Spoštovani, lepo prosim, da se usedete, da lahko začnemo današnjo sejo.

Spoštovane članice, spoštovani člani komisije, spoštovani minister, spoštovana državna sekretarka, vsi vabljeni ter ostali prisotni, lepo pozdravljeni! Začenjam 10. sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice oziroma člani komisije: doktorica Tatjana Greif in Jože Tanko. Na seji imamo kot nadomestne članice in člane: Branko Zlobko nadomešča poslanko Saro Žibrat, magistrica Meira Hot nadomešča poslanca Predraga Bakovića, poslanec Dejan Süč nadomešča poslanca Dušana Stojanoviča.

Glede na to, da je seznam vabljenih obširen, ga na tem mestu ne bom prebirala, saj je razviden iz samega sklica seje. S svojo udeležbo na današnji seji pa so od vabljenih opravičili: magistrica Sussane Weitleiner, predsednica Kulturnega društva člena 7 za avstrijsko Štajersko Pavlova hiša in pa Jelisava Dobovšek Sethna, članica Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu z Japonske. Današnje seje se preko videopovezave udeležujejo tudi člani Sveta Vlade za Slovence po svetu, ki jih prav tako lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - GOSPODARSKO SODELOVANJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN SLOVENSKO SKUPNOSTJO V ZAMEJSTVU IN PO SVETU.

S sklicem seje 28. maja ste prejeli gradivo, poročili Slovenske globalne poslovne povezave ter Zamejske gospodarske koordinacije, naknadno pa še odziv Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu na priporočila 19. Vseslovenskega srečanja ter predstavitev Ameriško-slovenskega kluba.

Za predstavitev gradiva tako k besedi najprej vabim državno sekretarko na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, gospo Vesno Humar. Državna sekretarka, izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Cenjene poslanke in poslanci, drage Slovenke in Slovenci, iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Madžarske in sveta, en lep pozdrav! Zelo lepo in pomembno temo načenjamo danes tudi v Državnem zboru. Bila je eden od pomembnejših delov včerajšnje razprave s predsednikom Vlade, s katerim smo se srečali v okviru redne seje Sveta za Slovence v zamejstvu. Meni je ta tema zelo pri srcu, predvsem zaradi tega, ker je pomembno, da o Slovencih, ki živijo zunaj meja naše domovine, govorimo tudi v tem pozitivnem smislu. Velikokrat namreč zelo po krivici obravnavamo Slovence, ki živijo zunaj meja, samo kot skupnosti, ki potrebujejo našo pomoč, podporo, razumevanje in tako naprej, kar je seveda vse res in prav, velikokrat premalo pa kot skupnosti in posameznike, ki Sloveniji, slovenskemu gospodarstvu, razvoju Republike Slovenije lahko veliko ponudijo in dajo. Zato je ta gospodarska tema zelo, zelo pomemben del širše tematike, s katero se ukvarjata ta komisija in urad.

V preteklem letu so bili res narejeni zelo pomembni in zelo konkretni koraki, ki so bistveno izboljšali povezanost Slovencev, slovenskih gospodarstvenikov in podjetnikov, ki delujejo zunaj naših meja; bom prepustila ministru za gospodarstvo, gospodu Hanu, da bolj podrobno predstavi delovanje Zamejske gospodarske koordinacije. In mislim, da smo ravno včeraj prejeli nekaj zelo konkretnih pozitivnih novic o korakih naprej v tem smislu, ampak mislim, da bo gospod minister vse to zelo celovito predstavil. Jaz lahko v imenu urada samo izrazim eno veliko, veliko zadovoljstvo s tem, da je ta koordinacija po vzoru obstoječega Agro Slomaka nastala in eno veliko hvaležnost do Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, ki ima res za to tematiko velik, velik posluh in je sodelovanje med uradom in ministrstvom dejansko izvrstno, kar se potem pozna tudi pri doseženih rezultatih.

