Lepo pozdravljeni! Pričenjam 14. redno sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Vse prav lepo pozdravljam.

Nimam nobenega obvestila glede zadržanja, tudi glede obvestil, da so prisotni nadomestni člani.

Dobil sem pa obvestilo, da so obstruirale tri poslanske skupine, in sicer Poslanska skupina Levica, Poslanska skupina Socialnih demokratov ter Poslanska skupina Svoboda. Njihove obrazložitve in razloge imate na mizi, zakaj so se za to odločili.

Prehajamo na določitev dnevnega reda.

Prejeli ste s sklicem naslednji dnevni red: Peticije za vzpostavitev satelitskega urgentnega centra v Zdravstvenem domu Ormož.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA.

Na sejo so bili vabljeni: Toni Jelovica, župan Občine Središče ob Dravi, kot prvopodpisani, Danijel Vrbnjak, župan občine Ormož, Mirko Cvetko, župan občine Sveti Tomaž, vlada Republike Slovenije, doktor Valentina Prevolnik Rupel, ministrica za zdravje, Aljaž Čibej, direktor Zdravstvenega doma Ormož, Zdravniška zbornica Slovenije in varuh človekovih pravic. Vse prav lepo pozdravljam!

S sklicem ste prejeli gradivo peticijo za vzpostavitev satelitskega urgentnega centra v Zdravstvenem domu Ormož z dne 14. maja 2024. Po sklicu pa ste prejeli še predlog sklepov, ki je bil pripravljen oziroma vložen 7. 6. in je objavljen na e-klopi.

Pričenjam z obravnavo te točke. In preden dam besedo predlagateljem mi dovolite nekaj uvodnih besed o razlogih za sklic današnje seje.

Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti je 14. maja 2024 prejela peticijo Občine Središče ob Dravi, Občine Ormož ter Občine Sveti Tomaž za vzpostavitev satelitskega urgentnega centra v Zdravstvenem domu Ormož. V peticiji, ki so jo podpisali župani treh občin, so uvodoma zapisali, da z vloženo peticijo na podlagi sprejetih občinskih sklepov občinskih svetov vseh treh občin podajo predlog za spremembo uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje in v obsegu sredstev za leto 2024, objavljene v Uradnem listu številka 14/24. Dodali so, da je zdravje najpomembnejša dobrina, v primeru nujnih situacij pa je pomembno, da posameznik prejme ustrezno oskrbo takoj oziroma čim prej. Kljub napovedim o vzpostavitvi 20 ali celo več urgentnih centrov, vključno z zdravstvenim domom Ormož, je bila februarja letos sprejeta uredba, ki določa zgolj 15 centrov. Večina teh centrov je locirana v okolici Ljubljane, kjer je sicer že visoka koncentracija zdravstvenih in drugih ustanov. Severovzhodni del Slovenije, tudi območje z okolico, ki ga pokriva Zdravstveni dom Ormož, pa je zapostavljen.

Ob koncu so zapisali, da si občani Ormoža, Središče ob Dravi in Svetega Tomaža zaslužijo zagotovljeno zdravstveno oskrbo kot vsi drugi prebivalci Slovenije. V samem zaključku pa navedli zahteve v zvezi z omenjeno uredbo, vezane na območja oziroma lokacije določeno vzpostavitev satelitskih urgentnih centrov ter na predvideno število le-teh.

V uvodu bom dal najprej besedo vabljenim, in sicer najprej besedo prvopodpisanemu županu Občine Središče ob Dravi, Tonetu Jelovici, izvolite.

Hala za besedo. Lep pozdrav spoštovani predsednik, člani, spoštovani državni sekretar, Varuh človekovih pravic in vsi prisotni! Lep pozdrav tudi v mojem imenu! Kot ste sami že v uvodu omenili, smo pač vložili peticijo s tem namenom, kajti sami ste ugotovili, da Vlada sprejela sklep, da satelitskega urgentnega centra ne bo v Ormožu. To pomeni, če ste pogledali na tisti seznam se vidi, da so vsi satelitski centri postavljeni v vzhodni del države, v podravski regiji in pa v prekmurski regiji pa ni nobenega. Kot ste že omenili, je zdravje največja dobrina, ki jo imamo, in je nedvomno ključnega pomena za kakovostno in polno življenje. V času nujnih situacij in zdravstvenih stisk je pomembno, da posameznik prejme ustrezno oskrbo takoj, ko jo potrebuje, saj v takih trenutkih štejejo sekunde. To pomeni, če mi izgubimo to, kar sedaj imamo, se nam lahko zgodi tragedija, kajti sami veste, imamo prebivalstvo, starejšo populacijo, skoraj 65 procentov skupnega prebivalstva je starejših več kot 65 let in to, da ne bi imeli zdravnika se nam oziroma urgentnega, se nam ne vidi prav, vendar pa se soočamo s pomanjkanjem dostopnih zdravstvenih storitev v oddaljenih krajih, kot so občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, in nenazadnje tudi širša podravska in pomurska regija. S to peticijo želimo izraziti našo zaskrbljenost glede uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivosti, potrebnih za njihovo izvajanje in pa obsega sredstev za leto 2024, kar je objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije 14/2024. Naša zahteva je, da se v vloženi peticiji uporabijo tudi podatki o sprejetih sklepih občinskih svetov vseh treh občin, ki se nanašajo na to uredbo. Zavedamo se, da je lokalno soglasje ključno za učinkovito izvajanje nacionalnih zakonodajnih aktov, zato menimo, da bi morali biti ti sklepi vključeni kot pomemben del podlage za spremembe uredbe. Prav tako želimo poudariti, da se ta peticija ne osredotoča le na formalne zahteve, ampak predstavlja tudi glas ljudstva, ki izraža pomisleke in pričakovanja glede kakovosti in dostopnosti do zdravstvenih storitev v naših vseh treh občinah. Verjamemo, da je tesno sodelovanje med lokalno skupnostjo in nacionalno Vlado ključno za ustvarjanje boljše zdravstvene politike, ki bo bolje odražala potrebe in prioritete na lokalni ravni. Kljub govorom o vzpostavitvi več kot 20 ali več urgentnih centrov, vključno z Zdravstvenim domom Ormož, je bila sprejeta uredba, ki določa zgolj 15 centrov. Ko pogledamo zemljevid, vidimo, da je večina teh centrov locirana(?) v okolici Ljubljane, kjer je že sicer visoka koncentracija zdravstvenih in drugih ustanov. V severovzhodni del Slovenije, zlasti območja, ki pokriva Zdravstveni dom Ormož in pa okolica, pa so zapostavljeni.

