7. nujna seja

Odbor za kulturo

15. 4. 2019
podatki objavljeni: 15. 4. 2019

Transkript

Spoštovani vse članice in člane Odbora za kulturo prav lepo pozdravljam in prav tako vse vabljene na današnjo sejo! Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani in članice odbora: Zmago Jelinčič Plemeniti se je opravičil, potem poslanko Ljudmilo Novak nadomešča poslanec Jožef Horvat, poslanca mag. Dejana Kaloha nadomešča mag. Branko Grims, poslanko Alenko Jeraj nadomešča poslanec Andrej Šircelj in prej omenjenega Zmaga Jelinčiča Plemenitega nadomešča Jani Ivanuša. Na seji kot nadomestne članice so ti našteti.  Skratka, prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo je odločen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem. Sedaj pa besedo predajam predsedniku Odbora za zunanjo politiko Matjažu Nemcu. Prosim.
Hvala lepa, spoštovane kolegice, dragi kolegi, spoštovani gostje!  Pričenjam s 10. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani Odbora za zunanjo politiko. Torej, namesto gospoda Ivana Hrška je z nami gospod Jurij Lep, namesto gospe Monike Gregorčič je z nami gospod Gregor Perič, namesto gospoda Janeza Janše je danes gospod Jožef Lenart, namesto dr. Anžeta Logarja je z nami gospod Bojan Podkrajšek, namesto gospoda Roberta Pavšiča je z nami gospa Karla Urh, namesto gospoda Andreja Rajha je z nami Marko Bandelli in namesto gospoda Zmaga Jelinčiča Plemenitega je z nami gospod Jani Ivanuša. Naj omenim še, da imam eno opravičilo in sicer opravičuje se gospod Ferenc Horváth.  Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.  S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA NEDOPUSTNO VMEŠAVANJE MADŽARSKE V URESNIČEVANJE PRAVICE DO SVOBODE IZRAŽANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI. Skupna seja obeh odborov je sklicana na zahtevo poslanskih skupin SMC, LMŠ, SD, SAB in DeSUS z dne 11. 4. 2019. S sklicem ste prejeli tudi gradivo, kije objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Na sejo so vabljeni: predlagatelj zahteve, torej predstavniki poslanskih skupin SMC, LMŠ, SD, SAB in DeSUS in v imenu predlagatelja bo sodeloval gospod Gregor Perič, gospod minister za zunanje zadeve, dr. Miroslav Cerar, gospod minister za kulturo, gospod Zoran Poznič, gospod Gregor Repovž, odgovorni urednik tednika Mladina, predstavnika Društva novinarjev Slovenije, predstavnika Združenja novinarjev in publicistov, gospod Borut Šuklje, kot nekdanji diplomat Republike Slovenije, ter Klub nekdanjih slovenskih veleposlanikov. Besedo tako dajem, spoštovane in spoštovani, gospodu Gregorju Periču, ki v imenu predlagatelja podaja dopolnilno obrazložitev.  Izvolite, imate besedo.
Hvala lepa za besedo.  Lep pozdrav vsem! Kolegice, kolegi, poslanci, ministra, ostali gostje, dober dan! Torej, danes smo na te seji predvsem zaradi tega, da se dotaknemo problematike, ki je bila zelo aktualna pred kakšnim tednom in verjamem, da je aktualna ves čas. Govorimo namreč o svobodi kot konceptu, zelo široko in govorimo zelo konkretno o svobodo izražanja kot pravici, kot pravici, ki je tudi zelo jasno definirana že v naši Ustavi, pa ne le v naši Ustavi, ampak tudi še številnih drugih mednarodnih aktih. Zakaj danes razpravljamo o konceptu svobode izražanja oziroma svobode medije? Predvsem zaradi tega, ker smo bili priča neki situaciji, ki je, verjamem, marsikomu dvignila obrvi. Konkretno govorim o intervenciji, ki ji je bila Slovenija oziroma konkretno Ministrstvo za zunanje zadeve deležno, ko je s strani madžarskega veleposlaništva prejela verbalno noto, v kateri smo slišali oziroma brali o tem, da pričakuje od našega zunanjega ministrstva, da bo interveniralo pri pisanju oziroma pri delovanju oziroma poseglo v avtonomijo, tako uredniško, kot medijsko, tednika Mladina. To je nekaj, česar nismo vajeni v tem delu Evrope, to je nekaj česar si ne predstavljamo, to je nekaj, kar je tudi znotraj diplomatskih krogov povzročilo nemalo nejevolje, nemalo presenečenja in nemalo presenečanje oziroma šok je povzročilo tudi na političnem prizorišču, torej na političnem parketu. Zato se mi zdi zelo pomembno in se zahvaljujem dejansko vsem partnericam, da so zaznale, da zaznavajo to potrebo po te razpravi, ker se mi zdi izredno pomembna. Torej, danes imamo zasedanje dveh odborov, tako Odbora za zunanjo politiko, kot Odbora za kulturo, oba sta pristojna za to področje. Odbor za zunanjo politiko zato, ker gre za neko intervencijo tuje države na ozemlje Slovenije, Odbor za kulturo zato, ker vsebinsko pokriva zlasti področje medijev. Če sem čisto konkreten, torej v petek 22. marca, to je Mladina zelo natančno poročala, ker je bila vključena v to, torej naslovnica je dvignila kar nekaj prahu. Poznamo naslovnice Mladine, tudi v končni fazi v SMC poznamo naslovnice Mladine, ker smo bili tudi mi oziroma naš predsednik predmet teh naslovnic in vsi vemo kakšne so naslovnice Mladine, torej nikakor ne božajo, ampak so ostri, imajo to satirično ost, marsikdaj provocirajo in naredijo v družbi neke premike, neke premisleke in tudi v tem primeru, torej v primeru tako imenovane oziroma v nevednicah »sporne« naslovnice, ki je obravnavala Viktorja Orbana in predstavnike stranke SDS, torej zgodilo se je zelo veliko.  Torej odziv, ki smo ga bili deležni s strani Madžarske je pravil, da ta naslovnica krši načela svobode tiska in izražanja. Torej vse kar je sledilo temu in verbalna nota in potem tudi odziv sam s strani Ministrstva za zunanje zadeve, ki je bil dejansko zelo diplomatsko hladen ion ni dopuščal kakršnekoli debate o temu, da bi komurkoli prišlo na pamet, da bi interveniral v katerikoli medij v tem smislu, da bi vplival na način njegovega poročanja, na samo uredniško politiko ocenjujem kot pozitiven in primeren odziv, vsekakor je pa to tematika o kateri moramo opraviti neko razpravo, še zlasti zaradi tega, ker smo v zadnjem obdobju bili v Sloveniji deležni zelo neobičajnih odzivov s strani naših sosed, tako s strani Italije in predsednika Evropskega parlamenta, gospoda Tajanija, kjer je dejansko povzročil nemalo začudenja in slabo voljo ne samo v Sloveniji, ampak tudi na Hrvaškem in v končni fazi tako tudi s hrvaške strani z dogajanje okoli prisluškovalnih afer in vseh tistih podatkih, ki so prihajali do nas z namenom kompromitacije arbitražnega sporazuma. Skratka, v nekem trenutku se je Slovenija znašla v okolju, kjer se skoraj da zdi, da naše sosede gledajo na nas, kot na nekega partnerja, ki jim ni enakovreden.  Jaz bi želel, da v današnji razpravi pošljemo neko zelo jasno politično sporočilo pa hkrati tudi zavezo, da si Slovenija želi nekega miroljubnega sodelovanja, neke kooperativnosti, nekega udejstvovanja na področju gospodarstva, kulture, infrastrukture, turizma in še bi lahko našteval, ampak to na način, ki je enakovreden in dostojen ono-pravnih članic Evropske unije in v vseh treh primerih, ki sem jih tudi navedel, tudi zveze NATO.  