Sama bi se v uvodni besedi rada obrnila k naslednji tematiki, ki nas čaka, torej bi se rada obrnila v prihodnost. Zamejska gospodarska koordinacija, torej povezava štirih zamejskih gospodarskih organizacij, ki delujejo v sosednjih državah, je pomemben začetek in pomembna platforma, hkrati pa imamo razvito in delujočo še eno platformo, torej Slovensko poslovno globalno mrežo, ki prav tako že kar nekaj let povezuje gospodarstvenice in gospodarstvenike, ki delujejo po svetu. Mislim, da je naš prihodnji skupni korak v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, pa tudi z Ministrstvom za zunanje in evropske zadeve oziroma z njihovim Oddelkom gospodarske diplomacije ter drugimi deležniki, da dejansko v bistvu obe gospodarski stvarnosti povežemo in da to sodelovanje na tak način nadgradimo. Vem, da tudi smo prebrali v gradivu, pa tudi sicer iz številnih pogovorov, da je ambicija tudi na strani Slovenske globalne gospodarske mreže zelo velika, da tudi njih čaka eno novo razvojno obdobje. In prepričana sem, da bo Vlada ta prizadevanja z veseljem, z veseljem podprla in da se bodo ta prizadevanja tvorno vključila v vse tisto, kar je bilo na področju gospodarskega sodelovanja storjenega do sedaj. Je pa tako, da veliko smo naredili, vedno je premalo. Ampak ne premalo zato, ker bi želeli zdaj zadostiti nekim, bi rekla, zunanjim pričakovanjem, kriterijem ali kakorkoli, ampak prav iz razloga, ki sem ga navedla na začetku, torej, da potenciala med Slovenkami in Slovenci, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo zunaj naših meja, je ogromno in zato morajo biti ravno tako številna in intenzivna naša prizadevanja, da te potenciale sprostimo v dobro v bistvu matične države in naših zamejskih in izseljenskih skupnosti.

Toliko z moje strani za uvod in hvala lepa.

/ krajši izklop mikrofona/ Se opravičujem. Najlepša hvala spoštovani državni sekretarki.

Sedaj pa dajem besedo ministru za gospodarski razvoj. Izvolite, gospod Han, beseda je vaša.

Hvala lepa, spoštovana predsednica.

Spoštovani in spoštovane, dragi prijatelji in dobrodošli v Državnem zboru! Jaz imam eno veliko težavo, ker ne bom mogel biti dolgo prisoten, ker grem v tujino, ampak enostavno verjemite mi, da ne glede na vse, karkoli se bomo danes dogovorili, bomo poskušali na našem ministrstvu zadeve izpeljati, ker vam moram zdaj iskreno povedati iz srca, zaradi vas smo lahko tu v domovini bistveno bolj samozavestni, kot bi lahko bili. Mogoče se tega niti ne zavedamo in vsaj jaz sem v teh dveh letih spoznal, moram povedati, da prej ne, kaj delate za to našo domovino vi na gospodarskem področju sploh. In zato bi seveda radi na našem resorju vsaj minimalno zadeve premaknili, zato da bo v bistvu vsem nam bolje. Brez državne sekretarke in ministra Arčona se seveda nekatere stvari ne dajo. In jaz potrjujem, da je naše sodelovanje odlično. In tukaj bi se vendar rad zahvalil, jaz se zmeraj moram zahvaliti tistim, ki res kaj delajo, ker včasih se ministri samo hvalimo pa slikamo, delajo pa ljudje v ozadju. Ampak tukaj sta Dejan in gospa Humar tista, ki v bistvu delata največ. Tako da res hvala lepa.