Postavlja se vprašanje ali smo državljani, ne prispevamo enako v državo, s tem, v zdravstveno blagajno in ali si ne želimo biti enakopravno zdravi, ali ne potrebujemo enake zdravstvene oskrbe. Občani Ormoža, Središča ob Dravi in Svetega Tomaža si prav tako zaslužimo zagotovljeno zdravstveno oskrbo, kot vsi drugi prebivalci Slovenije. Vse tri občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž se zavedamo, se zavzemamo za vzpostavitev satelitskega urgentnega centra na našem območju. Dejstva, ki jih potrebujemo posebej izpostaviti, so naslednje; Vlada je z uredbo določi zgolj 15 SUC na območju Republike Slovenije, pri čemer za vzhodni del Slovenije ni predviden noben SUC, zato podamo predlog, da se poveča število SUC-ev in da se vzpostavi SUC Zdravstvenem domu Ormož, ki pokriva območje vseh treh občin, katere obseg je 112 kvadratnih kilometrov in šteje več kot 16 tisoč prebivalcev z visokim indeksom staranju, kar ga uvršča med zdravstveno ogrožena območja. In pa drugič, pozivamo Vlado Republike Slovenije in pristojno ministrstvo ter vladne službe, da vključijo tudi Zdravstveni dom Ormož med urgentne centre in v skladu s predlogom spremenijo določila uredbe, ki se nanašajo na število območja, kjer so oziroma bodo vzpostavljeni urgentni centri. Gre za pomembnejše vrednote naše družbe, kot je zdravje, in prav je, da smo prav vsi državljani enakopravno vključeni v zagotavljanje teh vrednot.

Z vloženo peticijo pač zahtevamo, da se spremenijo določila uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, pomembnih za njegovo izvajanje, in v obsegu sredstev za leto 2024, to pomeni Uradni list Republike Slovenije 14/2024, ki se nanašajo na število in pa območje, kjer so vzpostavljeni urgentni center. Zahtevamo, da se ponovno preuči lokacije za ureditev satelitskega urgentnega centra, pri čemer se upošteva območja populacije, enakomerna razdelitev centrov oziroma na območju Republike Slovenije ter interesi in mnenja lokalnih skupnosti.

