudi stališče ministrstva, da uporabniki razrešeni v oskrbo 1, niso upravičeni do niti najmanjše pomoči pri denimo oblačenju ali pri osebni higieni in to navkljub temu, da je oskrba 1 opredeljena kot oskrba oseb, ki potrebujejo manjši obseg neposredno osebne pomoči. S priporočili iz področja delovno pravnih zadev se seveda strinjamo, saj tudi sami brez predaha že vrsto let opozarjamo na enake probleme, ki se le počasi, če sploh, rešujejo. Strinjamo se, da je nujna okrepitev delovne inšpekcije, nujna. V zvezi s tem, nam je nekako uspelo v koalicijsko pogodbo vrniti oziroma pač uvrstiti, tisto določilo o podvojitvi inšpektorjev, a Ministrstvo za delo vztraja pri tem, da se lahko število inšpektorjev povečuje le za do 10 inšpektorjev na leto, kar se nam zdi nedopustno. To je to, hvala.
Hvala za vašo razpravo, gospod Koražija. Naslednji je gospod Jurij Lep, izvolite.
Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednica. Kolegice, kolegi, varuh človekovih pravic in vsi ostali, ki ste prisotni v tej dvorani. Zdaj jaz, se ne bi želel, da se bi ponavljal, ampak kljub temu, glede na to, da zastopam pač tudi starejše ljudi, bi začel s to zadevo, v zvezi z domovi za starejše. Vemo, od kod izvira ves problem in tudi na odboru prejšnji teden oziroma ta teden celo, smo obravnavali, da če se ne bo družba ali sama država, odločila da, bomo začeli gradit domove za starostnike za dolgotrajno oskrbo, potem tega problema ne bomo nikoli rešili. Dejstvo je, tudi sam sem videl, da se starejši gredo preživljat čas na Hrvaško, ampak tako kot rečeno, zdravstveno zavarovanje pa ostaja pri nas in po vsej verjetnosti so tudi tam kdaj pa kdaj izigrani in ni vse v tem, da je v denarju, naša država pa mora poskrbet in tudi glede, vi to, predlagate, da pač poskrbimo za starejše in moramo dati v plane, v koalicijo, v dolgoročni plan, pač ta sredstva. Vemo da, če hočemo mi, glede na to, koliko je zdaj ljudi, ki   (nadaljevanje) čakajo na vstop v dom starostnikov, bi potrebovali v nekem obdobju 500, 600 milijonov evrov, ampak to je pač davek, ki ga mora dati družba, ki se razvija in ki želi nam, ljudem in vsem ostalim, pač neko dobro življenje. Mi smo socialna država in mislim, da v tej smeri bi morali tudi več narediti. Na splošno sem zadovoljen z vašim delom zadnjih 24 let, važno, da jih imamo, in država Slovenija ima ta instrument, ki je v bistvu slaba vest ljudi in nas, parlamentarcev, in na splošno države Slovenije in vsake države, kaj moramo narediti. Sigurno se vsega, kar je tule navedeno, ne da izpolniti, ampak če piše - in sem tudi spremljal, vi ste že od 2015 dali neke stvari na Vlado ali pa na nas, pa se nič ne premakne. Se pravi, tu bi tudi mogoče na nas, poslancih, bilo, da te zadeve, ki so stare, ki se vlečejo in se nič ne popravijo, da mogoče res apeliramo. Ampak dejstvo je, kot je bilo rečeno, nas je 90 in vsak posameznik skoraj nič ne more narediti. Tako bi to morala biti naloga trenutne koalicije ali pa vsakokratne koalicije, ki je v stanju, da to zadevo reši. In jaz sem prepričan, da je zdajšnja koalicija, takšni kot smo, imamo dobre pokazatelje, da bomo v tej smeri lahko še kar dosti naredili. Jasno, rabimo tudi vaša navodila in pa neke smernice.  Kar mene tudi dejansko moti, so pravice iz javnih sredstev. Kot je bilo rečeno, je tu veliko pritožb in da se še zmeraj v roku dveh let ne rešujejo, to je pač res velika težava. In to zdaj že drugo leto poslušamo, zgleda, da se izboljšuje, to je dobro, da se izboljšuje, važno pa je, da mi poiščemo vzroke, zakaj se te zadeve ne rešijo hitreje. Vemo, da so marsikdaj tudi take pritožbe, ki ne sedijo, ki se potem zavrnejo, ampak so pa številka, ki bode v oči in ki vse nas, poslance, lahko rečemo, udarja s tem, da smo neuspešni. Zato tudi predlagam, da Ministrstvo za delo, ki se s tem ukvarja, da poskušamo skupaj najti neke rešitve, ki bodo to evidentno in sprotno reševale, da bomo lahko dali rezultate naprej, da smo vsako leto nekaj naredili.  Naslednja stvar, ki bi se jo dotaknil, so čakalne dobe. Mene veseli, da se to ugotavlja, da čakalne dobe v zdravstvu, da ni osnovni problem v tem, da je neustrezno financiranje, ampak da je glavni problem v organizaciji. Če je to res, potem jaz kot človek in oseba ne vidim takšnega problema, da ne bi tudi tu naredili vidnih korakov naprej. Če je stvar v organizaciji, potem mislim, da je veliko lažja pot, kot če bi bila samo v financiranju in v tem, da imamo velik manko kadra, to je pa dejstvo. Kot vemo, je kadra premalo in to, kar se zdaj dogaja v Sloveniji, da zdravniki splošne praske ali pa na osnovni ravni v bistvu ne delajo, da se pritožujejo, to je res naloga države in ministrstva, da mora to presekati. In zdaj, če se tudi, kot slišimo, dogaja to, da se nekje ni plačevalo nadur, to je nesprejemljivo. Ampak to je treba najprej dokazati, tako rekoč, da z ene strani rečemo, da imamo zdravnike, ki jih je premalo, potem vidimo, da nočejo delati, potem pa ugotovimo, da nočejo zato, ker ne dobijo plačano, pa velika administracija. Skratka, problemov je - vsaka stvar, ki jo odpreš, naleti na neko oviro. Tako jaz predlagam, da nas tudi v tej smeri z vaše strani usmerjate, pa ministrstvo, skratka, kot bi temu rekel bolj po domače, da nas vseskozi bombardirate s temi zadevami, pa mogoče bo kaj bolje.  Kar se pa meni zdi, recimo, tudi neka stvar, kot je že kolegica povedala, v tem smislu, da se varuh ne opredeli do neke stvari bolj eksaktno. Recimo, mene to osebno moti, nalezljive bolezni in obvezno cepljenje otrok, če preidemo zdaj na mlajše. Tam ugotavljate pa svetujete, da se naj vsi, tako tisti, ki so za, kot tisti, ki so proti, v nekem dialogu zmenimo ali pa zmenijo, kaj bo iz tega nastalo. Se pravi, zdaj je važno, katera pravica je prva, pravica do tega, da starš lahko svojemu otroku prepreči, da bi bil cepljen, ali pravica družbe, ki zagovarja to, da če tega ne bo, se lahko zgodi, da pride do neke epidemije. Skratka, to so stvari, kjer bi pričakoval, da se varuh človekovih pravic bolj opredeli do tega. Vi ste samo napisali: »Pristojni oblastni organi pa so dolžni zagotoviti vse pogoje za uresničitev te pravice,« se pravi, obveščenosti o vseh negativnih in pozitivnih stvareh pri cepljenjih. Se pravi, to je tako, kot da bi se vrteli okoli vrele kaše, pa ne bi nobeden zagrabil žlice.  To je že bilo tudi rečeno, da imamo inšpektorje, kot je bilo rečeno že v lanskem letu, jih bomo zdaj povečali oziroma so jih povečali, Inšpektorat za delo, da imate 20 dodatnih. In potem bomo tudi ta delovna razmerja, ki so tudi   (nadaljevanje) ena velikih težav v Sloveniji, čeravno sem tudi sam delodajalec 35 let, vsekakor moramo poskrbeti, da delodajalci tudi na teh področjih ljudi pa delavce spoštujejo in da jim dajo to, kar jim pripada po zakonu. Skratka, inšpektorji so dolžni, da take stvari, ne samo tisti, ki so že registrirani, to sem jaz vedno trdil, tudi tisti, ki niso registrirani pa zakona ne izvršujejo, bi morali imeti pravico in dolžnost opozarjati. Tu pa zmeraj potem pride do tega, aha, ta pa ni registriran, ga ne moremo obiskovati, ker pač ni pravna oseba. In s tega stališča je ta začaran krog, ko se kršijo pravice mogoče pri onih še veliko bolj kot pri teh; pri teh, ki so delodajalci uradno, vsaj dobijo plačane vse prispevke pa davke, pri tistih, ki pa delajo tako, na okrog, pa nič od tega ni. Pa dajo tisti, ki so delodajalci na črno, vse v svoj žep, tako tudi od tega družba nima nič. Tako bi tudi tu mogoče na zakonodajnem področju ali pa inšpektorat malo več lahko naredil; vem pa, da so zakoni zadaj, ki jih moramo pač vsi spoštovati.  Pa še to bi omenil, da na koncu vsekakor ugotavljate, da ste z nekaterimi zadevami zadovoljni in da v večini primerov sledijo vašim priporočilom na Ministrstvu za notranje zadeve, kar se tiče teh postopkov pri akcijah za voznike, za prekrškarje, da jih policisti ustavljajo in da dejansko upoštevajo vaša navodila pri teh postopkih. Tako ni vse črno in jaz sem osebno zadovoljen, da imamo varuha človekovih pravic, kajti na podlagi tega bomo lahko družbo tudi izboljševali v prihodnje.  Hvala.