V tem smislu je potem tudi ta današnja seja zelo pomembna, da bolj natančno osvetlimo zlasti tiste dogodke še posebej v relaciji do same vrednote oziroma načela svobode izražanja oziroma svobode medijskega prostora. Kot sem že rekel, ta svoboda je varovana tako z 39 členom naše ustave in v tem primeru je na popolnoma, torej brez kakršnekoli debate jasno, da za demokratične države in verjamem, da ne samo Slovenija, ampak tudi države okoli nas, so demokratične in se trudijo, torej imajo to zavezo. V nasprotnem niti ne bi bile v družini Evropske unije.  Za nobeno demokratično državo ni sprejemljivo, da država oziroma njeni voditelji ali pa v imenu teh voditeljev diplomatski predstavniki teh držav skušajo vplivati na objave v medijih ali pa na njihovo   (nadaljevanje) uredniško politiko. To je nekaj, kar si Evropska unija 21. stoletja ne more privoščiti in to je potrebno na vsak način obsoditi. Lahko nam je čisto enostavno, jasno in logično, da mediji kot taki niso namenjeni zgolj prenašanju vsebin, ki so prijetne, prijazne, ampak marsikdaj obravnavajo tudi nekaj, kar ni prijetno, kar bo v javnosti sprožilo majhne ali večje viharje. Nekomu se bo zdel manjši vihar, ampak če se dovolj dobro zavedamo posledic in razsežnosti, ki jih ima lahko tako ravnanje je to neko zelo resno sporočilo, ki ga naša soseda iz Madžarske pošilja v prostor. Ampak naj v tem smislu nekaj zelo pomembnega izpostavim in poudarim. Današnja seja ni na nobeden način uperjena zoper našo sosednjo državo Madžarsko ali še najmanj zoper njene ljudi najsibodo na tej ali na oni strani državne meje in to je potrebno še enkrat podčrtati. Prav tako pa ni uperjena zoper legitimne institucije Madžarske države in tudi ne zoper Madžarsko veleposlaništvo v Republiki Sloveniji ali pa njene predstavnike. Z Madžarsko državo in madžarskim narodom tako kot z ostalimi narodi v Evropski uniji še zlasti z našimi sosedi si želimo prijateljskih in sodelovalnih odnosov predvsem pa spoštovanja in upoštevanja tega, da smo samostojne in neodvisne politične informacije torej države. Je pa današnja seja jasen in zelo odločen signal oziroma rdeča luč kakršnemukoli poseganju v Slovenijo s strani kogarkoli pa naj bodo to mediji ali kaj drugega. Za temi dejavnostmi pa stoji politika Viktorja Orbana, ki je šla v tem primeru predaleč in je presegla meje vsega dopustnega. To se je sicer zgodilo že veliko prej, saj so številne institucije po poročanju tako redkih neodvisnih medijev na Madžarskem pod zelo močnim udarom in to izpostavljajo številni tuji mediji. Seveda vsa ta dogajanja so kot rečeno po našem primeru pristopila meje in kar se je zgodilo je neprimerno in neustrezno. Ampak, da bi bolj razumeli dogajanje, ki je pripeljalo do tega, do te naslovnice,k i je sprožila takšne odzive na Madžarskem moramo razumeti nekoliko več o samem ozadju. Uvodoma se bom zgolj dotaknil tega ozadja, ker verjamem, da bo skozi razpravo moč veliko o tem povedati tudi še v nadaljevanju. Kadar želimo razumeti zakaj je prišlo do takšnega odziva, zakaj neka država posega v naš medijskih prostor pa ne samo v medijski prostor moramo razumeti dogajanje tudi na nivoju Evropske unije kot take. In, če sem še natančnejši oziroma konkretnejši tudi dogajanje znotraj Evropske ljudske stranke. V tem smislu vemo, da je tudi tako kot na nacionalnem nivoju tako je tudi na evropskem nivoju se sklepajo zavezništva oziroma trdnejše ali pa mehkejše koalicije in Evropska ljudska stranka je pomemben dejavnik znotraj Evropske unije in si - verjamem - želi ostati pomemben dejavnik tudi v prihodnje tudi v luči evropskih volitev, ki so pred vrati, zato je vsakršen pretres, ki se zgodi tam notri zelo slab signal in nekaj, kar vzbuja skrb in ravno tako pritegne pozornost, ker si številni želimo vedeti in videti kaj se dogaja tudi tisti, ki smo del družine EPP, ker kot rečeno je EPP že leta, desetletja zelo pomemben oziroma ključen dejavnik na evropskem političnem parketu. Odzivi, ki so se zgodilo znotraj Evropske ljudske stranke in predvsem pogled na to kakšno vlogo se daje tistim političnim strankam, ki imajo malo ali nič oziroma čedalje manj skupnega s tistim kar predstavlja skupne evropske vrednote, to je pa nekaj kar je ravno tako zelo pomembno, da se tega zavedamo. In jaz verjamem, da je v tem smislu Evropska ljudska stranka šla predaleč. Torej za neke formacije, ki želijo, ki imajo ambicijo delati oziroma soustvarjati vsak dan v Evropski uniji, je nedopustno in neprimerno, da ekscesno dejanje, ki ne spoštujejo, bodisi človekovih pravic bodisi demokratičnih institucij bodisi avtonomije posameznih institucij znotraj družbe, bodisi civilne družbe kot take in navsezadnje tudi medijev, skratka za take politične grupacije verjamem, da ne sme iti mesta v nobeni politični grupaciji na ravni Evropske unije in tudi ne znotraj EPP. Da pa je situacija se razvila precej drugače, torej da so se tudi v okviru tega sodelovanja znotraj Evropske ljudske stranke zgodili taki pretresi, ki so potem rezultirali v temu, da so pritiski na Slovenijo tolikšni, da se posega v medijsko avtonomijo in v svobodo, to je pa nekaj kar terja zelo jasen in zelo oster odziv.  V ta namen, da zaključim svoj uvodni del, smo v koaliciji predlagali dva sklepa in sicer, da Odbor za zunanjo politiko in Odbor za kulturo vmešavata… Torej se opravičujem, Odbor za zunanjo politiko in Odbor za kulturo obsojata vmešavanje Madžarske uresničevanje pravice do svobode izražanja v Republiki Sloveniji in še posebej v tonu note madžarskega veleposlaništva s katero se od ministrstva za zunanje zadeve pričakuje, da bo preprečilo prihodnje objave. Gre za nedopusten pritisk na medijsko svobodo tuje države, kar je nesprejemljivo za demokratični politični sistem in pravno državo ter v nasprotju s temeljnimi vrednotami na katerih je zgrajena Evropska unija.  In pa drugi sklep. Odbor za zunanjo politiko in Odbor za kulturo predlagata Vladi Republike Slovenije, da v posodobljenih zakonskih rešitvah posebej pozorno zavaruje pravico do svobode izražanja. Vztraja na transparentnosti lastništvom medijev, spodbuja svobodne in pluralne medije v Republiki Sloveniji ter predvidi varovalke, ki bodo preprečile nedopustna vmešavanja, pritiske ter poizkuse vplivanja s strani drugih držav.  Toliko uvodoma, v nadaljevanju pa verjamem, da še dodamo.  Hvala.
naj še izkoristim priložnost za pooblastila, ki smo jih dobili še dodatno na mizo. Poslanko Janko Sluga nadomešča kolega Gregor Perič in poslanko Lidijo Divjak Mirnik nadomešča poslanec Niko Prebil.  Hvala.
In tako dajemo besedo ministru za zunanje zadeve, dr. Miroslavu Cerarju. Izvolite, imate besedo.