Kot sami veste, ko smo prejeli te sklepe, vse tri, na skupni seji, smo v zgolj teden dnevih, to pomeni čez vikend, zbrali več kot 3 tisoč 500 podpisov, kar kaže, da so tudi občani vseh treh občin zaskrbljeni za ukinitev dežurne službe, to pomeni, da zdravnika v popoldanskem času in pa ob sobotah, nedeljah in pa čez vikende in pa prazniki nimamo prisotnega zdravnika v našem zdravstvenem domu. Po predlogu reorganizacije naj bi ostalo v severovzhodni Sloveniji Podravje in Pomurje samo dva urgentna centra in sicer Ptuj in pa Murska Sobota. Zato menimo, da bi prav bilo, tudi, da postavljamo ta urgentni center tudi v Ormožu. Predlagatelj sprememb ni predvidel, predvideva sicer v manj razvitem delu Slovenije, niti enega satelitskega centra. To pomeni, kot sem že omenil prej, v seznamu oziroma v tistem zemljevidu, v štajerskem in pa v prekmurski regiji ni niti enega. To pomeni, če se gremo za skladnosti, razvoj, to pomeni, da smo vsi enakopravno obravnavani in tudi prav je, da tudi pri nas imamo enake možnosti za zdravljenje kot vsi ostali državljani Republike Slovenije. To vsekakor(?) pomeni zmanjšanje obsega in kakovost zdravstvenih storitev za to področje, ki je sicer že po vseh statističnih podatkih manj razvit del Slovenije. To primerjamo, če primerjamo vzhodni in zahodni del, vemo, da je zahodni del razvit bolj, kot pa vzhodni del. Vsekakor zahtevamo, da predlagatelj sprememb odločevalec vlada, upošteva naslednje ključne dejavnike v razvitosti pri sprejemanju odločitev, kot so: precej slabo cestno povezavno območje, ki povečuje čas za zagotavljanje nujne zdravniške pomoči in tako možnost za preživetje oziroma nepopravljive posledice zdravja. To pomeni z izgubo tega, vsaka sekunda šteje. To pomeni, sedaj ko smo primer Središče ob Dravi, oddaljen od Ormoža 10 minut, z ukinitvijo tega bi pač morali priti iz Murske Sobote oziroma s Ptuja se ta čas poveča na 25 minut. Precej nižji standard prebivalca, bruto domači proizvod na našem področju in s tem že itak slabše socialne, zdravstvene pogoje za življenje. Demografski kazalniki, ki kažejo na izseljevanje mladih in staranje prebivalcev na našem področju in s tem tudi večjo izpostavljenost bolezni. Trudimo se vse tri občine, da bi mlade zadržali. To pomeni, da bi ta deficit, ki ga imamo pri prirastu, zaustavili in da bi ta trend šel navzgor, vendar z ukinitvijo teh služb in pa tudi ostalih, kot so krajevni uradi, se vse stvari bolj centralizirajo, mislim pa, da bi se moglo vse bolj postaviti enakomerno po vsej državi. Večino ruralnega prebivalstva s povečano socialno problematiko, to pomeni, da smo sedaj že s socialo zelo nizko, še sicer slabšo dostopnost do drugih storitev, ki jih država ne bi nudila svojim državljanom, kot so kulturne, administrativne, izobraževalne in druge storitve. To pomeni, Ljubljana ima večjo izbiro in večje možnosti kot pa mi v našem, zato se tudi borimo(?), da tudi se nekaj tega iz centralnega dela tudi preseli na obrobna območja, kot je naša občina.

Nujna medicinska pomoč zdravnika v izrednih razmerah in za zdravje v spremenljivem času je temeljna človeška pravica, ki mora biti obravnavana enakovredno za vse prebivalce naše države, ne glede na to, kje živimo, naj bo to v Ljubljani, Mariboru, Kopru ali Središče ob Dravi. Ali je ta pravica prebivalcev na našem območju s tem predlogom zagotovljena? Prosimo in zahtevamo, da se o predlogu še enkrat premislite in v Ormož umestite v satelitski urgentni center. S tem ne bo država finančno ogrožena. Nasprotno, v naših krajih bo ostalo več mladih, ki bodo prepoznali prizadevanja države za enakomernejši razvoj Slovenije, o katerem tako veliko govorimo.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo župan Občine Ormož, Danijel Vrbnjak? (Da.)

Izvolite, imate besedo.

Ja, hvala za besedo, spoštovani predsednik.

Državni sekretar, gospod Čander, poslanci, spoštovani Varuh človekovih pravic, lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu!

Zdaj, da se ne ponavljamo, sem pa na hitro mogoče samo prebral okrog, bi rekel, okrog zapisov same obstrukcije, ki so jih določeni poslanci, poslanske skupine, dali. Najbolj me zmoti, konec koncev nedolgo nazaj smo se tukaj v isti, v isti dvorani smo nekako sedeli na temo azilnih domov. Zdaj v približno istem času pa je tudi, se pravi, smo bili seznanjeni, občine, okrog umestitev teh 15 SUC-ev po sami Sloveniji, pa me ena zadeva, ki jo pač moram prebrati in me zelo zmoti, da se obstrukcija vrši na način, da ko se pravi svetniška skupina Levica zapiše, da parcialni interesi občinskih veljakov pod krinko sklica na populistične floskule ne morejo prevladati nad jasno določenimi kriteriji, osnovami na gostoti poselitve, oddaljenosti in dostopnosti. Če je stališče stroke, da dva urgentna centra v neposredni bližini Zdravstvenega doma Ormoža predstavljata vrzeli v pokritosti, katere zapolnjevanju so namenjeni SUC-i, potem o tem nima smisla nadalje razpravljati.

Zdaj, glejte, tako kot je že prej župan Občine Središče ob Dravi povedal, nas župane, mi smo, se pravi tisti, ki nekako naše občanke in občane, nekako jim želimo vse najboljše in to, če nam 3 tisoč 500 občank in občanov zapiše v petih dnevih, se pravi, kar se tiče peticije. Direktor Zdravstvenega doma Ormož lahko tudi pove naslednje, da smo imeli veliko, veliko iniciativ okrog tega, da se skličejo razno razni protesti in tako naprej okrog teh umestitev. Potem nismo tisti občinski veljaki, ki bi želeli nek populizem, neko prenašanje nekih zadev in smo tu z razlogom, ker želimo standard, kar se tiče zdravstva, bi rekel, vse ohraniti, če že ne nadgraditi. Se pravi, v naših treh občinah.