Hvala, gospod Lep. Besedo dajem mag. Karmen Furman.
Hvala lepa za besedo.  Lepo pozdravljeni v mojem imenu vsi prisotni! Kolega Lep pred mano je v svojem govoru meni dal neko tako lepo iztočnico. In sicer, gospod je rekel, da dajmo zdaj poslanci končno nekaj predlagati, da se odpravijo vsi ti problemi oziroma vsaj tisti najbolj pereči, ki jih obravnavajo v poročilu varuha. Ja, gospod Lep, se strinjam, ampak jaz bi rekla, vi, kolegi iz koalicije, vi imate škarje in platno v rokah, pa to ne samo v tej sestavi Državnega zbora, imeli ste jih tudi v prejšnji pa še v sestavi nazaj, pa se zadeve niso spremenile oziroma se niso predlagale nobene rešitve. Poročilo je pa vsako leto, iz leta v leto vedno debelejše, žal, seveda na račun naših državljanov.  Torej, država je tista, ki ne poskrbi za sistemske rešitve. In zlasti je tu skrb vzbujajoče to, da ostaja pereče predvsem področje institucionalnega varstva, ki glede na to, kakšno je poročilo, izstopa. Namreč, na področju socialnega varstva so se zadeve iz lanskega poročila oziroma poročila za leto 2017 povečale kar za 20 %.  Zdaj mi na odboru danes obravnavamo tista najbolj pereča področja, in sicer najbolj ranljive skupine ljudi, to so otroci, starejši, invalidi, za katere velja še posebna pozornost. Moram reči, da nekako s težkim srcem poslušam nekatere predstavnike v stranki, ki so v Vladi že več let, nekateri tudi deset in več let, pa se je tu storilo bore malo, da bi se zadeve popravile, ali pa se sploh ni zgodilo nič. Kolegica Sluga si je dovolila nekako žugati s prstom varuhu, kako se v eni dotični zadevi ni najbolje opredelil oziroma ima vse pristojnosti, da bi lahko sam sprožil ustavno presojo zakonodaje. Je pa tudi res, gospe in gospodje iz koalicije, tako kot sem že povedala, vi ste tisti, ki lahko predlagate spremembe oziroma zato sedite v parlamentu, da jih predlagate in da jih sprejmete. Bi pa bila vesela, če jih že vi ne predlagate, da sprejmete vsaj tiste dobre rešitve, ki jih predlaga opozicija, zato da bo nekaj dobrega storjeno za naše državljane; ne nazadnje vam to očita tudi varuh v svojem poročilu.  Problemi ostajajo še vedno enaki. Torej, problem dolgotrajne oskrbe, o katerem smo govorili dva dni nazaj   (nadaljevanje) na tem dotičnem odboru, pa paliativna oskrba, problem so invalidi, diskriminacija študentov invalidov oziroma po drugi strani tudi nedostopnost objektov v javni rabi za invalide. Tu se bom dotaknila predvsem odločbe Ustavnega sodišča. Namreč, kar hitro je bila s strani države odpravljena neustavnost glede dostopa do volišč za invalide, seveda popolnoma prav. Ampak po drugi strani je tu še toliko večja kršitev, kar se tiče dostopnosti sodišč. V državi, če sem pravilno prebrala, je manj kot polovica sodišč dostopnih invalidom. To je tisto področje, ki je pa dosti, dosti bolj pereče za moje pojme, kot je bilo področje dostopnosti do volišč. Pa še tam - bom razložila, kako ste se problema kot država lotili na področju dostopnosti volišč invalidom. Za to vi niste zagotovili, recimo, nobenih dodatnih finančnih sredstev, da bi se ta volišča dejansko naredila dostopna invalidom. Veste, kaj se je dogajalo v praksi - tista volišča, ki niso bila dostopna, so avtomatsko zaprli in so jih zmanjšali. Toliko o tem, kako se zadeve, ki se v dobri veri sprejmejo, potem rešujejo v praksi. Mislim, da to ni bil takšen namen, da smo potem še omejili državljanom tista volišča, ki so jim bila do zdaj dostopna, tako da se je številka na koncu še zmanjšala.  Poročilo varuha opozarja, da mora država invalidom zagotoviti tudi ustrezno višino minimalne invalidske pokojnine, ki naj bi invalidom oziroma invalidskim upokojencem zagotovila neko socialno varnost. Mi smo imeli tudi izredno sejo Državnega zbora s tem v zvezi, kajti invalidske pokojnine so tiste najnižje nekaj nad 200 evrov. To je sramoten znesek, ki ga država daje našim invalidskim upokojencem. Predlog s strani Slovenske demokratske stranke je bil, da bi se ta višina povišala vsaj na tisti znesek, ki ga prejemajo prejemniki socialne pomoči. Žal, s strani koalicijskih poslancev spet nismo dobili dovolj posluha, da bi se predlog novele sprejelo. Tako moram reči, da ne samo kot poslanka, ampak tudi kot državljanka sem vsaj zaenkrat resnično razočarana tudi nad delom dosedanje Vlade in koalicijskih poslancev, kako sprejemate oziroma kako ne sprejemate predloge rešitev, ki bi pa vendarle dale neke tiste potrebne popravke, zato da bi bilo življenje naših državljanov vendarle malce lažje, sploh tistih, ki so najbolj pereče družbene skupine.  Malce bi se dotaknila še področja ukinjanja služb na terenu. In sicer, gre za službe, ki bi morale biti javno dostopne vsem državljanom. Na žalost, kar se zdaj dogaja, iz leta v leto so vedno manj dostopne našim državljanom. Govorim o tem, da se ukinjajo centri za socialno delo, ukinjajo se geodetske uprave, ZPIZ in tako dalje. Bom povedala primer občine, iz katere sama prihajam, pa ni majhna občina, govorim o občini, ki ima približno 25 tisoč prebivalcev, in pod to upravno enoto, če prištejemo še ostale tri občine, lahko rečem, da konec koncev, torej suma sumarum spada približno 35 tisoč prebivalcev. Zdaj, kaj se je zgodilo v zadnjih letih. Ukinjen naj bi bil finančni urad, imamo zgolj še izpostavo dvakrat na teden. Hoteli so nam ukiniti geodetsko pisarno. Tu so, moram reči, župani stopili skupaj in uspeli doseči, da geodetska pisarna ni bila ukinjena. Pisarno ZPIZ imamo dostopno dvakrat na teden. Ta glamurozna reorganizacija centra za socialno delo, tudi tu je ostala zgolj še pisarna. Tako se nedostopnost državnih storitev vedno bolj oddaljuje, na žalost, in to v takšnih velikih občinah, tako da si niti ne znam predstavljati kaj se dogaja v tistih manjših občinah. Očitno ostaja še / nerazumljivo/ občinska uprava z županom in tajnico in na žalost, jaz se bojim, da je to bolj kot ne vse.  