Hvala lepa obema, torej predsednici in predsedniku obeh odborov! Lep pozdrav sem skupaj, poslankam, poslancem, povabljenim!  Naj najprej povem, da bom kot zunanji minister vedno odločno odreagiral kadar bodo napadene temeljne vrednote demokracije, človekove pravice, vladavina prava ali pa denimo suverenost Republike Slovenije in res je, kot je bilo povedano v uvodnem nagovoru, v zadnjem času beležimo nekatere takšne dogodke v sosednjih državah, od izjave, denimo nepremišljene ali kakorkoli že, izjave predsednika Evropskega parlamenta Tajanija, do teme, ki jo danes obravnavamo tukaj na odboru, ko gre torej za svobodo izražanja in medijev, pa tudi do podobne intervencije s strani hrvaškega državljana, ki se je skliceval na Vlado in tudi želel vplivati na svobodo enega od naših ali več od naših medijev. Naj povem zelo jasno, da   (nadaljevanje) cenim, da ste poslanci zaznali to temo kot dejansko in simbolično pomembno za našo demokracijo, zato tudi pozdravljam zahtevo koalicijskih poslanskih skupin, na čelu s SMC za obravnavo te tematike danes na obeh odborih, na skupni seji obeh odborov.  Naj omenim, da je Generalna skupščina Združenih narodov leta 1933 razglasila 3. maj, ta datum je tik pred nami, za mednarodni dan svobode medijev in mislim, da je simbolnega pomena, da se prav, ko se bližamo temu datumu, danes pogovarjamo o tem in zavzemamo za to svobodo.  Naj tudi povem, da je Slovenija v mednarodni skupnosti se vedno zavzemala za svobodo medijev in za zagotavljanje varnosti novinarjev in je podprla prav vse resolucije OZN, ki so obravnavala ta vprašanja. Pomen svobodnega dela novinarjev izpostavljamo na ministrstvu in vladi tudi v okviru tretjega odbora Združenih narodov in Sveta za človekove pravice, pri čemer je Slovenija tudi članica skupine prijateljev o varnosti dela novinarjev na UNESCU. To sem povedal zato, da uvodoma poudarim, kako velik pomen naša država upravičeno, povsem upravičeno pripisuje svobodi izražanja in posebej tudi svobodi medijev.  Naj povem še enkrat, kaj se je zgodilo tudi iz svojega zornega kota. Ministrstvo za zunanje zadeve je 25. marca 2019, prejelo protestno noto veleposlaništva Madžarske zaradi po njihovem mnenju politično nekorektne oziroma neodgovorne naslovnice Mladine, ki je bila kot je bilo že povedano, objavljena 22. marca letos in Mladina, prav Mladina je to noto, to protestno noto objavila 5. aprila 2019 in je priložena gradivu za to sejo odbora, zato je ne bom dodatno pojasnjeval. V tem primeru sem ocenil, da se moramo na ministrstvu nemudoma odločno odzvati na to protestno noto. Tako smo v odgovoru že naslednji dan, 26. marca 2019 jasno opozorili na dosledno spoštovanje načela svobode medijev in svobode izražanja, poudarili smo, da Ministrstvo za zunanje zadeve ne posega v uredniško politiko medijev, niti je ne ocenjuje in ta odgovor je jasno povedal, da je bila pravzaprav ta protestna nota neprimerna in nedopustna. Naj ob tem povem, da sta svoboda izražanja in svoboda medijev ne le naši ustavni kategoriji, torej zavarovani ustavni kategoriji, pač pa tudi temeljni vrednoti Evropske unije. 11. člen Listine o temeljnih pravicah izrecno določa pravico do svobode mnenja ter sprejemanja in širjena vesti ali idej, brez vmešavanja javnih organov in ne glede na državne meje. Prav tako so diplomatska predstavništva skladno z 41. členom Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih, dolžna spoštovati zakonodajo države sprejemnice.  Zato kot minister za zunanje zadeve ocenjujem, da smo se v duhu evropskih vrednot, v duhu mednarodnih zavezujočih aktov in seveda tudi naše Ustave in nekaj demokratične kulture, pravočasno, jasno in primerno odločno odzvali na noto madžarskega veleposlaništva. Enako je ministrstvo doslej ravnalo tudi v drugi primerih poskusov vplivanja na slovenske medije s strani tujih vlad in bo tako postopalo tudi v prihodnje. Naj še dodam, da seveda tudi sam ocenjujem tako kot je predstavnik predlagatelja, gospod Perič dejal, da moramo seveda predvsem s sosedskimi državami gojiti dobro sosedske, jasno in prijateljske odnose in da seveda ta odziv na to protestno noto ne pomeni, da se ti odnosi načelno ali kakorkoli na splošno poslabšujejo. Je pa zelo pomembno, da se na takšne note in na takšne poskuse vplivanja na temeljne svoboščine, odzivamo takoj. Da tukaj seveda ne popuščamo, kajti na teh svoboščinah temelji in pade demokracija, tako v Sloveniji, kot v Evropi. In zato smo, kot sem rekel na ta način ravnali. Od tu naprej pa seveda bom prisluhnil razpravi na skupni seji obeh odborov. Hvala lepa.
Hvala vam. Besedo dajem ministru za kulturo, gospodu Zoranu Pozniču. Izvolite.
Zoran Poznič
Hvala za besedo. Lep pozdrav tudi iz kulturnega ministrstva. Takole nekako. Medijska svoboda, svoboda izgovorjene, pisane besede je definitivno temeljni kamen vsakršnega razmišljanja o principu demokracije na sploh. Kot je že dejal moj kolega minister Cerar, na tem demokracija stoji ali pade. In to, da sedaj v bistvu tako nekako skupno vzdignemo glas v bran temu principu, temeljnemu principu, ki osmišlja sodobno družbo na sploh, je v resnici dober znak, da je Slovenija tudi na tem področju na dobri poti. Okolje, konstalacija, ki se postavlja okrog naše republike, govori o nekakšnem drugačnem principu. O principu izključevanja, dirigiranja, na en način o principu, za katerega smo verjetno mi vsi mislili, da je že zdavnaj za nami. Ti stari glasovi, te stare pošasti, ki nekako lezejo ven iz omar, morajo biti v resnici ustavljene, zaustavljene takoj na začetku in mislim, da je tudi tale sklic dober pokazatelj tega, da vemo kaj se dogaja in na vzhodu in na zahodu in na jugu in tudi na severu. Tako da, kar se tiče svobode medijev v vseh pojavnih oblikah, je zaveza v resnici vseh nas, da to svobodo branimo in jo tudi ubranimo. Tako da je vedno potrebno na glas spregovoriti o teh deviacijah, o teh stvareh, ki v resnici na nikakršen koli način ne sodijo na začetek 21. stoletja, ampak sodijo kvečjemu 70, 80 let nazaj v zgodovino. In prav je, da na to vedno ponovno in ponovno opozarjamo. Ali, če gre pri tem za besede, ki pomenijo na en način prilaščanje naše zemlje, ali če gre za besede in dejanja, ki pomenijo pritisk na neodvisnost medijev, ali če gre celo za diplomatske enote, ki se v resnici tičejo samega posega v temeljne postulate ene samostojne suverene države kot je Republika Slovenija. Očitno res nekateri mislijo, da smo tako krhki, tako podrejeni ali kaj jaz vem, tako hlapčevski, da si lahko privoščijo vse kar hočejo. Seveda je na nas, da včasih tudi zavpijemo na ves glas, da se postavimo za tisto, kar mi mislimo, da je prav, za tisto, kar smo si mi izborili v tej naši dolgi, dolgi zgodovini. Seveda je na en način tudi žalostno, vsaj mene osebno žalosti vsa ta neodzivnost evropske skupnosti na vse te pojave, ki se dogajajo okrog nas, pa ne govorim zdaj samo o Sloveniji in njenih sosedah, ampak na sploh po tistem istem principu, ki se je evropski družbi začel dogajati tam nekje po 1. svetovni vojni. pri vsej tej neodzivnosti na vse te pojave, ki pa so še kako zaskrbljujoči. Vsi vemo, kam je takšno podobno stanje na področju, da tako rečem »pišmeuhovstva«, pripeljalo v tistih časih. In zato je še toliko bolj pomembno, da mi kot skupnost ljudi zazrtih v bodočnost, temelječih na vsemu tistemu, za kar so se borili in krvaveli naši pretekli rodovi, da se znamo za to tudi postaviti in tudi vzdržati vse te pritiske in nikomur dovoliti, da nam bo kdajkoli še diktiral, kako naj govorimo, kaj naj govorimo, o čem naj govorimo. Vedno se bom spomnil svoje none, kako se je meni, kot majhnemu otroku, zdelo nerazumljivo, ko mi je razlagala, kako je morala v osnovni šoli pit Ricinusovo olje, zato ker je v šoli govorila slovensko. Takšnih stvari ne smemo pozabiti. To so temelji našega obstoja in če takšne stvari mirno prepustimo, da tečejo mimo nas, okrog nas, zna bit, da bodo tudi naši otroci kdaj pili Ricinusovo olje. Hvala.
Preden dam besedo povabljenim gostom, mi dovolite, da dam besedo še ministru za zunanje zadeve, ker bi rad še nekaj dodal. Izvolite.
Ja, gre samo za popravek očitnega lapsusa, namreč, kolegi so me opozoril, da ko sem izgovoril letnico, na katero je generalna skupščina določila 3. maj za mednarodni dan svobode medijev, sem očitno narobe izgovoril to letnico – gre za 1993 leto. Rekli so, da sem rekel 1933 – takrat niti še ni bilo generalne skupščine, tako da, za zapisnik samo, sem hotel popravit dat. Hvala lepa.
Ja, hvala minister. Gremo naprej, dajem besedo predstavniku oziroma, se opravičujem, odgovornemu uredniku tednika Mladine, gospodu Gregorju Repovžu. Izvolite, imate besedo.