Nekatere poslanske skupine tudi pišejo, recimo kot v skupini Svoboda napišejo naslednje, da uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja zmogljivosti, potrebnih za njegovo izvajanje in obsegu sredstev za leto 2024 z ničemer ne krči ali ukinja obstoječe dežurne službe v Zdravstvenem domu Ormož. Tu pa moramo postaviti piko, ker z letom 2026, 2027 oziroma kdaj bo prišla zadeva v veljavo, se pa predvsem v naših treh občinah, predvsem pa v našem upravnem središču, Občina Ormož, kjer jaz mislim, da standard za zdravstvo mora biti poskrbljen, pa je najhuje to, da imamo največje vprašanje okrog zagotavljanja se pravi same dežurne službe, financiranje same dežurne službe, sedaj jo imamo. Ali bo temu tako v prihodnosti pa je seveda vprašanje na katerega odgovor absolutno želimo pridobiti, da se nam vsaj ohrani status, se pravi, kot ga trenutno imamo. Konec koncev jaz mislim, da občanke in občani naših treh občin si to zaslužijo in to se pravi, vsaj s tem, kar imamo, se pravi s samo nadgradnjo, kar se tudi ponuja, da nekako to ohranimo. Naše upravno središče po statističnih podatkih ima 25 procentov ljudi, ki so stari nad 65 let, to se pravi ena četrtina prebivalstva imamo takšne, ki so absolutno potencialni, bi rekel, kandidati okrog vsega tega o čemer se danes menimo. Če pa gledam malo tudi okrog lociranja posameznih lokacij, jaz verjamem, da so bile trdno in tehtno premišljene. Ampak vseeno, ko pa gledam po statističnih podatkih stopnje bolnišničnih obravnav zaradi možganske kapi pri osebah starih med 35 in 84 let. Potem, če gledam stopnje bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi pri osebah starih med 35 in 74 letih. To sta samo mogoče dva pokazatelja. Pa glede na to, da so danes bili omenjeni, osrednjeslovenska, osrednjeslovenska, bi rekel, je po vseh teh objavah, po vseh teh kazalnikih, ki ima predvidene tri satelitske urgentne centre, če smo že tukaj, ima, bi rekel najboljše, se pravi kar se tiče po teh stopenj v primerjavi s slovenskim povprečjem. Podravska in pomurska pa moram reči, da sta pri vseh teh kazalnikih, bi rekel, zelo nizko na tej lestvici, zato še toliko večja skrb. Zakaj? V Podravju in Pomurje noben satelitski urgentni center ni predviden. Kot je že prejšnji župan, se pravi župan Središča ob Dravi povedal, ohranjata se Ptuj in pa Murska Sobota in s tem želimo vsaj eno, da se dežurne službe, da se dežurstva se financiranje kot je bilo sedaj ohrani na istem nivoju. Ker kolikor je pomemben zdravstveni dom Ormož za zdravstveni dom oziroma urgentni center, če lahko tako rečemo, Ptuj je tudi pomemben zdravstveni dom Ljutomer v povezavi z Mursko Soboto. Tako da ti dve, pa tudi konec koncev, če to pogledamo, želimo si nekih vprašanj okrog oblikovanja samih regij, okrog oblikovanja samih pokrajin v prihodnosti v naši preljubi Sloveniji. V tem delu, podravskem in po pomurskem delu, je absolutno Ormož kot tak s Ptuja predviden v Podravski regiji, Ljutomer z Mursko Soboto v Pomurski regiji in delitve bi rekel med vsemi temi občinami, upravnimi središči, da posplošujemo in pa delamo se pravi dežurstva bi rekel na enih mestih pa se mi ne vidi vseeno prav. Zato jaz res pozivam enkrat, da se ne ponavljam z vsemi temi podatki, jaz mislim, da so ljudje povedali. Jaz mislim, da si ljudje okrog zdravstva želijo nek standard. Konec koncev vsi se dobro zavedamo, da je zdravje tisto, ki mora imeti ceno. Vsak si želi dobro oskrbo. Pa da še to ne pozabim, tudi ti podatki nad 65 let, tudi konec koncev oba župana Središča ob Dravi in Svetega Tomaža dobro vesta kakšne probleme imamo z se pravi pomočjo na domu, z raznimi oskrbami na domu. Tega imamo ogromno. In v kolikor ne bi že zdaj občine participirale velik delež k temu, sploh ne vemo na kakšen način bi bilo za to zadevo poskrbljeno. Tudi to je posledica tega, da se prepočasi premikajo tudi nekatere zadeve okrog dolgotrajne oskrbe in s tem je še samo povečana, bi rekel, ta oskrba, se pravi pritisk na to, o čem se danes pogovarjamo. Jaz bi samo prosil, da se okrog tega še enkrat premisli in se Ormož postavi, se pravi, kot upravno središče, v katero spadata tudi še ostali dve občini, se pravi Središče in pa Sveti Tomaž, da zagotavljamo, se pravi standard, kot smo ga do sedaj in da ne razmišljamo, da bomo po letu 2027 karkoli izgubili. Tako kot je bilo prej povedano, vsi mladi, starejši, kakršnekoli generacije, ki živijo pri nas, si želijo ohraniti vsaj takšen standard. Danes vam lahko povem, je ena zelo zanimiva oziroma zelo spodbudna po dolgem času novica v občini Ormož, da se nam povečuje število prebivalcev in seveda vsak prebivalec, ki pride v našo občino si tudi želi primerne zdravstvene oskrbe. Tako da pozivamo še enkrat k premisleku okrog tega. Verjamem, da nek kompromis na tej točki lahko najdemo in da se v naših treh občinah, se pravi poskrbi standard zdravstva na vsaj takšnem nivoju, kot je oziroma seveda z veliko željo po njegovi nadgradnji. Toliko.