Nacionalni interes Slovenije, gospe in gospodje, je gospodarski razvoj in brez močnega zamejstva tudi ne bomo imeli takšnega gospodarskega razvoja, ki si ga na koncu koncev vsi skupaj želimo. Zato želimo krepiti zamejske gospodarske organizacije in vse te njihove povezave, ker bo s tem našemu gospodarstvu bistveno bolje. Za močno zamejstvo, ki mora biti, ter njegov nadaljnji razvoj in razvoj, kar je v nacionalnem interesu Slovenije, je ključnega pomena prav gospodarstvo. To je kot v naši državi, če ne bomo imeli dobrega gospodarstva, ki bo seveda plačevalo davke, mi drugega v državi, drugega vira za polnjenje proračuna nimamo, si verjetno tudi težje predstavljamo blaginjo, takšno, ki jo zdaj živimo. Zato moramo narediti vse, da bom rekel gospodarstvu, bodisi zamejskemu ali pa našemu, naredimo dobre, dobre pogoje. Zamejske skupnosti, vi to zelo dobro veste, predstavljajo v bistvu neko naravno gospodarstvo, gospodarsko zaledje Slovenije, in ga jaz vidim kot zelo pomemben ekonomski potencial, kjer v bistvu lahko nam pomaga pri tem čezmejnem sodelovanju država. Naša je seveda zelo izvozno naravnana, smo industrijska država, neke statistike govorijo, celo tretja v Evropi, ampak največ, bom rekel, blagovne menjave je z državami, našimi sosedami, se pravi Avstrijo, Hrvaško, tudi nekaj zdaj z Madžarsko, Nemčijo in tako naprej. To so vse, bom rekel, te države, ki so zelo pomembne. In ravno pri tem lahko vi v bistvu največ pomagate. In samo to tesno sodelovanje, neko kulturo sobivanja med vsemi, bom rekel, akterji, če bomo znali imeti to kulturo sobivanja, potem se jaz za rezultate na tem področju ne bojim. Leta 2022 - vendarle je to treba poudariti, zato ker verjetno nas, hvala bogu, kdo sploh gleda -, na pobudo vseh zamejskih organizacij je bila ustanovljena Zamejska gospodarska koordinacija, prvič v 30 letih na takšen način. In Slovenija je v bistvu z matično državo prvič povezala vse ključne zamejske gospodarske organizacije. In verjemite mi, da iz vas, bom rekel, črpamo veliko energije in imamo zdaj vse te gospodarske zamejske organizacije, od Hrvaške, Madžarske, Italije, Avstrije. In se mi zdi, da zadeva je dobro nastavljena. Imamo ogromno, ogromno prostora, da res naredimo še bistveno več korakov naprej. Kot gospodarski minister sem v lanskem letu obiskal zamejske skupnosti v Porabju na Madžarskem. To je bilo mislim, da maja leta 2023, in bil sem tudi na avstrijskem Koroškem, tudi v tudi 2023, bil sem tudi na Štajerskem in vem, da me čakajo še obiski v Italiji in na Hrvaškem. In veste, da bom zelo rad prišel, da v bistvu naredimo to, kar smo naredili v Porabju in v Celovcu, in da res potem mi vas poslušamo, ker potem na podlagi tega tudi kakšno stvar realiziramo. Mi smo leta 2024, v Planici je potekala prva letna konferenca tako imenovane Zamejske gospodarske koordinacije. Naslov je bil, kako v bistvu, kako si predstavljamo to čezmejno sodelovanje in kako vse te izzive spremeniti v neke nove priložnosti. To se mi zdi ključno in se mi zdi, da smo dobili kar nekaj odgovorov, in tudi vem, kje vas, bom rekel, nekatere stvari mučijo. Seveda je ena od tega, da vse skupaj deluje, je potrebno, bom rekel, iz te naše domovine spraviti tudi nekaj denarja, da boste lahko normalno vsi skupaj funkcionirali. Jeseni, kot sem že rekel, se bomo odpravili na Hrvaško. Tam bomo imeli prvo poslovno konferenco Zamejske gospodarske koordinacije in tudi nekatera potem srečanja z raznimi gospodarskimi subjekti. Naj povem, da tisto, kar smo se v Planici pogovarjali, nasploh, kar se pogovarjamo že v tem letu dni, v petek bo objavljen prvi javni razpis za sofinanciranje stroškov dela v zamejskih organizacijah, se pravi, to je 16. 4., v okviru razpisa bomo zamejskim gospodarskim organizacijam za leto 24 sofinancirali strošek dela redno zaposlenih oziroma pogodbenega dela za enega zaposlenega v vsaki zamejski gospodarski organizaciji. Ne vem ali bo to dovolj. Gospodje iz Avstrije so me samo opozorili, Matjaž lepo prosim, samo dajte ne preveč administrativno, se pravi birokratizirati zadeve zato, ker tako kot v gospodarstvu, nimate se vi časa s papirji ukvarjati. To mora biti relativno zelo enostavno, da se zadeva na nek način financira. In to bomo zdaj v petek dali ven.

