Spoštovani kolegice in kolegi!

Začenjam jubilejno 20. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Nekateri odbori v celem mandatu ne pridejo do številke 20, tako da gre za odbor, ki je najpridnejši v Državnem zboru in tudi razprave ne odboru so dobre, poglobljene, kar me seveda veseli.

Obveščam vas, da je zadržan danes iz opravičljivih razlogov dr. Franc Trček in pa gospod Gregor Židan od 9.30 dalje in gospoda Francija Kepo nadomešča gospod Dejan Kaloh in gospoda Igorja Pečka nadomešča gospa Nina Maurovič in še naprej, gospod Boštjan Koražija nadomešča gospo Natašo Sukič. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta in Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta.

Vse navzoče lepo pozdravljam.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO SPOROČILA KOMISIJE – SODOBEN PRORAČUN ZA UNIJO, KI VARUJE, OPOLNOMOČA IN ŠČITI VEČLETNI FINANČNI OKVIR ZA OBDOBJE 2021–2027.

Gradivo smo prejeli od Vlade 26. oktobra 2018 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njihovo obravnavo v Državnem zboru je danes. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru ter Odboru za finance, Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, kot matičnim delovnim telesom.

Odbor za finance je gradivo obravnaval na drugi nujni seji 8. novembra;

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na tretji redni seji 15. 11. ter na prvem nadaljevanju tretje redne seje 21. novembra;

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo na četrti nujni seji 12. novembra.

Prosim gospoda mag. Igorja Mallyja, državnega sekretarja za Evropske zadeve v kabinetu predsednika Vlade, da pojasni stališča. Izvolite, imate besedo.

Najlepša hvala, predsednik. lep pozdrav vsem prisotnim. Evropska komisija je predstavila predlog večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2020, konkretno za obdobje 2021-2027.

Gradivo oziroma predlog pomeni izhodišča za pogajanja glede prihodnjega sedemletnega proračuna v Svetu in pa kasneje tudi v Evropskem parlamentu, hkrati je pa to, kot vedno doslej, nek temeljni okvir za financiranje evropskih politik za prihodnje finančno obdobje. Komisija je predlagala večletni finančni okvir v višini tisoč 135 milijard oziroma 1,11 procenta bruto nacionalnega dohodka EU-27, kar je realno primerljiv obseg, kot ga imamo že danes. Opazno več sredstev Komisija predlaga za tako imenovane nove izzive, kot so notranja in zunanja varnost, migracije, raziskave in razvoj in pa mobilnost mladih ter za socialo. Hkrati predlaga tudi vzpostavitev nekaterih novih instrumentov vezanih na Evropsko monetarno unijo, to sta predvsem instrument za podporo izvajanja strukturnih reform in pa taki imenovani evropski instrument za stabilizacijo investicij.

Z drugimi besedami nek zametek proračuna evro območja v katerem se je v zadnjem obdobju kar veliko govorilo. Ob omenjenih povečanjih sredstev za nove izzive in pa ob dejstvu, da s tako imenovani Brexitom, se pravi izhodom Združenega kraljestva iz EU, bo v Evropski proračun prišlo manj sredstev, se hkrati predlaga zmanjšanje obsega za dve največji politiki.

To sta kohezijska politika in pa skupna kmetijska politika. Zmanjšanje za skupno kmetijsko politiko je približno minus, se pravi 15 procentno zmanjšanje za kohezijsko politiko pa okoli 10 procentov.

Pri tem se vendarle predlaga, da se več sredstev znotraj kohezije nameni socialnim politikam, konkretno Evropskemu socialnemu skladu, tako imenovani SSS plus. Na drugi strani pa so predlagani višja stopnja nacionalnega financiranja, tako za kohezijsko politiko, kot tudi za politiko razvoja podeželja.

Na strani prihodkov proračuna ob dejstvu, da naj bi Združeno kraljestvo šlo iz Evropske unije do začetka naslednje finančne perspektive, naj bi tudi počasi ugasnil tako imenovani britanski rabat, ki je bil v vseh teh dosedanjih pogajanjih nekakšno jabolko spora na strani prihodkov. Komisija pa za največje plačnice, največje neto plačnice predvideva tudi počasno zmanjšanje njihovih korekcij, vezano na sam rabat.

Hkrati se predlagajo trije novi lastni viri. Prvi iz naslova nereciklirane plastike, drugi iz naslova trgovanja z emisijami toplogrednih plinov in pa tretji, prispevek na podlagi skupne konsolidirane osnove za davek dohodkov pravnih oseb, tako imenovani CCCTB.