Gregor Repovž
Najlepša hvala. Hvala za povabilo, hvala za obravnavanje te teme. Naj najprej izrazim na tem mestu solidarnost z našimi madžarskimi kolegi, intelektualci, Romi in drugimi, ki v naši sosednji državi ne živijo tako dobro, kot molk pri nas to govori in delajo v zelo težkih razmerah. Kot veste, je na Madžarskem država prevzela večino medijev in jih potisnila v posebno državno podjetje. Del teh medijev deluje tudi v Sloveniji. Zdaj pa bi se odzval na besede, ki ste jih tukaj govoril. Žal se z vami, z nobenim od vas ne morem strinjat, da je ta situacija v tem smislu posebej ekscesna, kar se je zgodilo tokrat, glede pritiskov na medije v Sloveniji. V prejšnjem sklicu Državnega zbora smo uredniki in predstavniki podjetja Mladina, predstavniki podjetja, ki je lastnik Mladine, morali hoditi na zagovor v ta Državni zbor in poslušati natolcevanja in laži namerne diskreditacije, s katerimi se je prikazovalo, da Mladina črpa denar iz javnih sredstev preko prodaje medicinskega materiala. Z drugimi besedami, to, o čemer govorimo na Madžarskem, se ne dogaja samo tam, ampak se dogaja recimo tedniku Mladina, družbi Mladina in lastnikom tednika Mladina, sistematično že leta in to je in moram vam povedat, da v resnici stvari niso tako lahke, v tem smislu, naša družba v tem smislu na trgu zelo težko posluje, moramo pazit na vsak evro, ampak, ti napadi na medije so tudi v tej državi tudi v zadnjih letih nekaj popolnoma običajnega. Če pogledamo to, na to zadevo evropsko, se to dogaja, seveda resda, s strani skrajnih desnih strank, ampak sistem je na Madžarskem identičen kot v Sloveniji – gre za sistematično diskreditiranje namerne laži, ki se ponavljajo znotraj državnih inštitucij, v tem primeru, ko gre za Slovenijo, znotraj Državnega zbora. Samo noto seveda pa mi, tako kot tudi vi, razumemo kot pritisk, kot oblastniško dejanje neke tuje države. Tisto, vzporedno s to noto, če ste opazil, je zelo podobno objavo, pri čemer se vidi, da je »brifiran« s strani slovenskih sodelavcev madžarske oblasti, je zelo podobno napadel tudi vladni predstavnik Zoltán Kovács, na kar bi tudi morala Republika Slovenija reagirat, ne samo na noto. Nota seveda ne razkriva le madžarskega  (nadaljevanje) odnosa do novinarskega poklica in medijev, ampak tudi odnos do Slovenije in v tem smislu, kot države in tukajšnje varnosti. Je neko svarilo, glede prihodnosti in seveda z našega vidika, novinarskega, pa je to samo en normalen dogodek znotraj novinarskega dela. Ni zdaj ta eksces kakorkoli bil nenavaden. Ampak zadržal bi se pri vprašanju medijske svobode, glede na to. Madžarsko noto mi na tedniku Mladina, vidimo kot vrh ledene gore. Pritiski in širjenje laži se širijo že daljše obdobje, prihajajo pa tudi od »kvazi« medijskih podjetij, ki jih težko imenujemo mediji, vendar jih zakonodaja Republike Slovenije dopušča, gre pa za propagandna podjetja, ki so v lasti političnih strank oziroma zdaj v lasti madžarske države, v povezavi s stranko SDS. Z drugimi besedami, to noto bi mi radi videli predvsem kot priložnost za Ministrstvo za kulturo, da uvidi, kako nujna je reforma medijske zakonodaje že z vprašanjem definicije medijev, ker že dolga leta, ne nazadnje, je imel ta Državni zbor že komisijo, ki je ugotovil, da so se tovrstni lažni mediji pojavljal že recimo leta 2008, na tistih volitvah in še vedno ni definicije kaj je medij in kaj je propaganda, ki zlorablja formo medijev. To je izrazito prisotno – danes to imenujemo kot »fake news«, ampak s tem smo v Sloveniji zelo dolgo že soočeni. Lahko bi celo te svoje dolgoletne izkušnje s tem izvažali, to znanje. Se pravi, tisto, kar se nam zdi pomembno je, da se uvidi, da sedanja zakonodaja omogoča zlorabo definicije medijev, definicije novinarstva in da se skozi medije na ta način, z njihovo formo, bistveno posega v ustroj države in seveda tudi oblasti. Če je včasih to veljalo, da so to zlorabljale predvsem politične stranke, v tem primeru lahko vidimo, da preko medijskega podjetja, v lasti madžarske države, ta podjetja so bila prodana s strani stranke SDS oziroma jim je SDS pomagala ustanovitev, imamo zdaj vmešavanje direktno, direktno druge države, v slovensko notranjo politiko in Mladina piše to že več kot 2 leti. Torej, stvar ni nova. Zelo bi se vam zahvalil za vašo pozornost. Hvala.
Hvala lepa. Spoštovane, spoštovani, kolegice, kolegi, čas je za razpravo. Tako imam prvega prijavljenega, kot prvi dobi besedi mag. Branko Grims. Izvolite, imate besedo.
Ja, hvala za besedo. Vsem prav lep pozdrav. Danes je, moram reči, prav lep dan. Vse, kar je bila do sedaj razprava, je odražala resničnost tistega starega reka iz južnega dela Evrope – »Kdor vas ne pozna, bi vas v zlatu plačal.« Zdaj, kaj je pravzaprav ta seja, je lepo povedal v drugem delu svojega dolgega uvoda, predlagatelj. Se pravi, bližajo se evropske volitve in nekaterim, se pravi, vladajoči koaliciji gre grozno za nohte. Trik, ki ga uporabljate, je v sramoto Sloveniji, pa v sramoto Vladi, ampak, je pa star že iz Starega Rima. Se pravi, če nimaš sam kaj pametnega pokazat, kažeš s prstom na sosede in rečeš: »poglejte, tam so sovražniki!« in ljudje se stisnejo, pa gledajo, »joj, vsi nas sovražijo« in potem ne opazijo, kako, pravzaprav, Vlada nič ne dela. Da nič ne dela, se je krasno videlo te dni, ko smo imeli sejo Državnega zbora, ki je bila končana v dveh dneh – en dan so bila vprašanja, drug dan pa ene štiri, ne ravno pretirano pomembne stvari in potem se je zadeva že končala. Toliko o tem, koliko dela ta Vlada - običajno so bile seje pa po en teden ali pa še več, če je bilo potrebno.  (nadaljevanje) Zdaj s tem, da ta vtis, kako nas vsi v soseščini ogrožajo, ste izvedli že proti Italijanom, to ste tudi danes omenili, zdaj priti Madžarom, zadnjič proti Hrvatom, se pravi edino, kar še čakamo, kdaj pridejo na vrsto še Avstrijci, potem vam bo pa počasi kakor jaz vem že zmanjkalo sosedov, da boste s prstom kazali nanje. In morda bo potem le kdo porajtal, da je to temeljni trik levičarjev, da vpije in kaže s prstom na drugega, zato, da tisti revež kot volivec ne opazi, da ima levičar rokov v njegovi denarnici, pa mu ravnokar bankovce ven vleče, kar vi sicer zelo dobro delate. V tem kar ste povedali o svobodi javne besede, lahko samo rečem, da to cenim. Upam, da mislite resno, bom to zelo dobro spravil in verjemite, da vam bom velikokrat citiral vaše besede. Nisem pa čisto prepričan, da vsi dobro poznate ustavno pravo, kaj pomeni svoboda javne besede. To pomeni spoštovanje vsega, kar se izrazi, tudi tistega, kar je manj prijetno do tistega trenutka, ko pomeni grobo žalitev. In v danem primeru seveda gre prav zato. Zakaj se pravzaprav enkrat vpije proti Italiji, drugič proti Madžarski? Jaz zaradi tega, ker ti dve državi sta zdajle pravzaprav za Evropo zelo simbolni. Orbán je dokazal, da se tudi v zaostrenih razmerah, ki jih sicer Evropska unija ne obvladuje, da zaščititi svoj narod in svojo državo in ohraniti varnost, identiteto in da se z ustrezno družinsko politiko lahko pokaže alternativa uvažanju migrantov in da je to tisto, kar bi moral biti zgled za celotno Evropo. Salvini je pa dokazal, da se da rešiti že skoraj čisto zavoženo situacijo. Jasno, da je potem treba vpiti, da se ne bi videlo, da slovenska vlada pa dela ravno nasprotno. Meje imamo porozne, tako da vsak dan pride čez 50 do 100 migrantov, vračajo nam jih Italijani, Italijani zaradi tega že seveda se jezijo. Da se to ne bi opazilo, se pa potem dela takele seje in podobno.  