Hvala lepa. Želi besedo še Miro Cvetko, župan občine Sveti Tomaž? Želite? Izvolite.

Lep pozdrav tudi v imenu Občine Sveti Tomaž. Ko sem čital te zapisnike oziroma zapis obstrukcij današnje seje sem postal, enostavno rečeno, žalosten, kako na čuden način te politične stranke, ki so se tako odzvale na današnjo sejo, jemljejo to zadevo. Mi župani nismo tisti, ki bi si iskali populistične rešitve, ampak smo tisti, ki poskušamo prisluhniti in razumeti naše občane v vseh težavah. Danes govorimo o teh težavah glede zdravstvene oskrbe in to niso zanemarljive težave. To ni nekaj, kjer bi si župani iskali populistične točke, ampak je nekaj kar so pravzaprav podprte zadeve s strani občanov, ki so jih podpisali, za katerimi stojijo in verjemite mi, da nam nikakor ni vseeno, kaj se bo dogajalo v naslednjih letih.

Danes smo pustili v Ormožu preko 500 občanov, starejših, upokojencev in smo rekli, moramo zapustiti, ker gremo iskat pravice za vas in za vse nas, ki tukaj živimo. Ni lepo in ni lahko, da se moramo na takšen način pogovarjati. Jaz sem prepričan, da bi vendarle država morala spoznati da v Sloveniji obstaja tudi Prlekija, da obstaja tudi Pomurje in da si zaslužimo to, o čemer danes pravzaprav govorimo. In da ne bom predolg, ker je toliko stvari že bilo povedanih. Želim si samo to za ime občine Sveti Tomaž, enako kot obe ostali občini, naj se nam stanje zdravstvene oskrbe ne poslabša, poskrbimo vsi skupaj, predvsem pa vi, ki ste odločevalci, da bo tudi v bodoče vsaj tako, kot je zdaj, če že ne boljše. Verjamem, da se to da narediti, verjamem, da se da dogovoriti, kar se tiče teh pomembnih sklepov, ki so bili oziroma uredbe, ki so že bile izdane in da se na podlagi tega najde neka rešitev, ki bo dobra tudi za nas, ki smo tam daleč v severovzhodni Sloveniji, pa vendarle tisti, ki smo, kako potrebni tako za Slovenijo kot tudi za naše ljudi katere zastopamo. Tako da še enkrat prosim premislimo in naredimo rešitev, ki bo dobra za te naše tri občine. Hvala.

Hvala lepa. Iz ministrstva za zdravje so z nami Denis Kordež, državni sekretar in pa Darko Čander iz Službe za nujno medicinsko pomoč in izredne razmere.

Najprej dajem besedo državnemu sekretarju, izvolite.