Dogovor o večletnem finančnem okviru naj bi bil sprejet s strani Evropskega sveta, kot vedno doslej. Evropski parlament pa potem nanj poda mnenje.

Prva celovita razprava na ravni Evropskega sveta naj bi se začela šele prihodnji teden na decembrskem zasedanju Evropskega sveta, kjer pa se ne pričakuje nekih konkretnih zaključkov. Praktično gre šele za prvo celovito razpravo.

Po predlogu Komisije naj bi bil dogovor o večletnem finančnem okviru sprejet do evropskih volitev, se pravi do spomladi naslednje leto, s čimer se absolutno strinja, se ej strinjala in pa podpirala to tezo, že od samega začetka, tudi Slovenija. V kolikor pa do tega ne bo prišlo, kar je pa dokaj možno, pa lahko pričakujemo, da bo do dogovora prišlo šele konec naslednjega leta, v času finskega predsedovanja, ali pa v začetku leta 2020, kar je pa že zelo pozno.

Dejstvo je, da v naslednjem letu imamo evropske volitve, menjuje se Evropska komisija, menjuje se tudi predsednik Evropskega sveta in to vse bo povzročilo zamik, v kolikor ne pride do dogovora do spomladi. Če pa pride do dogovora v letu 2020, je pa, bom rekel, takšna rešitev zelo pozna, ker hkrati to pomeni, da bo prišlo do zamika pri sprejemanju posameznih uredb in to za sabo povleče dejstvo, da bo prišlo do zamika za začetkom financiranja prihodnje finančne perspektive, kar ima posebej negativen učinek zlasti za tako imenovane skupne politike kot so raziskave in razvoj in podobno, kjer so recimo raziskovalci odvisno od samih razpisov Komisije.

Kateri so ključni elementi za Slovenijo?

Dejstvo je, da za Slovenijo kohezijska politika ali pa skupna kmetijska politika, še vedno ostajata ključni politiki znotraj evropskega proračuna.

Na področju kohezijske politike je Komisija predlagala za Slovenijo 3,07 milijarde evrov za devetletno obdobje, kar predstavlja 9 procentno zmanjšanja alokacije, kot jo imamo danes. Ob dejstvu, da se celotna kohezijska politika zmanjšuj za 10 procentov mislim, da je takšen padec zmeren oziroma da je Slovenija dobro odnesla pri tej razdelitvi.

Dejstvo je tudi, da to zmanjšanja kohezijskih sredstev za Slovenijo bo prišlo že iz povsem objektivnih razlogov.

Prvič, ker bo prišlo do zmanjšanja kohezijskih sredstev za celotno Evropsko unijo, drugič, ker se bo tudi relativna razvitost Slovenije spremenila oziroma povečala zaradi Brexita, ker gre bogatejša država članica iz Evropske unije in pa tretjič, ker zahodna, ki je že danes na 99 procentih razvitosti EU, je že doslej imela nek prehoden režim, ki ga zdaj več ne bo. Tako da zlasti v primeru zahodne Slovenije se pričakuje večji padec sredstev kohezijske politike.

Ugoden izhodiščni položaj na področju kohezijske politike seveda ni samoumeven.

Mi smo v tem prostoru 25. marca letos imeli eno dobro razpravo, bila je nujna seja Odboru za EU zadeve, kjer se je posebej opozorilo na možnost krčenja kohezijskih sredstev za več kot 50 procentov. Se pravi pod 2 milijardi evrov za Slovenijo.

Debata takrat, razprava takrat je bila dokaj pestra, ampak ne glede na to, tudi po tisti razpravi je vladna pogajalska skupina, ki jo vodim vzpostavila zelo intenziven kontakt z Evropsko komisijo in posledica našega dela je v bistvu ta, da se je Evropska komisija na koncu odločila spremeniti metodo razdelitve kohezijskih sredstev, ki jo je najprej takrat načrtovala.

Če se spomnite v začetku maja je Komisija objavila ta dokument brez metodologije kohezijske politike, kar je bilo prvič.

In metodologijo kohezijske politike in pa razdelitev sredstev smo dobili šele praktično mesec kasneje. S tem, s spremembo metodologije je pravzaprav Slovenija pridobila nazaj oziroma ubranila več kot 1 milijardo sredstev. Tako da danes je predlog Komisije, kot sem že prej omenil za Slovenijo oziroma naslednje finančno obdobje več kot 3 milijarde evrov za kohezijo.