Zdaj, nekaj razpisov smo tudi že naredili v Porabju in jaz sem tudi bil videl, videl približno, kam je, tudi ta sredstva so bila namenjena in vam moram eno stvar povedati, predvsem za slovensko gospodarstvo kjer na nek način dajemo silne, skoraj milijarde v neko spodbujanje in so ti kdaj hvaležni, kdaj ti niso hvaležni, vidiš kako so ti hvaležen, na primer v Porabju, ko daš 5, 10, 15000 evrov enemu obrtniku. In včasih je to, bom rekel, sploh pomembno, zakaj se sploh trudiš za kako stvar, daš nekemu podjetju 15 milijonov ti še dober dan, ne reče več. Ampak teh ekstremov je relativno malo.

Kar se tiče zdaj Porabja. V letošnjem letu se zaključuje izvajanje programa spodbujanja gospodarske osnovne avtohtone slovenske narodne skupnosti na Madžarskem. Tu smo se včeraj pogovarjali pri predsedniku Vlade malo. Govorimo o treh ukrepih, tako da govorimo o ukrepih spodbujanja naložb v gospodarstvo, potem v turizem in pa promocija programskega območja in podpora pri izvajanju programa. Mislim, da je bilo počrpanih 1000000 in 600000 evrov za več kot 40 projektov. In mislim, da vsak evro, ki ga namenjamo zamejcem, našim se nam vrne in ga namenimo relativno, ga zelo dobro naložimo. Zdaj, ker veste, da mi pokrivamo tudi šport, se pogovarjamo tudi za vzpostavitev zamejske koordinacije na področju športa. To bi rad naredili v letu 25, zdaj bomo najprej izbrali kaj se sploh potrebuje na tem področju in potem bi šli tudi v neke spodbude za, bom rekel, vsa ta društva v zamejstvu glede športne infrastrukture Slovencev v zamejstvu.

Zdaj, na koncu bi vendarle se res zahvalil za odlično, za odlično sodelovanje. Verjamem, da lahko še kakšno stvar seveda popravimo, ampak če želimo doseči neke cilje, potem verjamem, da lahko samo z nekim kulturnim pogovorom med nami in predvsem pa s spoštovanjem do vas pridemo do dobrih rezultatov. Tako da jaz bi se vam zahvalil in upam, da se zdaj v jeseni dobimo na Hrvaškem, potem pa še v Italiji. Vmes pa seveda normalno vrata Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport so odprta. Res je, da na tem področju bistveno več naporov dela državni sekretar Dejan, ampak mi se vsi skupaj dogovorimo in želimo res pomagati, tako da zaenkrat najlepša hvala. Hvala.

Najlepša hvala ministru. Sedaj pa dajem besedo gospodu Bogdanu Šaleju za predstavitev Poročila Slovenske globalne poslovne povezave. Izvolite, gospod Šale, beseda je vaša.

Ja, nisem navajen govoriti v parlamentu. Gospa predsednica lepo pozdravljena, gospe in gospodje poslanci, gospod minister, gospa državna poslanka. Za ministra me še posebej veseli, ker smo iz istih krajev doma, tako da še lahko malo bolj govorim po naše, bi rekel. Glejte, te dni ravno 9. junija je 64 let, ko sem jaz s 16 leti šel v Brazilijo oziroma po svetu, ne, in(nadaljevaje) nikoli ni bilo pri meni, niti pri družini, vprašanje, ali smo mi postali Brazilci ali smo postali Američani ali smo postali…, vedno smo bili Celjani in vedno smo bili in bomo še vedno ostali Slovenci. Zakaj ta uvod? Ker jaz ne bom veliko govoril, če dovolite, o našem poročilu in o našem delu. Tu ga kolegi iz drugih organizacij po svetu poznajo, veleposlanik Gosnar, ki je bil soustanovitelj, in gospa državna sekretarka je že veliko o njem povedala.