Hvala spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci, gostje, spoštovani varuh! Kot je bilo večkrat že v različnih razpravah pojasnjeno, se mreža nujne medicinske pomoči v skladu z odločitvijo politike ob sprejemu pravilnika o službi nujne medicinske pomoči v letu 2015 ni spreminjala oziroma se ni zmanjševala. V letih od 2016 do 2023 je ministrstvo izvedlo več nujnih širitev programov nujne medicinske pomoči, predvsem iz razloga ločevanja sočasnega dela in nujnih potreb javnih zdravstvenih zavodov. Na podlagi podatkov o realizacijah in delnih analizah dispečerske službe zdravstva. In tako so se sredstva za delovanje zunaj bolnišnične nujne medicinske pomoči v zadnjih osmih letih povečala iz 55 na 105 milijonov evrov. Ministrstvo za zdravje je v Uredbi o programih storitev zdravstvenega zavarovanja zmogljivosti potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu storitev za leto 2024 pričelo z uvajanjem nekaterih ukrepov za prenovo službe nujne medicinske pomoči. Prvi ukrep je uvedba srečevalnega, tako imenovanega VUS sistema. Drugi ukrep pa je okrepitev nekaterih izvajalcev z dodatno triažno medicinsko sestro, kar zagotavlja stalno prisotnost v ambulanti nujne medicinske pomoči tudi v primerih, če so zasedene vse mobilne enote. Na teh lokacijah naj bi se nujna medicinska pomoč izvajala v obliki satelitskih urgentnih centrov. In sicer na podlagi kriterijev, ki jih je na svoji 35. seji obravnaval in sprejel strateški svet za zdravstvo. Predstavljene in obravnavane so bile tudi na zdravstvenem svetu. Organizacijo dela v enoti nujne medicinske pomoči v obliki SUC-ov se bo v osnovi vzpostavilo na lokacijah, ki so zelo oddaljene od urgentnih centrov in oziroma ali imajo zelo slabe cestne povezave. Temu nas zavezuje tudi mnenje Računskega sodišča, ki je v svojem revizijskem poročilu učinkovitost Ministrstva za zdravje pri načrtovanju razvojnih projektov izgradnje urgentnih centrov ocenilo, da ministrstvo ni v zadostni meri sledilo cilju iz Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007 do 2023, ki se nanaša na odpravo regionalnih razlik v kakovosti infrastrukture za nujno medicinsko pomoč ter enakomeren razvoj regij. Zaradi povečanih obremenitev v urgentnih centrih in izkazanih potreb prebivalstva pa se bo organizacija dela enot nujne medicinske pomoči v obliki satelitskih urgentnih centrov izvedla tudi na lokacijah večjih enot nujne medicinske pomoči kjer se izvaja oskrba za več kot 45 tisoč ljudi. Satelitski urgentni centri se bodo vzpostavili predvidoma do leta 2028. Pri tem pa predvidevamo oziroma pravzaprav poudarjamo, da so kriteriji za organizacijo dela v obliki SUC zasnovani na način, da se lahko združita tudi dve sosednji enoti in s tem izpolnita pogoje za organizacijo dela nujne medicinske pomoči v obliki SUC-ov. Posledično to pomeni, da trenutno določeno število SUC-ov ni nujno tudi dokončno uredba za leto 2024 pa v ničemer ne posega v lokacije zagotavljanja nujne medicinske pomoči, saj mrežo predpisuje pravilnik, lokacije pa se navezujejo na zagotavljanje primarne zdravstvene mreže katera je v skladu z zakonodajo, ki ureja področje zdravstvene dejavnosti v pristojnosti občine oziroma mesta tako iz vidika določanja kot tudi zagotavljanja. Peticija za SUC-e s strani občin ustanoviteljic ZDA Ormož je po našem mnenju neutemeljena, saj se z ukrepi v uredbi nikjer v državi v ničemer ne zmanjšuje obstoječi standard oskrbe, ki je v zakonodaji zapisan na način, da mora biti javna zdravstvena služba organizirana tako, da je vsem prebivalcem Republike Slovenije zagotovljena vedno dostopna nujna medicinska pomoč, vključno z nujnimi reševalnimi vozili in preskrbo z nujnimi zdravili čim prej in čim bližje njihovemu nastanku. Dejstvo, ki ga vlagatelj peticije posebej izpostavlja je, da je Vlada Republike Slovenije določila zgolj 15 SUC-ov, pri čemer za vzhodni del Republike Slovenije ni določen noben SUC. Sočasno pa pozivajo vlado in ministrstvo za zdravje, da vključi Zdravstveni dom Ormož med urgentne centre. Vlagatelj peticije tudi izpostavlja, da gre pri zdravju za najpomembnejšo vrednoto naše družbe in da je prav, da smo vsi državljani enakopravno vključeni v zagotavljanje te vrednote. Z vloženo peticijo se zahteva po eni strani spremembo uredbe glede števila urgentnih centrov, v naslednjem koraku pa ponovno preučitev lokacije za ureditev SUC-ov, pri čemer naj se upošteva območje populacije, enakomerno razdelitev centrov na območju Republike Slovenije in interese ter mnenja lokalne skupnosti. Zagotavljanje enakovrednosti obravnave prebivalcev v državi je temeljna naloga in pristojnost Ministrstva za zdravje, ki predpisuje pogoje in način izvajanja nujne medicinske pomoči ter preko Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije službo tudi financira. Pogoj za to pa je tudi, da lokalna skupnost zagotovi ustrezno mrežo javne zdravstvene službe, saj je organizacija nujne medicinske pomoči na lokacijah odvisna predvsem od ustrezne organizacije primarne zdravstvene službe. Vlada v uredbi ni določila 15 SUC-ov, temveč je opredelila lokacije, kjer se bo po sprejetih kriterijih vzpostavilo in organiziralo delovanje nujne medicinske pomoči v obliki satelitskih urgentnih centrov. Kot že povedano so kriteriji zastavljeni na način, da omogočajo tudi na primer možnost združevanja dveh sosednjih enot, ki vsaka zase ne izpolnjuje osnovnih kriterijev in s tem izpolnjevanja pogojev za skupno organizacijo kot SUC. Pri tem poudarjamo, da organizacija dela v obliki satelitskega urgentnega centra ni in ne sme biti statusni dosežek, temveč predstavlja tudi veliko obvezo, ki jo bodo manjši zdravstveni domovi sami z lastnim kadrom težko zagotavljali. Potrebno bo namreč začeti dosledno spoštovati določila ločevanja sočasnega dela v službi nujne medicinske pomoči od dela ambulant družinske medicine, na kar nas je Zdravniška zbornica Slovenije jasno opozorila s podatkom, da se to kljub temu, da se programi ene in druge dejavnosti plačujejo ločeno, to še vedno izvaja na 40 odstotkih delovišč mreže nujne medicinske pomoči in da je to močan dejavnik, ki odbija mlade zdravnike od dela na primarni ravni. Zaradi takega načina dela se še bolj zmanjša dostopnost do osebnega izbranega zdravnika. Po drugi strani pa trpi tudi varna in kakovostna obravnava sistema nujne medicinske pomoči, saj veliko zdravnikov ni dodatno usposobljenih za delo o nujni medicinski pomoči. S tem je povezano tudi financiranje službe NMP in ambulant družinske medicine, kar postavlja izvajalce NMP, ki ločevanje dela spoštujejo, v neenakopraven položaj, Ministrstvo za zdravje pa pred dejstvo, da se s prispevki zavarovancev plačuje dva programa, ki ga izvaja sočasno en nosilec programa.