Zdaj, zelo zanimivo je, kako je pojmovanje svobode javne besede pri teh, ki so tukaj predlagatelji. Ta svoboda javne besede se konča tam, kjer se začne njihov interes. Če oni razglasijo posameznika ali pa kar celo družino za naciste, to je svoboda javne besede. Bog ne daj, da kdo proti temu dvigne glas ali pa sprejeme kakšen ukrep. Če pa nekdo samo reče, da se ne strinja s tem, da se izpostavlja slovenski narod nevarnosti, s tem, da se uvaža nepreverjene ljudi, ja to je pa potem rasizem, nacizem, fašizem, pa ne vem teh vaših »izmov« ne znam niti našteti vseh, ampak saj jih znate sami bolj kot jaz. V glavnem to seveda ne gre tako gospe in gospodje. Tukaj bo treba imeti enaka merila za vse, kajti sicer pridemo do popolnoma absurdne situacije, ki jo perfektno poosebljate točno tukaj zbrani. A veste, o čem je ta situacija? Prepogosto sem tudi s strani tistih, ki so bili zdajle najglasnejši bil že zasramovan, da sem nacist, pa fašist, pa en vem še kaj vse podobno. No, resnica je pa takole gospe in gospodje, ko govorijo dejanja. Jaz sem bil dvakrat predlagatelj Resolucije o evropski zavesti in totalitarizmih, ki pomeni obsodbo nacizma in fašizma, brezpogojno obsodbo nacizma in fašizma. Jaz sem bil dvakrat predlagatelj. Štirikrat smo o njej glasovali, štirikrat sem glasoval za. Vi gospe in gospodje in gospodje ste pa glasovali proti obsodbi nacizma in fašizma. Tisti, ki ste bili zdaj najbolj glasni, pa še po navadi s kakšno rdečo zvezdo skakali okoli, ki je tretji totalitarizem, ki je mimogrede pobil toliko ljudi pa krat dva, kot oba prej našteta totalitarizma skupaj. In to ponujate kot kvaliteto. Tukaj se bo treba nekaj odločiti. Če smo proti totalitarizmom, se je treba zmeniti, da so vsi totalitarizmi enako obsodbe vredni in seveda, da so vsi zločini, zločini in da nobena ideologija ne opravičuje zločina. Jaz se spomnim sem zadnjič samo opozoril na en stavek, ki je bil zelo dober – da je otrok žrtev, pa če ga ubije nekdo z znakom nacista ali pa nekdo pod rdečo zvezdo in da je to zločin. Kaj se je vsulo, tudi s strani tistih, ki danes tukaj imate zelo veliko za povedati. Oprostite, jaz za tem stojim, ker je to edino evropsko, gospe in gospodje, pa ne samo to, trdim, da je to tudi edino etično in edino moralno,    (nadaljevanje) ker zločin je zločin, pa ga nobena ideologija ne more opravičiti.  In zdaj, če gremo naprej. Vi tamle ste prikazali kot voditelja ene sosednjih držav, kot nacista. Zdaj ta voditelj je dobil v svoji državi tako zaupanje ljudi na neposrednih volitvah, da ima zdaj dvotretjinsko večino v parlamentu. Se pravi velikanska večina tistih, ki so šli glasovati na volitve, so glasovali zanj. Vi mu očitate stvari, ki pač temu milo rečeno niso primerne in niso primerne Sloveniji. In zdaj ste sklicali odbor, da bi to branil. Jasno, da so uni protestirali, to je edino normalno. Kaj bi pa drugega lahko storili? Vi pa zaradi tega skličete odbor, zato, da bi delali vtis, kako nekdo zdajle ogroža Slovenijo, pa še zato, da poveste, da vas grozno moti, da nekje ob velikanskem propagandnem stroju levičarjev, ki je enoten, se med sabo ves čas usklajuje in pogosto tudi je v preteklosti lansiral enake neresnice na isti dan, na isti način. Ob tem je pa nekje eno majhno okno, kjer ljudje vidijo še druge plat medalje – to vas pa grozno moti. In tu se ta vaša pravica do svobode javne besede že konča. Veste, tam se v resnici pravica do svobode javne besede šele začne, zaradi tega, ker kaj pravi Ustava, če jo razumemo? Da je pravica do informiranosti tudi ustavna pravica, tudi če ni izrecno zapisana v Ustavi, ker sicer je demokracija kot celota samo farsa, sicer je sodelovanje pri upravljanju javnih zadev samo farsa. In seveda, da je pravica do izražanja, ki ste jo sami že citirali, ustavna pravica, ki ni omejena z ničemer. Je v 15. poglavju notri… oziroma zadeva jo 15. člen Ustave, ki pravi, da se je ne sme omejevati. Pa čemu smo mi priča vse v Sloveniji v tem trenutku? Tam pa nič ne protestirati. Da se brišejo objave, recimo meni konkretno. S poljske državne proslave… Poljska je članica Evropske unije, trpela je pod nacizmom bolj kot katerakoli druga evropska država, potem pa še pod komunizmom. Danes je demokratična država in uspešna, če hočete tudi ekonomsko, da je lahko za zgled tudi vsem ostalim. Imela je državno proslavo. Ta državna proslava je malo drugačna kot so kakšne moraste v Sloveniji, žal velikokrat. Tam so vihrale zastave in jaz sem tisto objavil in sem samo napisal: »Lepo bi bilo, da bi bilo kaj takega tudi v Sloveniji«. Pazite, z državne proslave članice Evropske unije. To je bilo zbrisano z obrazložitvijo, da je to propaganda – kaj že? Desnih skrajnežev. Temu se pa res reče poseg v ustavne pravice, do svobode izražanja. O tem bi se morali danes mi pogovarjati in verjemite, da se še bomo v tem Državnem zboru. To bom poskrbel, da se bomo. Samo takrat me res zanima, če se bodo ponovile vaše besede, da ste za svobodo izražanja in da mora biti svoboda izražanja nedotakljiva. Pa še mnoge druge stvari bi lahko naštel. Najbolj tragikomično v celi zgodbi, če se tega elementa ne zavedate pa je, da danes to sejo zahteva koalicija, ki je postavila predsednika Vlade, ki je javno pozval, da naj se niti ne oglašuje v tistih medijih, ki drugače mislijo kot je uradna linija. To je pa direkt protiustavno, gospe in gospodje. Tako očitno protiustavno, da bolj ne bi moglo biti. S tem je on tudi zlorabil svoj položaj, kar je mimogrede kazensko pravno potem za sabo potegnilo neko odgovornost, oziroma bi jo v normalni državi, v Sloveniji se seveda ni zgodilo nič. In o tem bi se morali v resnici tukaj pogovarjati, ampak v luči tega je seveda ta današnja seja čisto navadna farsa in zato bom končal s tem, kar sem začel. Govorijo naj dejanja, gospe in gospodje. Recimo vaša glasovanja, ko ste zavrnili štirikrat v tem Državnem zboru že Evropsko resolucijo o totalitarizmih in evropski zavesti. To vse pove. Kdo je dejansko za obsodbo nacizma, fašizma in vseh drugih oblik totalitarizmov, kdo pa to v resnici podpira v dejanjih, besede pač prenesejo vse – ta seje je za to perfekten dokaz, ne in zaradi tega, gospe in gospodje, jaz predlagam, da te sklepe umaknete in da nehate delat sramoto državi Sloveniji. Saj nas zdajle Evropa opazuje, bodite brez skrbi. S tako propagando ne boste dosegli ničesar – ne v Sloveniji, ne izven Slovenije – problem pa je, da tovrstno ustvarjanje umetnih konfliktov z vsemi sosedi – še enkrat povem, naredil ste že konflikt z Italijani, z Madžari, s Hrvati, samo čakam še da ga boste še z Avstrijci – ti umetni konflikti, ki so pač predvolilno pogojeni, samo ovirajo Slovenijo pri uspešnem gospodarskem, kulturnem in vsestranskem sodelovanju s sosedi, Sloveniji pa je to v vitalnem interesu – zaradi njenega geostrateškega položaja in pa seveda zato, ker je Slovenija majhna, hkrati pa izvozna država, izvoznica je in zaradi tega je toliko bolj pomembno, da stori vse za dobre odnose s sosedi in da zunanje politike ne podreja notranjim političnim interesom. Tisti, ki to počnete, gospe in gospodje, niste državniki.
Besedo ima predlagatelj, gospod Gregor Perič, izvolite.