Kaj nas združuje, kajne, združuje nas to, da 30 slovenskih poslovnih organizacij, zbornic in poslovnih klubov, ki so jih ustanovili Slovenci in ki so jih začeli ustanavljati, ne v zdajšnjih letih, ampak že leta 1902. v Chicagu, so bile prve organizacije. To se pravi, Slovenci imamo tradicijo združevanja v gospodarskih in poslovnih organizacij. Organizacije, ki jih tu gospodje in gospe predstavljajo, so že 70, 60 let stare, po celem svetu in, ki predstavljajo milijardo 500 milijonov potrošnikov. Kaj mi želimo? Mi želimo, gospod minister, da se vrnem na vaš nastopni govor, ko ste bili v parlamentu, ko ste se predstavili kot kandidat za ministra. Jaz nisem imel vašem govoru, nimam kaj dodati. Jaz ga samo želim, mi ga samo želimo, da bomo iz izjav, ki jih imamo, kako bomo naprej sodelovali, kakšno bo to sodelovanje, kako bo ta svet, gospodarski svet, ki se je na eni strani v Sloveniji zelo spremenil, v 32. letih je Slovenija zelo napredovala.

Gospod minister, jaz se z vami strinjam, ko govorite o gospodarskih dosežkih, ne pa o vsakdanji politiki, ki pravite, poglejte, kakšni so dosežki. Ti dosežki slovenskega gospodarstva, slovenskega podjetništva in s tem tudi sistema, vladnega sistema, so zavidljivi, so nanje smo mi vsi ponosni. In ta struktura slovenskega gospodarstva se je v teh 30 letih spremenila, kot se je spremenilo gospodarstvo v celotnem svetu in zdaj moramo mi najti tukaj dialog. Kakšen dialog, ki bo dal slovenskemu gospodarstvu v Sloveniji eno dodatno silo, da bo povečal svojo prisotnost v vse bolj konkurenčnem svetu, kajne, in zato bi jaz, gospod minister dovolite, predlagal, da bi, da tretje leto na tem globalnem forumu, jaz sem vesel, da je globalni forum, ker mi se imenujemo globalna organizacija, že vsa leta, tri, štiri leta, da tudi to sodelovanje daste na dnevni red. Ne lansko leto, pa letos ni bilo, nam to ni uspelo, upamo, da nam bo to naslednje, ker zelo preprosto, ko Vlada reče, ko minister za gospodarstvo reče, da je to sodelovanje pomembno, se celotni državni aparat, plus vse gospodarstvo gre za njim. To je dejstvo na celem svetu in tudi v Sloveniji. In to, mi smo danes slišali in smo slišali takrat, ko ste vi nastopili. Mi ne moremo, to ni nekaj posebnega, mi smo del slovenskega gospodarskega prostora v svetu, kateremu lahko pomagamo z digitalnimi orodji, ki jih uporabljamo in danes uporabljamo tako eno platformo, ki jo je financiralo zunanje ministrstvo in urad, imamo potem še, še zemljevid slovenske prisotnosti v posameznih državah, kjer lahko greš na zemljevid in vidiš vse, kako se to, kakšne slovenske proizvode in storitve imaš. Potem imamo en program, ki ga vodi SDGZ iz Trsta, ki je praksa, ki ga podpira tudi urad, zunanje ministrstvo, gospodarsko diplomacijo, imamo dobre odnose. Moramo pa biti del sistema, ne samo tako imenovanih poslovnih klubov, ampak celotnega sistema internacionalizacije slovenskega gospodarstva.