Pomembno vlogo na vzpostavitev SUC-ov bodo imeli tudi kadrovski pogoji, kjer je predlagana zahteva, da ima izvajalec redno zaposlena vsaj dva in pol zdravnika specialista urgentne medicine ali družinske medicine z opravljenim usposabljanjem za delo v nujni medicinski pomoči. Zraven tega bo potrebno v satelitskih urgentnih centrih izvajati razširjeno obravnavo v skladu s strokovnimi usmeritvami razširjenega strokovnega kolegija za urgentno medicino, ki ne bo zajemala samo osnovnega pregleda in napotitev naprej v urgentni center, kar se danes v veliki meri tudi dogaja. Cilj je približati ustrezno in pa seveda tudi predvsem v največji možni meri, dokončno obravnavo prebivalcem v lokalnem okolju in s tem razbremeniti urgentne centre nepotrebnih prehodov s stanji, ki se lahko uredijo v lokalnem okolju. Urgentni centri namreč po številu obravnav za več kot 30 odstotkov presegajo kapacitete izgradnje, od tega pa imamo 60 odstotkov obravnav, ki bi se jih lahko izvedlo bodisi pri osebnem izbranem zdravniku oziroma službi nujne medicinske pomoči na primarnem nivoju.

Na očitek, da v severovzhodnem delu države nimamo lokacij SUC, smo že večkrat podali jasno pojasnilo, da imamo v mreži nujne medicinske pomoči v regiji Podravje in Pomurje, vzpostavljene tri urgentne centre in sicer Univerzitetni klinični center Maribor, splošna bolnišnica doktorja Jožeta Potrča Ptuj in Splošna bolnišnica Murska Sobota. Na tem območju na primarnem nivoju deluje tudi devet enot nujne medicinske pomoči v okviru zdravstvenih domov, in sicer na lokacijah Maribor, Ptuj, Murska Sobota, Lenart, Slovenska Bistrica, Ormož, Ljutomer, Lendava ter Gornja Radgona. Na tem območju je bila mreža obstoječih enot nujne medicinske pomoči že v preteklosti postavljena na način, da omogoča relativno hitre transportne čase do urgentnih centrov in zaradi tega ni potrebe po organizaciji nujne medicinske pomoči v obliki satelitskih urgentnih centrov. Lahko pa se posamezni sosednji izvajalci službe nujne medicinske pomoči na podlagi soglasja lokalne skupnosti odločijo, da se delovanje dveh sosednjih enot nujne medicinske pomoči organizira na skupni lokaciji in se tam vzpostavi SUC. Se pa strinjamo z vlagatelji peticije, da bo potrebno z nadaljnjimi ukrepi doseči večjo enakovrednost državljanov glede dostopnosti do nujnih zdravstvenih storitev, vendar ne na deklarativni način, temveč na podlagi kredibilnih podatkov o dejanski dostopnosti. Po kratki analizi dostopnosti prebivalcev do nujnih zdravstvenih storitev na podlagi podatkov iz števila programov mreže nujne medicinske pomoči in podatkov o obremenitvah s strani izvajalcev ugotavljamo, da je dostopnost v manjših krajih pravzaprav boljša kot v večjih centrih. Zdravstveni dom Ormož ima priznano in financirano eno in pol reševalno ekipo za 15 tisoč 800 prebivalcev, primerjalno to pomeni eno ekipo na 10 tisoč prebivalcev, povprečje v Republiki Sloveniji je ena ekipa na 22 tisoč prebivalcev, v večjih centrih kot so Ljubljana in Maribor pa imajo eno ekipo na 64 tisoč prebivalcev. Zdravstveni dom Ormož ima priznan in financiran program 24 urnega zagotavljanja zdravnika za nujno medicinsko pomoč, kar pomeni, da število prebivalcev na zdravnika za izvajanje NMP v Ormožu znaša 15 tisoč 800. Povprečje v Republiki Sloveniji je 27 tisoč 140, v Zdravstvenem domu Kamnik na primer 37 tisoč, v večjih centrih, kot so Ljubljana, Domžale in Kranj pa število prebivalcev na zdravnika službe nujne medicinske pomoči preseže številko 50 tisoč. Posledično se to kaže tudi na področju obremenitev, kjer ugotavljamo, da zdravnik v Zdravstvenem domu Ormož v 24-urah opravi povprečno eno intervencijo na terenu in izvede povprečno 0,6 pregleda na uro. Podobno kažejo tudi podatki za primerljive manjše enote nujne medicinske pomoči. Z navedbami na noben način ne želimo v kateremkoli smislu zmanjševati pomena lokacije in organizacije službe nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Ormož. Namen je samo prikaz dejstev, ki kažejo, da se na prebivalce v manjših občinah na noben način nikakor ne pozablja ali da se jih postavlja v nek neenakopraven položaj pri temeljni pravici do ustreznega zdravstvenega varstva. Na ministrstvu smo se tudi odločili, da bodo kakršnekoli spremembe glede optimizacije mreže dežurnih mest potekale v dialogu, in tega smo tudi s predstavniki, ki so danes prisotni, že vzpostavili in v soglasju z vsemi deležniki na lokalnem nivoju se kakršnakoli prenova sistema nujne medicinske pomoči je tesno povezana s sprejetjem strategije razvoja zdravstvene dejavnosti, tako na primarni ravni zdravstvenega varstva do leta 2031, saj gre za ključen dejavnik pri organizaciji javne zdravstvene službe na primarni ravni. Urejena in dostopna primarna raven je namreč temelj za zagotavljanje zdravniškega kadra za dežurna mesta in organizacijo službe nujne medicinske pomoči.