Na področju skupne kmetijske politike se obseg sredstev prav tako zmanjšuje. Predlagana je ovojnica 1,66 milijarde evrov, kar predstavlja 13 procentno zmanjšanje sredstev za neposredna plačila, to znaša okoli 903 milijona evrov in pa za razvoj podeželja 716 milijonov. V relativnem znesku pomeni 4 procentno znižanje neposrednih plačil in pa 15 procentno znižanje razvoja podeželja. Zlasti slednje, je bistveno preveliko.

Več sredstev se pa pričakuje tudi za Slovenijo iz strani tako imenovanih centraliziranih politik, ki so tudi največ pridobile, pomeni raziskave in razvoj, digitalizacija, strateške naložbe, varnost, obramba pa tudi migracije in pa upravljanje meja.

Ne glede na navedeno je upravičeno pričakovati, ne glede na vse spremembe, upravičeno je pričakovati, da bo Slovenija tudi v naslednji finančni perspektivi neto prejemnica evropskih sredstev. Govorim o teoretičnem neto prejemniškem položaju, ki ni vezan na samo črpanje.

Vendar pa pri tem je treba opozoriti, da v kolikor pride do zamika pogajanja, se pravi čez to obdobje pred evropskimi volitvami, bodo najverjetneje v poštev prišli novi podatki za razvitost regij. Pomeni, glede na to, da je Slovenija gospodarsko, gospodarska rast Slovenije skokovito rasla, sploh v zadnjih letih, da to v sami metodologiji pomeni dodatno zmanjšanje sredstev za kohezijsko politiko. Predvsem zato smo toliko glasni, da naj bi se pogajanja zaključila čim prej.

In še nazadnje, ključni elementi predloga stališča Republike Slovenije. Pod ena, pozdravljamo dejstvo, da je Komisija predlagala obseg sredstev, ki je primerljiv z zdajšnjim obsegom kljub dejstvu, da Velika Britanija odhaja iz Evropske unije.

Zelo podpiramo tudi dejstvo, da je Komisija predlagala modernejši proračun, da gre več sredstev predvsem za varnostno politiko, predvsem pa za raziskave na razvoj, socialo, mlade in podobno. Se pravi, da je sam proračun nekako orientiran v prihodnost. Seveda ne moremo mimo dejstva, da bo prišlo do rezov na področju kohezije in pa skupne kmetijske politike,š še zlasti na področju razvoja podeželja.

Tako da ključni izziv, ki ga vidimo za Slovenijo, je ohraniti v pogajanjih vsaj ta predlog oziroma paket, ki ga je Komisija predlagala za Slovenijo za področje kohezijske politike in pa hkrati vztrajati na tem, da se vsaj za področje razvoja podeželja nameni več sredstev.

Pri kmetijski politiki oziroma razvoju podeželja je treba tudi vedeti, da zlasti pri razvoju podeželja, da je prišlo do linearnega zmanjšanja za vse države članice, ne samo za konkretno za Slovenijo.

Na področju prihodkov proračuna ocenjujemo, da je trenutni sistem preveč kompliciran in da je ravno Brexit tista osnova na podlagi katere bi lahko prišlo do poenostavitve, do ukinitve rabata, do ukinitve raznih popustov in na tako, da bi sama prihodkovna stran proračuna v glavnem bazirala na tako imenovanem BNDV viru, ki je tudi najbolj pravičen in tudi najbolj enostaven.

Smo absolutno pripravljeni tudi se pogovarjati o novih lastnih virih, še posebej tistih z okoljsko komponento, dejstvo pa je, da je Komisija tudi v prejšnjih pogajanjih večkrat predlagala neke nove vire, ki pa na koncu žal niso zaživeli.

Toliko zaenkrat z moje strani, hvala.

Hvala lepa za ta uvodna pojasnila.

Želi besedo tudi dr. Jernej Štromajer z Ministrstva za - ni potrebno - z Ministrstva za izobraževanje? Želi besedo tudi mag. Tanja Strniša z MKGP? Želi besedo morda dr. Nevenka Ribič? Želi morda besedo državna sekretarka, gospa … tudi ne?

Želi morda besedo mag. Melita Šinkovec, z Ministrstva za notranje zadeve?

Izvolite, imate besedo, pred tem vam pa še čestitam za imenovanje in želim, da se dobro počutite v naši odlični družbi.

Izvolite, imate besedo.

Hvala lepa, predsedujoči.