In ko smo že pri poslovnih klubih, ki so se zdaj zbrali tudi v Mariboru, ta prejšnji teden. 450 tisoč evrov, ki jih ima Spirit za poslovne klube, jaz ne bi komentiral. To je denar, ki je na razpolago, ki ga ima država, ki ga daje. Mi, kot poslovni klubi pa poslovne organizacije smo pa še dali 12 milijonov zraven, da mi delamo. Ampak ta denar, s tem denarjem se da malo narediti, se da veliko narediti, ampak to je samo vprašanje, koliko se pa lahko še več naredi in kako se v boljši povezavi z boljšimi tehnologijami, manj birokracije pa za malo sredstev da več narediti. Nam je pomembno sodelovanje v vsaki naši organizaciji. Vsak slovenski podjetnik v svetu ali podjetnica je ponosna in želi sodelovati s Slovenijo, ni tukaj vprašanje denarja, ampak je tu vprašanje štemplja, da sodelujemo in da bomo našli to sodelovanje. To je za nas več važno. Doktor Marija Pahor, ki je s Koroške, pa dela zdaj v Trstu je napisala lansko leto eno zanimivo študijo, ki govori o slovenskosti, kjer govori, da da utrjevanje gospodarstva v slovenski skupnosti po svetu je najboljši način, da se utrjuje tudi jezik, da se utrjuje iz generacije v generacijo LˊDor Vador, da se utrjuje slovenskost kot taka. In nekaj drugega je, kar je še pomembno. V zadnjih dveh letih ni slovenskega podjetja v tujini in mi imamo okrog 2 tisoč registriranih v naši organizaciji na vseh kontinentih, ki bi ne bilo konkurenčno uspešno ali ki bi zaprlo svoja vrata. Slovenke in Slovenci, tako kot ste tukaj v Sloveniji, smo tudi v svetu globalno priznani in konkurenčni podjetniki. In vse več je pa te povezave med nami v samem svetu, recimo Brazilija z Nizozemsko, Argentina s Kanado in tako naprej ali pa z ZDA z Brazilijo ali pa z Avstralijo. Vse te več povezave je in mislim, da je, tu je zelo pomembno, da mi čim boljše to izkoristimo, tudi in predvsem tudi v tem svetu novih tehnologij. Jaz imam tu en govor, ki sem ga hotel delno prebrati, pa mi je potem veleposlanik Gosnar opozoril, da je govor napisala umetna inteligenca, ne pa jaz. In sem rekel, bom raje govoril, namesto da bom bral govor umetne inteligence. V tem svetu, ki se zelo hitro razvija je pomembno, da se te povezave tudi med nami hitreje delajo. Tukaj moramo iti predvsem v novi strukturi slovenskega gospodarstva, ki so družinska podjetja, srednja podjetja. Od petih največjih izvoznikov v Sloveniji so štiri multinacionalke in ena je koncentriran en del evropskega tržišča, da tukaj najdemo čim več biznis to biznis med podjetniki, da v podjetniški strukturi, kot se to dogaja že v Roto v Deva softu, da v njihovo strategijo, dolgoročno strategijo dajo tudi kot prednost sodelovanje s Slovenkami in slovenskimi podjetniki po svetu. In to je en del, ki ga moramo mi opraviti. Dokaz, da smo spodobni, v principu, da Slovenec Slovencu ni volk, ta izraz je nekaj, ja vsaj mi ga tako ne smatramo, ali pa volkulja. In da bomo to našli pod geslom posluj s Slovencem ali s Slovenko in zmaguj. Skratka, da bodo naše bilančne vsote v naših podjetjih v Sloveniji boljše in da v tej preobrazbi slovenskega gospodarstva za naslednjih 30 let, jaz mislim živeti še do 120 let mimogrede povedano, da bo v tej preobrazbi, tehnološki, tržni preobrazbi, da bo to partnerstvo bolj zaživelo, še bolj močno in tudi z napori, kot doktor Pleskovič v Slovenskem svetovnem kongresu, ki to že dalj časa tudi organizira in vseh nas, da bomo našli ta skupni jezik, ki bo dal skupne rezultate.

Še nekaj, gospod minister, pa gospa državna sekretarka, bi jaz poudaril. Slovenska podjetja v tujini, mi smo izven meja, mi nimamo zamejstvo, mi smo samo en svet, spadajo med družbeno odgovorne, zelo skrbijo za svoje delavce. Večina teh podjetij ima tudi delitev dobička s svojimi delavci, ne. So socialno organizirane, tako da smo lahko na to podjetništvo slovensko, izven meja zelo zelo ponosni. In potem z ideološkega stališča bom povedal kaj mi je rekel predsednik slovenske zbornice, slovensko argentinske zbornice gospod Križ. Je rekel, prej so eni tam hodili pa eni so tja hodili, gospa državna sekretarka je bila v Argentini, v zbornico pa hodijo vsi. Gospodarstvo združuje. Gospodarstvo je tisto. In če se bomo boljše povezali s faktorji Ministrstva za gospodarstvo in njenimi organizacijami, tako kot smo dobro povezani z Uradom z zunanje ministrstvo, mislim da smo nepremagljivi. Najlepša hvala.

Najlepša hvala gospodu Šaleju za njegove besede. Aha, gospod minister, izvolite.