V zaključku bi rad poudaril, da bo Ministrstvo za zdravje v letu 2024 v sodelovanju z vsemi deležniki nadaljevalo z ukrepi prenove sistema nujne medicinske pomoči, ki bodo vključevali nadaljnje ukrepe krepitve programov z dodatnim financiranjem v uredbi, hkrati pa se pripravlja tudi predlog sprememb pravilnika o službi nujne medicinske pomoči, ki bo vseboval bolj jasne in tudi natančno določene pogoje za delovanje in financiranje služb nujne medicinske pomoči. Cilj vseh naših ukrepov je zagotoviti vsem prebivalcem dostopno hitro in kakovostno oskrbo nujnih stanj in to ne samo kot zakonsko določilo na papirju, temveč tudi takrat, ko to pomoč ljudje zares potrebujejo. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Želite, gospod Čander, tudi vi besedo? Lahko. Izvolite.

Hvala lepa, predsednik, za besedo. Mogoče samo kratek odziv, pa pojasnilo. Kakovost zdravstvene obravnave zdravstvenega varstva je predvsem odvisna od, bom rekel, razvite in dobro urejene organizacije na primarni ravni. To je tisti temelj, še posebej na, bom rekel, območjih, kjer ste sami omenili, so zdravstveni kazalci morda nekoliko slabši od povprečja ali govorimo tako, kot ste vi po jasno povedali, starajoče se prebivalstvo. In to je tisto kar je najbolj pomembno. Se pravi, preventiva in osnovno zdravstveno varstvo, to je temelj. Tukaj, bom rekel, je pa seveda druga zgodba, ali k temu pripomore tudi nujna medicinska pomoč. Verjetno glede na to, kar je bilo povedano v začetku, se uredbo povezuje s časom trajanja neke lokacije. Lokacije nujne medicinske pomoči so zelo jasno zapisane v pravilniku in pravilnik nikjer se ni spreminjal v, bom rekel, obsegu ali, bom rekel, lokaciji delovanja posameznega dela. Se pa spreminja, programi, to pa je dejstvo. In tudi tu je bilo tako, kot je že napovedano s strani državnega sekretarja, se bo za te programe zelo jasno določilo pogoje pod katerimi se bo lahko seveda programi tudi financirali. In večkrat smo doživeli, bom rekel, iz različnih sredin pretiran strah, da vse kar ni, bom rekel definirano kot satelitski urgentni center, jutri več ne bo financiralo. Tega nikoli nihče ni izrekel in nikoli nihče niti ni nameraval kdajkoli narediti. Tako, da mogoče res za pojasnilo, jaz imam včasih občutek, da se določene stvari ne razumejo pravilno, zato še enkrat pojasnjujemo. Mreža je takšna kot je obstoječa v pravilniku. Z uredbo se v resnici mreže ne more spreminjati. Zelo jasna so zakonska določila in pristojnosti in tudi zelo jasno je bilo povedano, v zaključku, da vsake stvari kjer se bomo pa pogovarjali o kakršnikoli optimizaciji, ki bo ljudem v resnici prinesla boljšo kakovost, ne glede na lokacije seveda se dela vse v soglasju z lokalnimi skupnostmi. Mogoče še en podatek, da veliko enot se na nas obrača nujne medicinske pomoči, da imajo težave z zagotavljanjem urnikov, kar pomeni, sploh v poletnem času, pa tudi delno zaradi umika soglasja zdravnikov za nadurno delo, kako sploh zagotoviti 24 urno nujno medicinsko pomoč. Bi rekel, v ta namen je Vlada sprejela tudi določene ukrepe, sklep s katerimi omogoča dvema sosednjima izvajalcema, da vsaj začasno to, v kolikor v resnici nimajo zdravnikov, lahko to zagotovijo na enem mestu. Se pravi, dajemo celo pravne podlage za določene ukrepe za premostitev eno, tako kot sem že rekel, zaradi, bom rekel, umika soglasij. Ker kaj se namreč dogaja v kolikor imamo, tak je bil primer v času zdravniške stavke, potrebno je bilo zagotavljati neprekinjeno zdravstveno varstvo oziroma nujno medicinsko pomoč. In kaj se je začelo dogajati? Ambulante družinske medicine so v resnici prenehale s kompletnim svojim delovanjem zato, da so tej obligaciji tudi lahko zadostili. To pa je zelo resna nevarnost, kaj lahko na dolgi rok pomeni za zdravstveno varstvo prebivalcev. Zato je vedno, še enkrat poudarjamo, temelj je dobra družinska medicina in to je temelj tudi za vse lokacije nujne medicinske pomoči. Hvala.