Kar se tiče področja institucionalnega varstva. Tukaj smo pred dvema dnevoma obravnavali zakon oziroma v okviru pobude tega institucionalnega varstva in zaračunavanja dodatnih storitev v domu upokojencev tudi Zakon o dolgotrajni oskrbi. Resnično upam, da boste podali, tako kot je bilo rečeno, do konca leta nek predlog, in da bo tisti predlog šel v boljše naših oskrbovancev v domu, je pa tukaj resničen problem tudi za polnjenje kapacitet v domu starostnikov. Moram reči, da država tukaj spet že, ne od danes na jutri, več kot 10 let ni naredila nič na tem področju. Tudi na tem področje se breme nekako prelaga na občine. Lokalne skupnosti rešujejo probleme kolikor se le da, pridobivajo evropska sredstva. Moram reči, da evropska sredstva bi se lahko črpala tudi s strani države, pa se ne. Lahko bi se iz evropskih sredstev gradili manjši domovi za upokojence, pa se ne. denar je, razpisov ali pa vsaj pripravljenih prijav na razpise s strani ministrstva pa ni. Tako da, kot sem že rekla, občine rešujejo kolikor se da. So se organizirali tudi pilotni projekti oskrbe na domu in s tem se nekako rešuje in gasi zelo pereče pereče stanje trenutno na tem področju.  Glede področja pokojnin. Jaz bi se še malo ustavila na eni zadevi in glede dokupa delovne dobe. Tudi tukaj kot lahko preberete v poročilu varuha, je naša Slovenska demokratska stranka podala predlog pripravljenih rešitev, torej spremembo novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, tako da bi se lahko ta pokojninska doba upoštevala kot pokojninska doba brez dokupa pa tudi tukaj predlagane rešitve niso bile sprejete. Zdaj zakaj? Verjetno boste vedeli povedati vi poslanci iz koalicije, zakaj predloga sprememb niste podprli, ampak jaz se žal bojim da, potrebne so reforme na več področjih. Imamo problem v zdravstvu, imamo problem na pokojninskem sistemu, imamo problem trga dela. Kmalu bo eno leto od kar je Državni zbor pričel funkcionirati oziroma smo imeli konstitutivno sejo, pa za enkrat nobenih sistemskih rešitev, ki bi reševale to področje. Na vsaki seji Državnega zbora, ko mi predlagamo in damo neke rešitve, ki so sistemske rešitve, dobimo odgovor s strani Vlade ali pristojnega ministrstva, da boste vi pripravili sistemske rešitve. Upam, da jih boste res, da ne bomo naslednje leto, ko bomo obravnavali poročilo za to leto, torej govorimo o poročilu varuha, znova prebirali iste probleme in se boste vi v koaliciji znova spraševali, tako kot danes tukaj, ja kako je pa do tega prišlo. Ja, vi ste tisti, ki bi lahko to preprečili, pa začnite enkrat delati. Ne govorit, ker te izredne seje Odbora za delo, ki se nenehno sklicujejo, nimajo dejansko nobenega učinka. Mi se lahko še tukaj notri tako dobro in fajn pogovarjamo, prisluhnemo drug drugemu, se strinjamo, ampak potrebno bo začeti delati, pripravljati predloge sprememb, pa jih potem tudi realizirati v praksi.  Hvala lepa.
Hvala za besedo.  Repliko ima gospa Janja Sluga.  Izvolite.
Hvala.  Jaz nisem nič žugala nobenemu varuhu, kolegica. Ne vem, če je kdo videl, da sem žugala. Jaz nisem nič žugala, jaz sem samo ugotavljala kaj tukaj notri piše in sem izrazila s tem v zvezi svoje nezadovoljstvo. In ko pravite, da je na nas, da predlagamo in sprejmemo spremembe. Saj vi veste koliko mora biti glasov za, da je določena stvar sprejeta. Upam, da veste. Pa te spremembe o katerih sem govorila, vi niste podprli. tako, da ne…, da se ne bomo sprenevedali.  Kar se pa tiče sprememb Zakona o volitvah v Državni zbor, tudi tu napačno ugotavljate, da so bila volišča hitro prilagojena invalidom. Niso bila. Poslanci smo vložili spremembe zakona o volitvah v Državni zbor ravno zaradi tega, ker niso bila. In je bila potem s poslansko spremembo zakona ta obveznost dostopnosti volišč za invalide uvedena. In ja, nekatera so se ukinila, nekatera druga so se prilagodila, nekje so se pa tudi samo preselila na drugo lokacijo. Kar pavšalno govoriti, da so se pa potem kar zaprla, ne bo držalo.
Hvala, gospa Sluga.  Naslednji prijavljen je gospod Jožef Lenart.
Hvala lepa za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav predstavnikom ministrstev in vsem ostalim prisotnim in seveda varuhu pravic, gospodu Svetini. Takole bom rekel, imate res pred seboj zelo velik izziv, odgovorno zadevo, mi pa veliko težavo, in sicer v Sloveniji so pod vprašajem pravice otrok, delavcev, invalidov, brezposelnih starejših, na splošno starejših in upokojencev. Veliko je tega. Jaz se bom dotaknil delavcev invalidov, tudi vaših priporočil, ki so verjetno bila že narejena nekatera prej pred vašim prihodom s strani varuhinje.  Glede na to, da je pač slaba odzivnost pa mislim, da gre graja tudi nekaterim institucijam, kateri predstavniki so danes tukaj, in sicer v poslanski skupini v Državnem zboru se nam je oglasila civilna iniciativa dokup dobe, o čemer je bilo danes že veliko rečenega. Jaz bi samo mogoče namignil, da bi se lahko tem ljudem v kolikor pač ni mogoče izpeljati enakovredno za vse teh dokupov, da bi se jim vsaj ponudilo in bi se jim vrnila tista vložena sredstva. Tako, da mogoče o tem, kako se odziva ministrstvo na to, da se to zadevo razreši.  Potem me zanima stanje s področja delovnopravne zakonodaje in delovnih invalidov. Priporočilo številka 48, in sicer sprememba zakona o zaposlitveni rehabilitaciji za povečanje pravice, in sicer v obliki denarnega prejemka, ki bi bil v sorazmerju opravljenih ur delavca invalida, bom rekel, nekako povečanje teh pravic. Pa tudi opažam, da varuh znova priporoča spremembo zakona o zaposlitveni rehabilitaciji, odzivi pa so seveda še vedno daleč.  Naslednje, kar je pereče, in sicer iz štajerskega konca, od koder tudi sam prihajam, je to, da je pred par dnevi prišlo obvestilo, da so po tožbah delavcev invalidov po odpustitvi, dve leti je od tega, iz podjetja Safilo Ormož, to je bil še Kariera Ormož, dejansko bile dosežene tožbe napram podjetju, ki je odpustilo 35 od 70 invalidov. In glede na to, da je to takrat povzročilo velik, kako naj rečem, povečanje brezposelnosti v našem koncu, me zanima, kako lahko pride do odpuščanja več kot polovico invalidov, med tem ko vmes bi moral biti prvi zaščitnik sindikat, naslednji zaščitnik komisija, naslednji zavod za zaposlovanje, ki seveda spada pod Ministrstvo za delo in tako naprej. Jaz sicer ne vem, če ste že o tej zadevi seznanjeni, ampak sedaj je 18 od teh invalidov doseglo tožbo. 15 jih lahko nastopi delo nazaj v istem podjetju. Ostali, ki pa niso imeli sredstev, da bi izpeljali postopke pa so izviseli. Vnaprej potem, ali imate kakšna priporočila ministrstvu in Vladi, da se v prihodnje ne bi več tako ravnalo z delovnimi invalidi. Hvala za posluh in za odgovore.