Mogoče samo mogoče za kratek komentar. Podpišem vse, kar ste ta moment izvajali, ker absolutno smo lahko na slovensko gospodarstvo ali je, bom rekel v Sloveniji ali je, bom rekel, v tujini v svetu ponosni. Mi imamo eno veliko prednost, kdo sem jaz, da bi vam govoril v slovenski, slovenskem gospodarstvu, ki je tudi prednost pred drugimi, akumulirano ogromno znanja in zakaj tudi tuje firme investirajo v Sloveniji. Zato, ker je ravno znanje, bom rekel, prednost ljudi, odgovornost zaposlenih in tako naprej prednost katerega, bom rekel, nekateri izkoristijo, da vlagajo v Slovenijo. Slovenija postaja zanimiva, ampak če ne bomo naredili, bom rekel, to dvosmerno, dvosmerno cesto, to kar ste vi rekel, ne bo v redu. Jaz že nekaj časa razmišljam, ko hodim tudi po tujini in se srečujem z našimi podjetniki, ki mi pravijo eno stvar, mi imamo relativno solidno organizirano, bom rekel, tako imenovane te razne zbornice, pa država, ki predstavlja in pomaga gospodarstvu odpirati druge trge, ampak če mene vprašate, kakor zdaj sam vidim, mi imamo to preveč na nek način, preveč je razno raznih, ne vem, en, pa imaš obrtno zbornico, pa imaš gospodarsko zbornico, pa imaš Spirit, pa imaš Ministrstvo za zunanje zadeve, preko ekonomskih svetovalcev. Moja velika želja je, da bi, bom rekel, dali na kup vse te zgodbe, skupaj financirali in da bi imeli čim več nekih predstavnikov v svetu, ki bi pomagali našemu gospodarstvu odpirati zgodbo. Zdaj pa, če imamo, zadeve, zdaj pa če imamo tega preveč razmetanega po državah ni v redu. Tako da mogoče bo potrebno tudi z vašo pomočjo narediti neko novo zakonodajo, akumulirati vsa sredstva, ki jih vsi skupaj namenjamo za, bom rekel svoja predstavništva po tujini in narediti neko mrežo, ki bi res delovala v prid gospodarstva. Tako, da kadarkoli se usedemo, se pogovorimo, če bomo, kot sem že rekel, dobro sodelovali med sabo, potem lahko tem gospodarstvu še bistveno več pomagamo.

Najlepša hvala ministru. Aha, gospod Šalej, v redu, to še, potem pa gremo naprej. Izvolite. Da ne bo...

Oprostite, jaz sem se sicer naučil, da ko minister govori se ne, ni replika, ni odgovor ministru. Ja. Glejte, Slovenija je ena redkih držav na tako visoki stopnji razvoja, ki nima gospodarskih zbornic, tako kot ima v bivši Jugoslaviji PKJ, ki ni primer, je bil svoje, ampak tako kot so nemške zbornice, ki so bile ustanovljene pred 150 leti in tako naprej, tako mislim, da tukaj je prostor, da ga še lahko zelo dobro razvijemo.

Jaz bi še poudaril, kakšen je pa naslednji naš razvoj. Mi bomo v dogovoru s kolegi iz naših zbornic, bomo ustanovili, se bomo preselili v Trst, ker Trst je največje, največje slovensko tržišče v svetu, mislim gospodarsko tržišče in pogledano v svet, kjer bo sedež naše, naše organizacije pri SDGZJU, ki bo potem vodila to, ta del kot executive office, bi rekel, ne in predsednik se bo imela, da bova tudi midva lahko šla to penzijo, kajne, pa nehala razburjati svet, pa to naprej.

Jaz bi še pa, preden zaključim, še enkrat iz srca se vsem zahvalil, Uradu, Ministrstvu za zunanje zadeve, s katerim dobro sodelujemo v slovenski, slovenskemu svetovnem kongresu in tudi komisiji, za ta napor, ki smo ga vložili zadnja tri leta, štiri leta, da se bomo drugo leto, jaz upam, na enem velikem srečanju tudi v Novi Gorici vsi gospodarstveniki sveta še bolj pokazali in še boljše sodelovali in gospod minister, najlepša hvala za vaše spodbudne besede.

Gospa predsednica, hvala lepa.