Slovenija oziroma tudi na mini - ta večletni finančni okvir za obdobje 2021-2027 se dotika tudi področja notranjih zadev in Ministrstvo za notranje zadeve v bistvu pozdravlja predloge Komisije za znatno povečanje sredstev za nadzor nad zunanjo mejo Evropske unije, učinkovitejše naslavljanje migracij in varnostnih izzivov. Menimo, da bi na ta način ustrezno naslovimo ključne izzive, s katerimi se Evropska unija v zadnjih letih sooča. Te ključne izzive je Evropska unija tudi že opredelila v svojih prioritetah in strateških dokumentih na področju notranjih zadev, kot je Evropska agenda o migracijah, Evropska agenda o notranji varnosti ter Evropska strategija notranje varnosti.

V okviru tega finančnega okvira so bile na področju notranjih zadev predstavljene tri uredbe in sicer: Uredba o ustanovitvi sklada za azil migracije, Uredba o ustanovitvi sklada za notranjo varnost ter Uredba o financiranju instrumenta za upravljanje meja in vizume v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja.

V okviru teh skladov Slovenija pozdravlja bolj prožen mehanizem financiranja, po katerem je 60 procentov finančnih sredstev v naprej predvidenih z nacionalne programe držav članic in 40 procentov za nujne ukrepe in tiste ukrepe skupnosti, ki bi bile zaradi nekih spremenjenih varnostnih in migracijskih situacij - bilo potrebno ukrepanje.

S tem je Evropska komisija tudi naslovila oziroma upoštevala izkušnje iz leta 2015 in 2016, ko se je soočala z veliko migracijsko krizo in terorističnimi napadi.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev mnenj matičnih delovnih teles. Za predstavitev mnenja Odbora za finance prosim člana odbora mag. Marka Pogačnika, izvolite.

Ja, spoštovani predsednik, hvala za dano besedo.

Spoštovani vabljeni, Odbor za finance je na drugi nujni seji dne 8. 11., kot matično delovno telo obravnaval predlog stališča Republike Slovenije do sporočila Komisije: Sodoben proračun za unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti večletni finančni okvir za obdobje 2021-2027.

Po uvodni predstavitvi predlagatelja predlaga stališče oziroma njihovih predstavnikov je v razpravi članic in članov odbora bilo izraženo mnenje, da ima Slovenija premalo ambiciozne cilje po posameznih politikah, zlasti na področju kmetijstva in razvoja podeželja ter vlaganje v raziskave in razvoj. Poleg tega pa je težava tudi v primerjavah podatkov, ki se spremljajo po drugačnih cenah na nivoju Evropske unije in na nacionalnem nivoju, kar je treba upoštevati pri ocenah upada sredstev po posameznih področjih.

Odbor za finance je v skladu z drugim odstavkom 154.h člena Poslovnika Državnega zbora sprejel naslednje mnenje: Odbor za finance podpira predlog stališče Republike Slovenije do sporočila Komisije Sodoben proračun za unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti večletni finančni okvir za obdobje 2021-2027, ki ga je predložila Vlada in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.

Hvala lepa magistru Pogačniku.

Za predstavitev mnenja Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo prosim člana odbora, gospoda Blaža Pavlina. Izvolite.

Hvala za besedo.

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je predlog stališča obravnaval na svoji 4. nujni seji 12. novembra 2018, kot matično delovno telo.

Ker so predstavniki Vlade svojo udeležbo opravičili dodatnih obrazložitev ni bilo, odbor je brez razprave z osmimi glasovi za in nobenim proti sprejel mnenje, da podpira predlog stališča Republike Slovenije.

Hvala.

Hvala lepa. No, malček je vendarle nenavadno, da je brez razprave sprejel tako pomemben dokument, tako da mislim, da sem že zadnjič malo rekel, da malo apeliram, če lahko malo aktivirate odbore matična delovna telesa vsaj na tako pomembnih zadevah, kot je večletni finančni okvir.

Predstavitev mnenja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo - mnenje smo dobili v pisni obliki.

Gospod Boris Doblekar je moral za trenutek ven skočiti, se mi je opravičil, tako da bomo citirali, da smo ga pisno dobili.

Na 19. seji 13. novembra je gradivo obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo ga prejeli. Za predstavitev mnenja Komisija Državnega sveta prosim člana komisije, gospoda Bogomirja Vnučca, izvolite.

Spoštovani predsednik, spoštovani članice in člani, hvala za besedo. Naša komisija je podprla predlog stališča Vlade do tega vprašanje, seveda smo pa mnenja bili, da je mogoče razlog za zmanjšanje sredstev, ki jih je predstavnik Vlade navedel, mogoče tudi to, da smo bili zelo slabi pri črpanju sredstev v obstoječi finančni perspektivi in nas tudi zanima, ali bo to vplivalo na obseg sredstev pri pogajanjih za nadaljnjo perspektivo. Hvala.