Hvala, gospod Lenart. Naslednji ima besedo gospod Franc Kramar.  Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoča. Spoštovani predstavniki Računskega sodišča, pristojnih ministrstev! Spoštovane kolegice in kolegi!  (nadaljevanje)Pravzaprav sam ocenjujem, da v bistvu varuh človekovih pravic deluje kot brezzobi tiger. Gre za dejstva, ki so navedena v poročilu, v tako debeli publikaciji ter bi vsakega zaskrbelo. To ne pomeni, da je to nepomembno, koliko teh priporočil je bilo danih na različne in pristojne organe, ampak ta debelina teh poročil se ne zmanjšuje. Človek bi pričakoval, da po vseh teh letih delovanja varuha človekovih pravic, bi se stanje moralo nedvomno izboljšati, ampak realno ostaja isto. Dejstvo, ki so ga navedli v publikaciji, da bi pravzaprav od Državnega zbora pričakovali, da opravi svoje delo, je seveda legitimno, dejstvo pa je, da Državni zbor ne more zahtevati od vlade, ampak lahko samo priporoča, ne more pa zahtevati od vlade, da sprejme določene ukrepe. Jaz prihajam iz enega območja, v katerem so ljudem, 2 tisoč ljudem dnevno kršene človekove pravice, pa ne gre za nobeno cigansko naselje. Gre za naselje živečih prebivalcev v nacionalnem parku. Da je prepovedano gospodarjenje z lastnim premoženjem, da je prepovedano sploh gospodarjenje, da posegajo v eksistenco ljudi, ki tam živijo, pa zato na drugi strani niso participirani z nobeno participacijo, ki bi ublažila, da ljudje lahko enako živijo kot v območjih izven naravnih rezervatov – za mene je to eklatantno kršenje človekovih pravic. Jaz sam osebno in vsi pristojni župani se na tem področju že leta trudimo, da bi dosegli končno, da bi država pristopila k participaciji ljudem na tem območju z denarno pomočjo za izpad dohodka iz ne gospodarjenja s svojim premoženjem, pa se ne zgodi nič. Celo tako daleč je prišlo, da je ena izmed občin vložila tožbo na pristojno sodišče, kjer išče pravico po sodni poti. Jaz ocenjujem, da bi morali varuhu človekovih pravic dati večje pristojnosti. Pristojnosti z vidika izvrševanja določenih ukrepov, ker samo to nenehno pozivanje, pozivanje, pozivanje pripelje do tega, da se problemi ne rešujejo, da se problemi zakladajo nekje v kot, na drugi strani pa ostajajo in jih je dejansko težko reševati. Skorja nedopustno se mi zdi, da sem prebral, da delodajalec ne izplačuje plače svojim zaposlenim. To je za mene ne samo kratenje človekove pravice, to je za mene gospodarski kriminal, ki bi ga morali pristojni na prvem mestu res obravnavati prioritetno in takemu človeku odvzeti vse pravice, da gospodari s kakršnimkoli premoženjem. Vem, da se trudite, da se je prejšnja varuhinja zelo trudila s tem, tudi obiskovala na terenu precej pristojnih inštitucij, vem, da smo dobili dobrega varuha človekovih pravic in da je pa problem – to še enkrat poudarjam, tudi na zakonodaji. Jaz mislim, da je preohlapna, da imamo v državi kar nekaj inštitucij, ki imajo nadzorne funkcije, pa so vsi po domače rečeno brezzobi tigri in nimajo pristojnosti ukrepanja. Zmeraj se v končni fazi sklicujemo na sodišča – ta so edina merodajna, da lahko sodijo, ampak dejansko bi lahko bili nekateri ukrepi tudi takšni, da bi lahko že varuh človekovih pravic uporabil kakšne sankcije in določene subjekte, ki se ne držijo pravnega reda v tej državi, sploh pa na področju človekovih pravic, kaznoval. Hvala.
Hvala za razpravo, gospod Kramar. Naslednja je na vrsti gospa Nina Maurovič. Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem! Ne bi se nič spuščala v kakršnakoli politična obračunavanja za nazaj, ampak se pa bojim, da bo pa moja razprava mogoče zazvenela malo v smeri moraliziranja, ampak pravzaprav lahko kar nadaljujem     (nadaljevanje) tu, kjer je kolega Kramar končal. Namreč, človekove pravice – to je stvar vseh nas in vsakega posameznika. To ni stvar varuha človekovih pravic, Državnega zbora, Vlade, nekih inštitucij, sodišč – to je stvar odločitve vsakega izmed nas globoko v sebi, a bo dober človek ali ne bo dober človek. Da mi upoštevamo človekove pravice in da na drugi strani za to ni ljudi, katerim so kršene človekove pravice. Mi pravzaprav sploh ne bi smeli imeti nobenih zakonov, nobenih predpisov in nobenih varuhov ne, tako da na žalost smo v situaciji, ko to res rabimo, ampak zelo nazorno je to pokazal ta nedavno razvpiti primer s parkiranjem na parkirnih prostorih za invalidne osebe. Saj država je to uredila, saj država je predpisala zakonodajo, saj to se nadzoruje, saj to se tudi sankcionira, saj vemo, kakšna je kazen za neupoštevanje teh predpisov, ampak dokler bomo pa kot družba in to si moramo priznati vsi, ne samo mi, ki sedimo tukaj, ampak prav sleherni državljan se mora globoko in zelo resno o tem samega sebe povprašati. Dokler bomo kot družba vsak dan vse bolj egoistični, pa egocentrični, potem bomo vsako leto debelejše poročilo dobivali na mizo. Pika. Jaz sem prvič tole poročilo lani jeseni še za leto 2017 dobila. Bila sem popolnoma v šoku, ker sem bila nova v politiki, da dejansko toliko stotine strani se o kršenju človekovih pravic lahko popiše, ampak vsak mesec, ko sem dlje tu, se pa res sprašujem, a smo državne inštitucije res ves čas ta policaj, ta učitelj, ta starš, ki mora žugati in v končni fazi državljanom dopovedati in sankcionirati in prepovedovati in jim razlagati neke tako osnovne stvari kot so človekove pravice. Na žalost ugotavljam, da ja, ampak, ko sem vstopila v politiko, si pa nisem želela take vloge prevzemati. Sem mislila, da bomo reševali neke zelo konkretne težave – sploh ne rečem, to so najbolj konkretne težave, ampak drugačne, kot pa človekove pravice in sem res spet žalostno, ko sem tole prebrala, še posebej poročilo o izvajanju nalog, ker go gremo čez njega – tukaj so ena taka zelo preprosta kazala, ni odziva, sprejeto, izvedeno, ampak tale znakec »ni odziva« je najbolj pogost znakec v tem poročilu.  