Hvala lepa. Saj ne vem, ali bi sploh verjel temu, kar sem zdaj slišal, ker se mi zdi tako surealno, tako neverjetno. Zelo pozorno sem poslušal svojega predhodnika iz številnih aspektov in niti z eno samo besedo ni obsodil vse tisto, kar smo dejansko celotna slovenska javnost ugotovili, da je neustrezno, neprimerno in da ne sodi v 21. stoletje Evropske unije, celo več, če začnem na koncu. Dejansko ste obsodili Slovenijo, torej svojo državo, da ravna napak, da ravna narobe, da se je skregala z vsemi svojimi sosedami. Jaz se potem vprašam, kaj je Slovenija naredila narobe v tem primeru, da je prišlo do te diplomatske oziroma do verbalne note? Kaj je Slovenija naredila za to, da je gospod Tajani v svojem govoru izrazil, tisto kar je izrazil? Torej nek pretirani interes do določenih ozemelj, ki so bila enkrat italijanska, pa niso več, ker zgodovino, verjamem, tukaj vsi zelo dobro poznamo? Kaj je Slovenija v tej situaciji naredila napak? Kje je zgrešila? Kje je tisto, kar Slovenijo dela kot nekoga, ki je ravnal v nasprotju z dobrososedskimi odnosi, ne vem, tako z Italijo, kot z Madžarsko? Odgovor je zelo enostaven – čisto nič. Mi smo se zgolj odzvali na tisto, česar smo bili deležni in jaz mislim, da je ta odziv primeren in ustrezen, ker, v preteklosti je bila Slovenija, je bil slovenski narod vedno del nekih večjih političnih formacij in je kot tak moral bit vedno tiho, vedno se je moral pokoravat, vedno je moral sprejet tisto, kar mu je bilo diktirano. Rabili smo kar nekaj stoletij, da smo postali samostojni in jaz sem vesel, da smo postali tudi članica Evropske unije in da smo tudi v Zvezi NATO, pa tudi če ima nekdo, glede tega, lahko pomisleke, marsikdaj so v določenih aspektih lahko tudi utemeljeni in vredni neke poglobljene razprave, ampak, Slovenija – če smo čisto objektivni in če upoštevamo, če razumemo zgodovino, v razmerah izven Evropske unije oziroma izven integracij, katerih člani smo – ne bi mogla preživeti. Če upoštevamo še globalizacijo, če upoštevamo še številne fenomene, kot smo v končni fazi migracije, ki jih je moj predhodnik tudi izpostavil, že v samem začetku – to so fenomeni, s katerimi se Slovenija kot taka, sama, z njimi ne more soočit, kaj šele, da bi se uspešno soočila ali pa da bi poiskala nek odgovor, ki bi bil zadosten in ki bi bil v interesu Slovenije. Torej, naša prihodnost, naša perspektiva je znotraj neke širše družine narodov, kot je Evropska unija, kjer se pa članice medsebojno spoštujejo in upoštevajo, ne glede na velikost. Poznamo Evropsko unijo in vemo, da je tudi tukaj lahko še marsikaj za naredit. Konkreten primer, kako je to izgledalo, smo videli leta 2015 v času imigrantske krize, kjer je Slovenija ostala precej sama, precej osamljena in je morala marsikaj naredit, da so se potem tudi v Bruslju začeli o tem resneje pogovarjati in iskati rešitve. Razumljivo, da je to nek proces, ki ne gre iz danes na jutri in ki bo trajal verjetno še kar nekaj časa. Sem pa zelo presenečen, da se vedno in znova omenjajo migranti kot tisti, ki so razlog in vzrok vseh naših težav, saj v kakšni fazi, ko migrantske situacije ni bilo smo imeli še številne težave in te številne težave v marsičem ostajajo, tako da ta zadeva okoli migrantov je zelo daleč šla ravno na Madžarskem in jaz verjamem in sem prepričan, da je bil to neke vrste izvozni artikel, neko strašenje, nekaj kar zna s pomočjo strahu premikati številne množice in to se je dejansko trudi zgodilo in če govorimo o dveh tretjinah v parlamentu, potem moramo dodati še en zelo pomemben podatek. Moramo povedati, da je tudi 500 od približno 600 medijev lasti oziroma pod zelo neposrednim vplivom madžarskih oblasti in kdor ima v lasti medije, kdor ima vpliv ali prevladujoč vpliv na medije, potem ta ima zelo veliko moč znotraj demokracije. Demokracije vidimo in vemo, da so lahko zelo krhke, če nimajo institucij, ki so na drugi strani močne, ki jih bodo zaščitile. Videli smo kaj se je dogajalo v 20. stoletju in ugotovili smo, da rešitve, ki jih tisti, ki želijo demontirati bodisi Evropsko unijo bodisi imajo na pogled sodobne države 21 stoletja neke parametre oziroma se gibljejo znotraj gabaritov 19. ali 20. stoletja, jaz mislim, da teh rešitev mi ne smemo kupiti, ker v končni fazi so rezultirale v številnih vojnah tudi dveh svetovnih vojnah in ravno pot, ki je šla stran od teh pogledov, ki se pretirano osredotočajo zgolj na identiteto na poveličevanje identitete enega naroda, češ, da je večji boljši, bolj ustrezen oziroma si zasluži močnejšo zgodovinsko pozicijo ali pa tudi geografsko ali politično nad drugimi, to nas pripelje zgolj v konflikte, zgolj v spopade, zgolj v vojne, Slovenija pa v tem kontekstu res nima česa iskati kot majhen narod, kot gospodarstvo, ki je izredno odprto navzven odvisno od izvoza, moramo tukaj iskati rešitve, ki gredo popolnoma v drugo smer, zlasti pa moramo delati na tem, da krepimo institucije, ki so tako kot pri nas kot v sosednjih državah kot znotraj Evropske unije pomembne, da se vsi tisti negativni vidiki spravijo v nek obvladljiv okvir in da se zagotovi tako varnost kot tudi svoboda. Hvala lepa.
Replika, mag. Branko Grims.
Čisto na kratko. Samo zunanja politika, prvič, se ne sme podrejati notranji politiki in še enkrat povem tisti, ki to počnete niste državniki. Vse to kar sem naštel še kako drži. Kako je pa s strokovnostjo naše zunanje politike kadar se udinja notranje političnimi interesom vladajoče koalicije ste pa tudi lepo sami zdaj dvakrat že pokazali, ko ste govorili o gospodu Tajaniju in italijanskih in ne vem kakšnih namenih. Gospod Tajani ni predsednik italijanske vlade, ni mogel govoriti v imenu italijanske države, ampak je predsednik Evropskega parlamenta. Če bi ta vaša logika veljala, potem si Evropski parlament prizadeva za to, da bi neka ozemlja Republiki Sloveniji odvzel in jih prenesel tja. V praksi, veste, je pa potem tako, da se v tem parlamentu izglasuje tudi taka rešitev, ki da dejansko tistim v Italiji prav, ki si prizadevajo, da bi Sloveniji škodovali in govorim o tistem, da se neka ozemlja anektira, namesto, da bi se zagovarjalo, da je v primeru Primorske šlo za vrnitev, za vrnitev Primorske k matici Slovenije. Samo upam, da bo razum, ki ga je zdaj pokazal Državni svet vsaj en del te bedarije, ki se je že dogajala na področju zunanje politike, obrnil spet nazaj v pravo smer in da ob drugem glasovanju ne bo dovolj glasov, da bi kakšno res hudo neumnost v škodo Slovenije še celo uzakonili.
Kolegice, kolegi, želi še kdo kaj dodati, ker nimam prijavljenih razpravljavk in razpravljavcev? Torej vabim vas k besedi. Predstavnik predlagatelja, gospod Gregor Perič, imate besedo. Izvolite.
Hvala lepa. Torej slišali smo, da gospod Tajani ni predsednik nobenega nacionalnega parlamenta, v bistvu je gospod Tajani še korak dlje, torej je predsednik Evropskega parlamenta in je taka izjava še toliko bolj neustrezna in neprimerna in nima kaj iskati in verjamem, da je to sporočilo, ki je, če se konkretno dotaknemo tega dogodka, bilo zelo jasno skomunicirano tudi s strani Slovenije kot take in so sledili tudi določeni koraki. Jaz obžalujem, da gospod Tajani ni še utegnil poiskati časa kljub temu, da so se aktivnosti znotraj Evropskega parlamenta v tem trenutku zaključile in da bi obiskal ravno ta območja, ki so zelo občutljiva. Tudi sam izhajam iz slovenskega primorja, iz Istre, kjer imamo to zelo živo in zelo intenzivno izkušnjo, ki so mi jo predniki posredovali glede tega kaj se je dogajalo v prvi polovici prejšnjega stoletja in nekdo, ki nima senzibilnosti, ki nima nekega političnega filinga sploh pa na tako visokih položajih, mislim, da tam nima kaj iskati, odpira pa to neko zelo zanimivo polje neke debate, ki je v današnjih dneh izjemno aktualna, torej ko govorimo o prihodnosti tako naše države kot tudi na nivoju Evropske unije, prihaja do nekega pomembnega spopada različnih pogledov na prihodnost kot tako ali si želimo nadaljevati z razvojem tistega kar je bilo po velikih vojnih spopadih priborjeno tako v sklopu civilnih, torej državljanskih pravic kot splošnih človekovih pravic in vseh tistih dosežkov političnega liberalizma, ne govorim ekonomskega, ampak političnega liberalizma, ki je ustanovilo številne pravice in del teh pravic je tudi svoboda, konkretno tudi svoboda medijev, ki jo danes obravnavamo, ali pa želimo kolo zgodovine zavrteti nazaj, se vračati