Tako da mi sicer lahko rečemo, da je slab zakon ali pa recimo, da je slab nadzor, ampak ne vem, samo na primeru stanovanjske politike. Zdajle, danes sem nekje zasledila podatek, da je samo v Ljubljani za 15 milijonov evrov nepobranih davkov od na črno oddanih stanovanj. Ja, saj mi vsi vemo, da je na črno oddajati stanovanje nelegalno in mi vsi vemo, da teh 15 milijonov bi pa mogoče kakšen blok vsako leto zgradili, neprofitnih stanovanj. Ampak spet smo tu, kot sem že rekla na začetku, nočem moralizirati, ampak, če bi vsak od nas bil res moralen državljan, se mi z ničemer, z nobenimi temi težavami ne bi soočali. Treba je priznati, pa tudi čisto neko osebno krivdo nase prevzeti. Pravice iz javnih sredstev, neuresničevanje priporočil – verjetno je tukaj tudi en delež krivde na nekih togih uradniških strukturah, mogoče je kdo malo preveč zaseden v svoji službi. Tudi sem pred kratkim brala, pa mi je žal, da se nisem zapomnila, katera država – ena izmed evropskih držav, predpisuje kroženje delavcev v javnem sektorju in tudi na vsakih nekoliko – ne vem, 10, 15 let obvezno, da vstopijo spet v sistem dela v gospodarstvu. Ravno zaradi tega, da ene zadeve ne postanejo samoumevne. Spet smo na moralni odgovornosti posameznika tukaj. Vesela sem, ker sem v prejšnjem poročilu bila zelo pozorna na kršenje delavskih pravic. Vesela sem, da je v preteklem letu bilo vsaj zaznanih pri varuhu človekovih pravic, nekoliko manj teh kršitev, bi pa vseeno želela opozoriti na prekarce. Prekarce je zelo težko prešteti zaradi tega, ker med samostojnimi podjetniki vemo je nekaj takšnih,   ki so »free lancerji«, tako imenovani, ki želijo na tak način delat, ampak še zmeraj, iz prakse, iz mojega nedavnega službovanja, sem pa delala v »Miljeju«, pretežko prekarcev tudi in vem, da največkrat to ni svobodna izbira in naslavljanje problema prekarcev bi mogoče varuh lahko naslovil tudi v smislu, nespoštovanja Ustave Republike Slovenije – 49. člen govori o tem, da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopni vsako delovno mesto, v primeru prekarcev to absolutno ne drži, sploh ta del enakih pogojev, kajne? Pa da je prisilno delo prepovedano, kajne? Ampak prekarno delo je v mojih očeh prisilno delo, zato ker je v primerjavi z vodnjakom ali pa katerim koli drugim, res »preživetveno« odvisen od tistega naročnika, ki ga v to delo »prisilja« oziroma prisiljuje. Tako da je najbolj nujen premik v naših glavah pač res čisto vsakega slehernega državljana, mogoče je to malo utopično, mogoče pa, pač predlog varuhu človekovih pravic, zdaj svež nov veter pa tudi čutim vas na ta način, da bi mogoče vi res v bodoče lahko nastopil kot tista moralna avtoriteta, ki bi pravzaprav s svojimi stališči, pa delom, lahko na to najbolj vplival. Se pravi, na to neko vsesplošno dvigovanje moralnih vrednot naroda, kot takega. Saj vsak narod si o sebi rad misli najboljše. Jaz tudi niti slučajno nisem zdaj hotela povedat, da smo Slovenci pokvarjeni, nepošteni v vseh pogledih, ampak, moramo si priznat, da vse ne »štima«, kajne, pri nas. Hvala lepa.
Hvala gospa Nina. Naslednja je na vrsti gospa Meira Hot, izvolite.
Hvala lepa, spoštovana predsedujoča. Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani varuh, spoštovani predstavniki ministrstva, vsem ostalim lep pozdrav. Torej, Poročilo varuha je nedvomno eno izmed oziroma najbolj pomemben dokument, ki nam pokaže stanje na področju človekovih pravic v naši državi in ki ga vsako leto z veseljem pričakujemo, upajoč, da bo viden nek napredek. Res je, da je zelo debel, ampak vseeno, je potrebno pohvaliti, da so se na določenem področju zgodili premiki, kar mislim, da je izjemno pomembno, že zaradi jasne slike, ki naj jo dobijo naše državljanke in državljani. Ni vse brezupno, dogajajo se tudi koraki naprej. Pomembno je, da se o teh zadevah pogovarjamo. Zelo pomembno je, da se podrobno seznanimo s poročilom in da si prizadevamo čim bolj z komunikacijo in seveda z delom, izboljšati stvari, tako s sodelovanjem izvršilne oblasti, kakor zakonodajne, kjer se le da. Tako da, morda je potreben malo bolj optimističen pogled in zavedanje, da je potrebna odgovornost vseh nas, da se zgodi pomembni koraki naprej. Jaz bi se določenih vprašanj dotaknila, zelo na kratko in sicer, najprej, iz poročila izhaja, da imajo zelo veliko težav osebe, ki zaradi bolezni oziroma poškodb zunaj dela, ki so jih prizadeli v času, ko niso imeli nobenega statusa, torej, ko niso bili pokojninsko in invalidsko zavarovani, da tem osebam pravice iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ne pripadajo in seveda, varuh upravičeno meni da - in kar temu lahko enostavno samo pritrdim – da mora biti pač vsakdo, ne glede na delovno dobo in status, če utrpi bolezen oziroma poškodbo zunaj dela, upravičen do nekega rednega socialnega prejemka, ki mu omogoča preživetje. Predvsem pa velja najbrž izpostaviti tudi, da položaj invalidov, še posebej tistih, pri katerih je invalidnost nastala kot posledica bolezni ali nesreče zunaj dela in so bili takrat starejši od 26 let, prav tako ni ustrezno urejeno. Sistem namreč v več primerih ne omogoča uveljavljanja pravic po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, kakor tudi pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zanima me, ali bo ministrstvo pristopilo k celostni ureditvi področja invalidskega varstva za vse vrste invalidov? Opozorili ste prav tako na slabo stanje gluho slepih v naši državi – gluho slepi, ki se jim posveča premalo pozornosti in predvsem tistim, ki zaradi svojih primanjkljajev, niso niti mogli pridobiti ustrezne delovne dobe.  (nadaljevanje) Ali bodo take osebe deležne potrebne pozornosti oziroma ali bomo uredili, tudi za njih, pravice, ki bi jim morale že sedaj pripadati? Dotaknila bi se tudi vprašanja, ki sem ga pred kratkih naslovila na ministrico in sicer v zvezi z še eno anomalijo v zakonu, glede otrok, ki potrebujejo 24urno nego in v zvezi z dodatkom za nego otroka ter z dodatkom za pomoč in s postrežbo in diskriminacijo, ki je v zvezi s tem nastala. Gre za otroke, ki potrebujejo 24urno nego, oskrbo, vendar če živijo doma in ne v zavodu in za njih skrbijo starši, niso deležni nikakršne pomoči. Zakon o osebni asistenci, ki je stopil v veljavo v začetku leta, je namreč določil, da je do osebne asistence upravičen zgolj tisti, ki je dopolnil 18 let, zato mladoletnim invalidnim otrokom osebna asistenca ne pripada. Veliko je staršev, ki si ne more privoščiti, ne more plačevati nekomu, ki bi skrbel za in negoval otroka. Ministrica je takrat na moje vprašanje odgovorila, da se boste v okviru reševanja vprašanja dodatka, lotili tudi te diskriminacije. Zanima me, ali ste pristopili k reševanju zadevne težave in ali je morda tudi varuh seznanjen s to problematiko oziroma ali so se tudi starši na vas obrnili prav v zvezi z tem vprašanjem? In morda še vprašanje, ki je bilo sicer danes že večkrat izpostavljeno, v zvezi z dokupom delovne dobe. Mislim tudi sama, da je tu utemeljeno prepričanje, da gre za kršitev ustavnega načela enakosti, kajti v primerih, tako tistih, ki so z vplačili v prostovoljnem zavarovanju, kakor tistih, ki so dokupili dobo, v obeh primerih so bili prispevki vplačani na prostovoljni osnovi - le da so v enem primeru bili vplačani z enkratnim plačilom. Zanima me, kakšno je v tem kontekstu mnenje ministrstva – ali se bomo, torej, lotili sistemske rešitve? Za zaključek naj povem da, verjamem, da se bomo vsi prizadevali v čim vešči meri slediti priporočilom varuha in z upanjem, da v naslednjem letu bo pa to poročilo le nekoliko tanjše. Hvala.