v tiste stare okvire nacionalne države 19 in potem polomije 20 stoletja, se znajti spet na okopih in oprezati en za drugim. Jaz mislim, da je perspektiva jasna in mora biti jasna. Obžalujem pa, da, kot rečeno, ni nobenega odziva sploh pa ne obsodbe s strani celotnega političnega prostora. Naj nekaj pojasnim, to česar smo bili v Sloveniji deležni, saj tega nismo bili deležni samo v koaliciji, ampak tega je bila deležna celotna Republika Slovenija in bi se mi zdelo edino smiselno in pričakovano, da celotni politični prostor obsodi kakršnokoli intervencijo katerekoli države. Jaz verjamem, da bi to naredili, če bi prišlo do tega s strani kakšne druge države, ker pa je bila posredni Madžarska in vemo, da v SDS-u z Madžarsko ste v zelo dobrih, zelo tesnih i izredno sodelujočih odnosih tako v političnem smislu kot tudi v gospodarskem smislu, v smislu partnerstev in zavezništev znotraj Evropske Ljudske stranke, da ste potem na to enostavno spregledali in tudi danes nisem slišal, da bi bilo kakorkoli drugače tudi če govorimo in delimo naše medije na leve in na desne, je bil odziv z, dajmo temu reči desne strani medijskega prostora, na ta dogodek izredno zadržan oziroma imam občutek koti da so uredništva ob tem dogodku kar zamižala ali pa držala sapo in upala, da se bo zadeva čim prej polegla. Zanimivo je predvsem to, da bi ta naslovnica Mladine, če ne bi doživela nekega odziva, pa ne toliko v Sloveniji, ampak predvsem iz tujine, bila ena izmed morda malo bolj provokativnih naslovnic, ampak takih smo jih bili deležni in smo jih vajeni praktično od začetka obstoja Mladine, skratka bi bila zgolj v nizu mnogih. Presenetil je pa ravno ta odziv, ravno ta odziv je bil nek pomemben, je nek pomemben indikator o tem, da jaz se potem vprašam, ali smo politične stranke, ali so vse politične stranke v Sloveniji avtonomne, samostojne? Ali razmišljajo s svojo glavo ali imajo možgane, morda, izven naše države, pa potem čakajo na impulze, na informacije, na navodila, na podporo v obliki sredstev, na kupovanje oziroma na finančne injekcije ali še kaj tretjega? Če smo prišli res do tega, če smo res na tej točki, če smo res na tej fazi – potem moramo bit vsi kot družba izredno zaskrbljeni, ker tukaj bi morali res goreti vsi alarmi. Namenoma sem izpostavil Evropsko ljudsko stranko, ker verjamem, da je lahko tudi nek resen igralec, navsezadnje se ji pripisuje tudi zelo pomembno vlogo v prihodnje, znotraj Evropske unije, tako kot je bilo doslej in da neka taka formacija ne obsodi, torej, ne pokaže vrat vsem tistim politikom in tistim političnim pogledom, ki nimajo prav nič skupnega z idejo Evropske unije, kot jo poznamo zadnjih 70 let in je zagotovila 70 let miru znotraj Evropske unije, po številnih letih, desetletjih, stoletjih vojn. Jaz tukaj ostanem dejansko brez besed. Žal pa teh obsodb ni bilo. Ni bilo niti v primeru dogajanja znotraj Evropske ljudske stranke, kjer vemo, da SDS gospoda Janše in Fidesz gospoda Orbána, zelo intenzivno sodelujeta. To sodelovanje ne skrivata. S tem sodelovanjem med politiki, med državami ni nič slabega, ampak, če to sodelovanje poteka pod neenakimi pogoji, če taka sodelovanja generirajo pritiske na neko samostojno državo, s katero in med temi državami skušamo gojit neke prijateljske odnose, »e«, potem pa imamo nek resen problem in ravno zaradi tega se mi zdi zelo pomembno, da o tem, znotraj političnega prostora, zelo jasno in glasno razpravljamo, da soočamo mnenje. V končni fazi lahko tudi mi kot predlagatelji, nimamo vseh podatkov, nimamo vseh ključnih informacij, ne vemo vsega, mogoče smo kaj, kakšno stvar narobe razumeli, narobe interpretirali, ampak, na žalost ne slišim nobenih »kontra« argumentov, ki bi me prepričali – ne mene, ne koga drugega, v nasprotno. Deležni smo nekega molka, neke tišine in mene ta molk in ta tišina zelo skrbi.
Besedo ima dr. Matej Tašner Vatovec, izvolite.
Najlepša hvala predsednik, lep pozdrav vsem. Okej, če se lahko v čem strinjamo z gospodom Grimsom, je to, da seveda je to jasen političen piar stranke SMC za evropske volitve, ampak mislim, da je ključna ena stvar – zdaj, tisto, kar se je zgodilo, se pravi, da je veleposlanik neke tuje države poslal neko verbalno noto našemu zunanjemu ministrstvu z nekim pričakovanjem ali pa že samo dejstvo, da se je obregnil v to, kaj eden od medijev objavlja, je seveda, več kot obsojanja vredno. Prav je, da smo, ste, so vsi reagirali in da to ni šlo kar tako mimo. Ampak tisto, kar je ključno vprašanje, verjetno je, kaj so razlogi, da se neka druga država odloči ali pa da si sploh dovoli kaj takega naredit. To je nekaj, kar tudi govori o tem, kakšna je vloga Slovenije v tej Evropski uniji. Kakšen je status slovenske države v teh krogih in zelo verjetno je pač ta status zelo nizek in krivda za ta status je seveda predvsem na tem, da ni znala, predvsem na zunanje političnem področju Slovenije, nikoli jasno pokazat neke trdne ali pa, bom rekel, nekega trdnega stališča ali pa nekih jasnih pozicij. Zdaj, če malo špekuliram, zakaj je ravno Madžarska to si upala naredit? Mogoče zato, ker je to dojela kot neko prijateljsko potezo. Ne nazadnje, če se spomnimo, je SMC tisti, ki je v bistvu Madžarsko pripeljal v zgodbo o drugem tiru. Ne nazadnje je SMC tisti, ki je to državo obdal z bodečo žico, kar je nekaj, kar je istočasno Madžarska tudi počela in tudi politika, ki se je izpeljala v tem času, v prejšnjem mandatu, sploh kar se tiče (nadaljevanje) pravic, ki jih imajo begunci ali pa pač priseljenci, je šla tako nizko, da verjetno nižje ne bi mogla. Tako da, tu mislim, da je mogoče gospod Orbán prepoznal neko sorodno dušo pri dr. Cerarju, ne? Je pa lahko to tudi bil nek odraz napada na neko šibkejšo partnerico, če naj tako rečem. Naš zunanji minister ni bil sposoben britanskega zunanjega ministra oziroma britanskemu zunanjemu ministru pokazat vrata, ko je ta dejal, da je Slovenija vazalna država Sovjetske Zveze. Tako da, to so verjetno vse indicije, ki kažejo na to, da pač lahko se neke druge države tako igrajo s Slovenijo ali pa, da jo tako tretirajo, kot jo, ker pač, se nismo sposobni postavit na lastne noge – to je ena stvar. Druga stvar je ta tudi, da SMC, recimo, ni naredila nič, ko je prišlo do prevzema nove 24 strani Madžarske. Takrat bi lahko se uporabili določeni vzvodi, ki bi preprečili tak način prevzema in to, da je v bistvu madžarska država lastnica preko treh obvodnih podjetij, ene relativno velike medijske hiše v tej državi, je seveda več kot sporno, ampak takrat niste naredili nič in zato pravim, da je ta seja žal piar akcija SMC, ker mislim, da bi lahko oziroma da je bilo dovolj prilik, da bi se oglasili, ko je kaj šlo narobe, da bi se oglasili takrat, ko so neke stvari šle čez rob ali pa niso potekale tako, kot bi morale, pa ste bili tiho in en mesec pred evropskimi volitvami je to zelo prozorno delat. Tako da, mislim, ti sklepi, ki jih predlagate so sicer, okej, so zelo zdravo razumski. Tisto, kar pogrešam pri drugem sklepu je to, da bi apelirali na to, da se čim prej uredi nekaj, kar se ureja že vsaj 6 let, če ne dlje in to je področje medijske zakonodaje – da se zelo jasno definira, kaj je medij. Imamo težave z občinskimi glasili, ki so, ja, nič drugega kot propagandna glasila. Imamo probleme z televizijami, spletnimi portali, ki se predstavljajo kot medij, ampak, no na koncu niso medij in niti ne odgovarjajo za vsebine, ki jih producirajo, recimo »24kul.si«, ker pač odkrita napada določene skupine posameznikov in na koncu niso niti kazensko odgovorni za stvari, ki jih počnejo – zato, ker niso registrirani kot medij, ker ni odgovorni urednik tisti, ki je odgovoren za to, kar se piše in tako naprej. To so težave, o katerih bi se morali pogovarjat. Seveda, ja, obsodimo nek tak napad, ampak dajmo tudi pogledat, kakšno je realno stanje medijev v tej državi in velik del krivde za takšno stanje imajo tudi vlade. Še enkrat, medijska zakonodaja je nekaj, kar je nujno potrebno pozornosti, nekaj, kar bi morali v tem trenutku popravit na tak način, ne samo, da bo spodbujala svobodne pluralne medije, ampak da bo tudi zelo jasno določila, kaj medij sploh je in lahko bi o teh zadevah debatirali zdaj, po tem, kakšna so razmerja v EPP in kakšno je stanje Evropske ljudske stranke, se mi zdi pa popolnoma »deplasirano«, tako da, dajmo mogoče tiste stvari naslavljat, ki so verjetno bolj pomembne.