Hvala, gospa Hot. Besedo ima gospod Jani Prednik.
Predsedujoča, hvala. Spoštovani varuh, predstavniki Vlade, poslanke in poslanci. Zdaj dejstvo je, da je to poročilo precej debelo, kar smo v bistvu danes ugotovili vsi. Naj izpostavim tisto zadevo glede parkiranja na invalidskih prostorih in vse kazni, ki jih je tudi gospa Sluga izpostavila. Zdaj, nekaj država lahko naredi, nekaj država ne more narediti. Tu je recimo tipičen primer, ker vsak izmed nas, ko pride na neko parkirišče, seveda, če ni invalid, mora razmislit, ali bo tam parkiral ali ne. Država in varuh, seveda lahko gremo v smeri kaznovanja, ne vem, odvzemu vozniškega izpita, ampak na koncu bo spet država tisti, bom rekel, krivec, ki kaznuje tistega, ki parkira na invalidskem prostoru, ampak nisem se želel ustavit tu. Jaz, ko sem gledal to poročilo, me je zaskrbela ena zadeva in sicer, je to področje, vesel sem tudi, da je tu državni sekretar iz Ministrstva za zdravje in sicer, področje redkih bolezni. To je tema, o kateri smo z varuhom tudi že govorili in seveda je to poročilo, v poročilu za preteklo leto, ko vi še niste bili na mestu in vse kar je glede redkih bolezni v tem poročilu, je na strani 38 in sicer, 11. 9. 2018, se je v Križankah, v Ljubljani, prejšnja varuhinja udeležila dobrodelnega koncerta, katerega izkupiček je bil namenjen obolelemu fantu, Viljemu Julijanu in drugim otrokom s težkimi redkimi boleznimi. To je vse, kar je v poročilu bilo omenjeno. Jaz sem v zadnje pol leta bil na ogromno teh dobrodelnih koncertih, kjer zbiramo denar za zdravljenje teh otrok ali pa zbiramo zamaške, kar je še bolj bizarno. Odstopljenemu ministru Fakinu sem, ko je še bil minister, postavil poslansko vprašanje. Odgovoril mi je na način, da mi ni odgovoril in tu bi jaz tako na varuha, katerega sem že prosil za pomoč pri urejanju te problematike, tudi na Ministrstvo za zdravje sedaj naslovil nek apel, da se začnete ukvarjat - jaz vem, da ima Ministrstvo za zdravje ogromno problemov, ampak ministrstvo pač je takšno kot je in tudi to je eden izmed problemov in meni, pa verjetno ne samo meni, verjetno vsem, ki tu sedimo, je nesprejemljivo, da mi za zdravljenje teh otrok, ki jih ni veliko, ampak dejstvo je, da obstajajo, zbiramo denar na dobrodelnih koncertih, zato da lahko družini teh otrok omogočimo neko zdravljenje. Sedaj čez tri tedne grem še na enega izmed teh dobrodelnih koncertov in jaz res upam in ne bom rekel, da želim neka zagotovila Ministrstva za zdravje, ampak vsaj v nekem doglednem času, da Ministrstvo za zdravje pripravi neka izhodišča, da se mi začnemo o tej problematiki bolj aktivno pogovarjati. Vsi vemo, da denar v naši državi gre za pomembne, manj pomembne ali pa za nepomembne zadeve. To je verjetno ena izmed bolj pomembnih zadev. Kajti, če bi mi družinam s temi otroki pomagali na ta način, bi v bistvu jim zelo olajšali življenje. Kajti, družine s temi otroci, pa ne samo otroci, saj imajo tudi nakateri starejši, so v bistvu prisiljene najemati kredite in so v velikih finančnih stiskah. Jaz tu apeliram na Ministrstvo za zdravje. Zahvaljujem se seveda tudi trenutnemu varuhu, ki je to problematiko tudi na našem internem sestanku izpostavil. Upam, da bo v naslednjem poročilu, naslednje leto za 2019 to v poročilo vključeno, ampak ne samo kot opozorilo, ampak tudi z morebitnimi kakšnimi kljukicami v tem poročilu. To je samo moj dobronameren nasvet in prošnja in upam, da se bo tudi to področje začelo urejati. Hvala lepa.
Hvala lepa. Kot zadnja se je k razpravi ponovno prijavila gospa mag. Karmen Furman.
Hvala lepa. Jaz bi želela podati vseeno eno dodatno obrazložitev moje razprave. Namreč, glede dostopnosti volišč invalidom. Kolegica Sluga ali je napačno razumela ali nisem bila dovolj jasna. Jaz v svoji razpravi nisem rekla, da so bila volišča dostopna invalidom. Seveda niso bila, drugače Ustavno sodišče ne bi izdalo odločbe, kakršno je pač izdalo. In res je, da odločba je bila realizirana s sprejemom zakonodaje. Jaz sem želela samo poudariti, da se potem država v praksi ni lotila zadev tako, kot smo pričakovali, da bi se naj lotila. Če je bila sprejeta zakonodaja bi pričakoval tudi, da bo država za to zagotovila finančna sredstva. Ampak zgodilo se je to, da upravne enote niso imele v svojih proračunih nikakršnih finančnih sredstev, da bi potem lahko ta volišča dogradila, oblikovala na ta način, da bi bila tudi invalidom dostopna. In tam, kjer niso na pomoč znova prišle občine oziroma lokalne skupnosti so se pač žal volišča morala zapreti. Dogajalo se je to. In ta zgodba se pač ponavlja na več spremembah zakonodaje, kot smo lahko videli, pa tudi potem že v okviru sprememb v letošnjem letu, ko se je pač sprejemala sprememba minimalne plače. Ne bi želela moralizirati ali kakršna koli beseda je bila tukaj uporabljena. Jaz zgolj želim poudariti, da eno je, ko se zakonodaja ne spoštuje. Drugo pa, ko področje z zakonodajo ni urejeno tako, kot bi moralo biti, pa se zaradi tega kršijo človekove pravice. In to je tisti del, ki ga morate vi, kot poslanci tukaj urediti, predvsem koalicijski poslanci, ki trenutno svojega dela pač, žal, ne opravljate tako, kot bi državljani od vas pričakovali. Žal poročilo je takšno kot je. Je pa dejstvo, kar vsi vemo, da od lepih besed se pač žal danes ne da živeti. Hvala lepa.
Hvala, gospa Furman.  Zahvaljujem se vsem poslankam in poslancem za razpravo.  Besedo bi sedaj predala gospodu Varuhu človekovih pravic za kratek odziv na postavljena vprašanja in dileme. Lepo prosim.
Peter Svetina
Hvala lepa.  Hvala lepa vsem za intenzivno razpravo in predvsem moram reči, da je na naši strani zadovoljstvo, da ste res prebrali to poročilo. Ker največkrat imam občutek, tudi s strani, predvsem državnih organov, da pošljemo to poročilo in da ga morda tudi stehtajo, ampak prebere se ga pa ne.  Mi smo v tem poročilu, to je poročilo za leto 2018. In pač aktualizirano zagotovo tukaj ni za zadeve, ki so se odvijale in ki se odvijajo v letu 2019, ker obravnavamo poročilo za leto 2018, zato določene stvari niso notri navedene, ki so se pa v letošnjem letu že zgodile ali tudi spremenile.  Če dovolite, da gospe Slugi najprej odgovorim na konkretne zadeve. Da, zahtevali smo pojasnila hrvaške ombudsmanke. Dobili nismo nobenega odgovora. Tudi termina še nismo uspeli uskladiti za skupno srečanje, se pravi, smo že tudi z naše strani, moram reči, da zdaj jaz lahko govorim o sebi, dva termina smo že predlagali v času od mojega nastopa do mandata, ampak za enkrat še nisva prišla do termina za skupno srečanje. Je pa sigurno to ena zadeva, ki jo izpostavljamo in ki je za nas nesprejemljiva.  Z odzivom Ministrstva za infrastrukturo, tem zadnjim aktualnim nismo bili seznanjeni, jih bomo pa na podlagi današnjega, vaše seznanitve pozvali in povabili tudi na sestanek, da vidimo kje je problem, in da razrešimo končno res ta problem na katerega opozarjamo že desetletje. Zdaj, tako kot varuh, pa mogoče bom tudi gospod Hot tukaj vključil, tako kot varuh rad deli kritike in je zato tukaj, jih tudi z veseljem sprejme in spremeni tudi tisto kar je, tako da…  Kar pa se tiče pohval. V poročilu so pohvale, ampak naša naloga je v bistvu predvsem opozarjati in, ne bom zdaj zloben, pa bom rekel, bolj ko bomo hvalili, bolj bodo veseli sami s seboj in manj stvari se bo zgodilo. Tako da, stvari se premikajo, to je dejstvo, ampak stvari pa ostajajo aktualne in odprte in te je treba razrešiti in, mislim, največkrat z zelo majhnimi koraki in s čisto malo dobre volje. Tako da, mi smo tudi optimistični, da se stvari premikajo in sigurno je tudi naša želja, da bi bilo poročilo krajše, in da bi bilo manj, ampak moram pa še po drugi strani reči, da poročilo tudi ne zajema vsega s čimer se ukvarjamo in dejansko vseh zadev, ki se nam pojavljajo. Obenem moram tudi ponovno reči, da mi delujemo po ustavi in zakonu tako, da mi delujemo napram državi, državnim organom, organom lokalnih skupnosti. Občasno si dovolimo biti moralni razsodnik, ampak nismo pa razsodnik in jaz ne vidim varuha človekovih pravic kot brezzobega tigra, obenem pa z vsemi temi našimi ugotovitvami, ki jih imamo v letnem poročilu varuha in z našim, ne vem, odnosom predvsem ministrstev do nas, močno dvomim, da bi z neko denarno kaznijo jih, da bi koga zabolelo. Se opravičujem, ampak to bodo spet davkoplačevalska sredstva, ki se jih prenakaže, pa dobro, pa smo opravili. Tako, da teh sankcij jaz ne vidim z nekim povečanjem pooblastil za neke denarne sankcije. Ne. dovolj e to, da se sliši tukaj. Mislim, da je predvsem pomembno, da se sliši tukaj, in da tudi Državni zbor odigra svojo vlogo in opozori in zahteva, vi ste postavili zakone, tukaj jih morajo pa pač izvršiti, mi smo pa tisti, ki nadziramo in gledamo, če je temu tako.  Preden bi se morda, še zadnjih par besed, bi pa prosil za konkretni… Z menoj je gospod Dolčič, pomočnik varuha, ki sem ga prosil. Vi ste sprejeli njegov odstop z mesta namestnika varuha - ampak sem ga jaz potem prosil, da je do septembra ostal v naši sredini, da opravi določene zadeve, ker tako enciklopedijo znanja in tako moč izgubiti tako iz danes na jutri ni najbolj prijetno - bi pa prosil ravno zato gospoda Dolčila, če bi mogoče odgovoril tudi na vprašanje gospoda Lepa, ker se tiče ravno tega, biti razsodnik pa cepljenje pa tako naprej, dovolite gospa predsednica, da bi pojasnil.
Hvala.  Besedo dajem torej gospodu Dolčiču. Izvolite.
Gospod Dolčič
Hvala lepa.  Jaz bi zelo na kratko še na dva druga predloga, ki sta bila, če smem odgovoriti. Namreč nekateri predlogi varuha temeljijo na oziroma drugače moram reči, večina naših priporočil temelji na pobudah, ki jih prejmemo. Torej vezani smo na tisto kar dobimo od pobudnic, pobudnikov in iz tega izhajamo in ugotavljamo stanje takšno ali drugačno. Le redko se odločimo sami, da naredimo določene poizvedbe, da sami odpremo zadevo, kakor rečemo po domače, in v tem okviru obravnavamo določena vprašanja. Tako, da glede penzij in vse te problematike smo pač, to kar je zapisano, izhaja iz pobud, ki smo jih lani prejeli. In naš predlog ni, da se zavzemamo absolutno za, ne vem, da bi nekdo poleg 100 % pokojnine dobival še plačo oziroma obratno, poleg plače je še 100 procentno pokojnino, ampak da se to prouči kot problem. Že sedaj imamo v sistemu, da dobiš 20 %, če imaš starostno pokojnino, pogoje izpolnjene, dobiš lahko 20 % pokojnine plus plača. Nekateri pravijo, da bi morali dobiti 100 %, nekateri da sploh ne bi dobili, ampak to je kot problem in dejansko ministrstva se s problematiko ukvarja. To, da je ministrstvo napovedalo določene spremembe na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je pri nas povzročilo plaz, plaz pobud. In potem odgovarjamo na vprašanja, za katera varuh pravzaprav sploh ni pristojen. Saj ne vemo kaj ministrstvo namerava, kako se bo potem to razpletlo v koaliciji, v Državnem zboru, morda še na Ustavnem sodišču. To ni, niti ni naše delo, ampak dejansko se moramo s tem ukvarjati, kajti to, da se napove, da se bo povečala starostna doba na 47 zavarovalnih let, je bil pri nas plaz. In podoben plaz je bil leta 2017 v zvezi z nalezljivimi boleznimi. Takrat je bil objavljen predlog, da bi otrokom, ki niso cepljeni zoper nalezljive bolezni, tisto kar je obvezno po zakonu oziroma po nacionalnem programu, da ne bi imeli več pravice obiskovati vrtca. Z osnovno šolo se to ne sme prepovedati, ker je pač obvezna. In varuh je takrat dal svoje stališče, ni bilo tako mlačno kot ste vi navedli in smo rekli, da pravzaprav tukaj ne vidimo kršitev otrokovih pravic glede na to, da se s tem, da se predpisuje obvezno cepljenje, se varuhe javno zdravje, torej varuje se zdravje vseh otrok ne zgolj tega, ki je cepljen. Dejstvo pa je, da lahko pride do škodljivih posledic, o tem je tudi že Ustavno sodišče pred leti razsojalo, in da bi država morala za takšne primere predvideti tudi primerno odškodnino, če se zgodi tak škodljiv primer. No, približno takšno stališče smo takrat objavili in takrat se je usul ta plaz, ki sem ga omenil, 180 konkretno smo dobili različnih pobud staršev, ki so imeli celo protestni shod, pa smo se ga udeležili, pa smo nekako se potem dogovorili in to je bil nekako potem naš predlog, da se vendarle soočijo ta mnenja zagovornikov in mnenja nasprotnikov. Takrat smo pogrešali, in to lahko tudi še enkrat povem, smo pogrešali, da bi se stroka javno in glasno opredelila kako je s tem, ampak se ni. Takrat se ni niti ministrstvo niti nacionalni inštitut za javno zdravje niti, no infeksijska klinika se je, to je bila edina, in to smo pogrešali. Pravzaprav, če država nekaj predpiše, če ima za to institucije, ki so pristojne za določene, takrat se morajo oglasiti. Letos je drugače. Če ste videli zdaj v zvezi z ošpicam, so stališča veliko bolj znana in glasna. In to je pravzaprav naša naloga, da spodbujamo tiste, ki so za to, da povedo jasno in glasno, tole bomo tako delali, tega pač ne bomo, tako da, če se je vam zdelo to mlačno stališče, bi moral biti na eni od tistih sej, ki so nam starši govorili, da je živo srebro v zdravilih, da je, da da da da, in podobne zgodbe, ki so podobne temu, veganski prehrani v vrtcih, in tako dalje. Tako da, sprejemamo kritiko, no, ampak to recimo da je nekako utemeljitev zakaj je to stališče tako. Hvala lepa.
Hvala gospod Dolčič.  Želi … Izvolite gospod Svetina.
Peter Svetina
Ja hvala lepa. Tako da, še enkrat, spoštovane poslanke, poslanci!  To je v bistvu poročilo naše za leto 2018. Jaz verjamem tudi glede na odzivno poročilo, da tukaj s strani ministrstev prihajajo odzivi. Tudi nekaj stvari se je v začetku leta 2019 premaknilo. Predvsem si pa želimo tistega, kot sem rekel, tisto kar ima dolgo brado, da bi tisto končno razrešili in pa predvsem, ne vem, spoštovali odločbe Ustavnega sodišča, da res nekje zagotovimo osnovi pravni red. Ker tako - če ga bomo mi, potem ga bodo tudi tisti, ki parkirajo na invalidskih parkiriščih neupravičeno.  Tako da hvala lepa.
Hvala.  Želi še kdo od predstavnikov vlade podati odgovore?  Gospa Breda Božnik, izvolite, državna sekretarka.
Breda Božnik
Hvala lepa za besedo. Če dovolite, bi dejansko odgovorila na par vprašanj, ki so se med razpravo dejansko zastavila. Glede odkupa za novo ureditev oziroma dokupa študijskih let in pa vojaščine, na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pojasnjujemo, da se je na zahtevo že opredelilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki neustavnosti ni ugotovilo. Predlog je bil obravnavan tudi na odboru za delo in pri obravnavi zadnje novele ZPIZ-2 ga le ta ni podprl. Ministrstvo za delo ponovno pojasnjuje, da vsak, ki je dokupil leta, se ta obdobja upoštevajo pri odmeri pokojnin, na način, da oseba pridobi višji odmerni odstotek. Kar se tiče pridobivanja sredstev za gradnjo domov navajam, da na ministrstvu iščemo možnosti pridobitve sredstev, tudi evropskih, za gradnjo domov in se dejansko zavedamo, da je to res nujno potrebno. Kar se tiče očitka ukinjanja centrov za socialno delo, pojasnjujem, da ministrstvo ni ukinilo nobenega centra za socialno dela v času od začetka reorganizacije.  V odnosu na vprašanje za področje invalidnosti, tudi v različnih starostnih obdobjih, le ta opredeljuje določena zakonodaja, zato jih je v tem trenutku potrebno obravnavati in reševati na nivoju posameznih zakonodajnih dokumentov. Rešitve pripravljamo, gre pa za proces, če želimo zadeve reševati celostno, ki terja preudaren razmislek.  Kar pa se tiče otrok s posebnimi potrebami: starši so za te otroke, ki potrebujejo posebno nego in pa varstvo, upravičeni do dodatka za nego otroka v višini 100 ali 200 evrov mesečno, seveda odvisno od njegove motnje oziroma oviranosti. Poleg tega pa ima eden od staršev, ki zapusti trg dela pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek, v višini 734, 15 evrov bruto. Država mu od tega zneska plačuje tudi vse prispevke za socialno varnost. Na ministrstvu se trudimo, da bi čim bolj olajšali finančni položaj in pa breme staršev teh otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo in vedno stremimo k temu, da bi ta položaj še izboljšali. Hvala.
Hvala gospa državna sekretarka.  Še kdo mogoče od predstavnikov vlade? Izvolite, Ministrstvo za pravosodje, gospa Janja.
Gospod _____
Hvala za besedo.  Glede problematike zagotavljanja fizične dostopnosti sodišč za invalide, ki ste jo izpostavili, želimo pojasniti, da je bila v letu 2017 izdelana projektna naloga za ureditev neoviranega dostopa vstopa in uporabe objektov pravosodnih organov na 34 lokacijah, ki predstavlja podlago za postopno naročanje projektne dokumentacije, za ureditev dostopov za invalide in za izvedbo dostopov. V letu 2018 smo nato pridobili dokumentacijo za ureditev dostopov za invalide v objektih okrožnih sodišč v Kopru in Novi Gorici. Tako smo potem z dvižno ploščadjo oziroma z dvigalom v teh dveh sodiščih že  (Nadaljevaje) rešili ta problem. Naročena je bila tudi izdelava projektne dokumentacije za izvedbo dvigal na okrožnih sodiščih v Celju in Kranju, pa gradnjo načrtujemo v letošnjem letu. Z deli nadaljujemo v tem letu in načrtujemo tudi izvedbo določenih preureditev prostorov na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Izdelavo projektne dokumentacije za izvedbo določenih prilagoditvenih del v Slovenj Gradcu, Novem mestu in na Jesenicah ter v Kranju. Pričeli bomo pa tudi za aktivnostmi pregleda staja sanitarij, parkirišč ter pregleda v celoti dostopnih in uporabnih objektov za invalide v posameznem okrožju. Ministrstvo za pravosodje bo, tako kot tudi v bodoče, nadaljevalo z aktivnostmi zagotovitve fizične dostopnosti sodišč za invalide, seveda v okviru finančnih, organizacijskih in kadrovskih zmožnosti. Hvala.
Hvala lepa. Zaključujem razpravo o 24. letnem poročilu Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2018.  Na glasovanje dajem naslednje mnenje: »Odbor za delo, družino in socialne zadeve in invalide je obravnaval 24. letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2018 s svojega delovnega področja ter predlaga matičnemu delovnemu telesu, Komisiji za peticije ter človekove pravice in enake možnosti, da o predlogu priporočila za sejo Državnega zbora priporoča upoštevanje priporočil Varuha človekovih pravic Republike Slovenije zapisanih v 24. letnem poročilu Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2018.« Glasujemo. Kdo je za? (12 članov.) Je kdo proti? (?.) Odbor bo pripravil poročilo in ga posredoval matičnemu delovnemu telesu. Poročevalka odbora sem lahko sama, ker sem tudi članica Komisije za peticije in človekove pravice, v kolikor se seveda strinjate. Velja.  Vsem prisotnim, posebej Varuhu človekovih pravic se zahvaljujem za vaše predstavitve in prisotnost. Mi pa nadaljujemo z 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - RAZNO. Če želi tukaj kdo razpravljati? Ne.  Zaključujem 7. redno sejo odbora.  Vsem se zahvaljujem za sodelovanje in vas lepo pozdravljam.  Ob 15. uri pa nadaljujemo v tej dvorani in začnemo 23. nujno sejo odbora.