Besedo ima minister za zunanje zadeve, dr. Miro Cerar. Izvolite, imate besedo.
Hvala lepa. Zdaj, vprašanje urejanja medijev je pristojnost Ministrstva za kulturo, zato se v to ne spuščam. Glede sklepov, ki so predlagani, menim, da so na mestu, še kako na mestu in to je ravnokar priznal tudi gospod Vatovec, da tudi on tako razmišlja. Moram se pa odzvat na tisto, kar je pravzaprav bilo rečeno glede aktivnosti zunanjega ministrstva. Namreč, moram se zato odzvat, ker to ljudje verjetno poslušajo in potem bodo mislili, če bom tiho, da to drži, kar je gospod Vatovec povedal. To seveda ne drži. Na področju zunanje politike se zelo odločno odzivamo na vse tovrstne napade od zunaj, ki so bili danes omenjeni in bil je primer, tukaj so bili vsi primeri povedani iz zadnjega časa in seveda, to pomeni, da se zavzemamo – tako jaz, kot ministrstvo, tako tudi Vlada – za demokratične vrednote, za vladavino prava, za človekove pravice in za suverenost Slovenije, ki jo želijo nekateri posamezniki  (nadaljevanje) očitno spravljati pod vprašaj. In če to gospoda Vatovca moti, potem seveda se sprašujem, kako on razmišlja, da bi bilo treba zastopati interese Slovenije. Absolutno se ne strinjam, da Ministrstvo za zunanje zadeve nima trdnih stališč in ta manipulacija s tem bi rekel, pa lahko priznam, manjšim spodrsljajem zagotovo, ki sem ga storil, ko sva imela z zunanjim ministrom Združenega kraljestva, ko se nisem takoj odzval na to, ko je dejal, da je bila Slovenija vazal Sovjetske zveze – seveda je bila, nekaj let po drugi svetovni vojni, potem pa ni bila več. To je bil moj spodrsljaj, zato ker sem bil mnenja, da ga ne bom prekinjal med nagovorom za medije in ga bom potem opozoril. Jaz sem ga potem na to opozoril, to napako oziroma lapsus je priznal, potem sva se pogovorila, ampak kaj je najbolj žalostno gospod Vatovec – da vi spregledate ob tem to bistvo najinega takratnega srečanja. Bistvo je bilo pa to, da smo se pogovarjali o interesu in pravicah naših slovenskih državljanov v Združenem kraljestvu in da je bil ta pogovor zelo pomemben zato, da smo dobili zagotovilo, da tudi po brexitu tudi, če bo brez dogovora slučajno, bodo interesi in pravice naših ljudi v Združenem kraljestvu zavarovani. To je bilo bistvo tega pogovora, ne pa ta lapsus, ki ga vi ideološko problematizirate, ker nimate večjih vsebin. In zdaj, ko smo ravno pri tem gospod Vatovec, vi pravite: »Ne naredimo nič v Vladi, smo neodgovorni«. Kaj pa naredite vi? Ne upate se vstopiti v Vlado, ste udobno v opoziciji, ko vam paše Vlado kritizirate, ko vam ne paše dajete predloge in se prilepite na to, kar je koalicija zagovarjala še predno ste sploh prišli zraven – »borimo se za boj proti prekarnosti«, torej ste za boj proti prekarnosti, »borimo se za minimalno plačo«. To je že vse koalicija opredelila v svojem dogovoru, še preden ste se vi sploh pojavili zraven. Ampak ne tukaj ste zraven in potem govorite, kako pomagate, ne upate si pa prevzeti odgovornosti, niti v Vlado. Nimate poguma v Levici. Nimate poguma reči: »bomo tudi mi šli v vlado, bomo ministri, bomo prevzeli odgovornost, bomo tudi mi soustvarjali zunanjo in notranjo politiko«. In zato štejem te vaše komentarje za nekorektne. Ne nazadnje smo na isti strani glede številnih stvari, ampak to nenačelno kritiziranje nekoga, ki nima dovolj poguma, da bi prevzel odgovornost, potem pa iz nekega udobnega fotelja kritizira vse povprek, samo da bo pridobil neke politične točke, je pa popolnoma nesprejemljivo in to govorim s stališča ministra, s stališča Vlade. Z vidika SMC pa verjamem, da bodo poslanci povedali svoje, kajti tukaj sem v vlogi ministra in bom za enkrat ostal na tem. Tako da hvala lepa za besedo. Zdaj moram oditi, ker imam nujne obveznosti, kot sem že prej napovedal. Hvala lepa, nasvidenje.
Hvala vam tudi in srečno. Preden dam besedo za repliko oziroma preden dam besedo ministru za kulturo glede medijske zakonodaje, dajem besedo za reliko dr. Mateju Tašner Vatovcu. Izvolite, imate besedo.
Ja, hvala. Saj, mislim ne vem, če ima smisla se tako razburjati na tej točki. Zdaj, kar se tiče manjših spodrsljajev – ravno te manjši spodrsljaji so tisti, ki kljub vsemu dajejo neke signale. Jaz verjamem, da sta se zunanja ministra pogovarjala o tem, kako se bo zaščitilo pravice slovenskih državljanov v Združenem kraljestvu po brexitu, ampak verjamem, da je to še tako daleč, da ne vejo niti ali je ta brexit bolj ne, tako da to je rahla relativizacija tega, kar se je dejansko zgodilo. Mislim pa, da je to bil samo eden od primerov. Po drugi strani še enkrat poudarjam, so bili signali že prej velikokrat takšni, da so… pa ne samo pod gospodom Cerarjem, ampak tudi, ko je bil minister gospod Erjavec, da se na določenih točkah ne znamo postaviti na neka trdna stališča, sploh ko so v igri večje države, predvsem članice Nata in tako naprej, ampak to je ena stvar. Zdaj, kar se tiče odgovornosti in sodelovanja v vladi. Mislim ne bom se na to pretirano odzival, ampak preden smo se mi začeli pogovarjati s to vlado, je bilo omejevanje prekarnosti razumljeno recimo kot večja fleksibilizacija dela in podobne stvari, ampak to je čisto druga tema in je ne mislim niti naslavljati v tem trenutku. Tako da ne vem, ja kritiziramo ne samo kadar nam paše, ampak v Levici kritiziramo ves čas in še enkrat ponavljam, smo slaba vest te vlade.
Preden dam besedo ministru za kulturo, dovolite mi, da preberem vrstni red, zato da se bodo kolegice in kolegi lažje pripravili   (nadaljevanje) na razpravo. Torej po ministru dobi besedo predlagatelj, gospod Gregor Perič, za njim gospod Nik Prebil, potem je na vrsti mag. Branislav Rajić in gospod Zorčič Igor. Spoštovani minister, izvolite, medijska zakonodaja, imate besedo.
Zoran Poznič
Hvala. Kot verjetno že vsi veste je v pripravi pravzaprav bom rekel, da smo sredi dela. Nova medijska zakonodaja, ki bo vzpostavila Republiko Slovenijo tudi na tem področju kot sodobno evropsko demokracijo. Napredek tehnologije vsega tega, kar nas obkroža je tako skokovit in hiter, da smo na nekaterih področjih kar se tiče medijev, popolnoma zaostali in res je, da sedanji zakon ni več primeren v večih ozirih. Vsekakor je pa tudi zelo pomembno pri vsej tej poplavi, pri vsem tem bombardiranju z informacijami 24ur na dan, zdaj kmalu tudi s strani umetne inteligence, ko res ne bomo več znali ločiti a govori človek, a govori stroj, ali se pogovarjamo z algoritmom, ali s pravo osebno, je tudi nujno, da razmejimo in končno vzpostavimo odnos, da sploh določimo, kaj to medij je, kaj je to princip kot se mu danes reče »fake news«, kaj je to na en način tisto, kar je še znosno znotraj medijskega polja in tisto, kaj ni. Tako da je to kar zelo zahtevno delo, ampak nekako naša zaobljuba je, da to pride še letos na vaše mize. Tako da ne bi kdo mislil, da na tem področju prepuščamo stvar stihiji, ampak zelo resno, zelo temeljito, zelo poglobljeno pripravljamo nov medijski zakon, ki ne bo namenjen samo enemu letu, ampak ki naj bi vzdržal v svoji osnovi vsaj eno srednjeročno obdobje. Hvala.
Hvala ministru za kulturo, Zoranu Pozniču. Besedo ima predlagatelj, gospod Gregor Perič. Izvolite.
Ja, hvala. Jaz se moram odzvati zlasti na tisto, kar smo slišali tudi s strani gospoda Vatovca in sicer lahko ponovim še enkrat tisto, kar sem mu v samem uvodu ponovil in posebej podčrtal in izpostavil, da ni to seja, ki bi bila uperjena zoper madžarsko državo, zoper njene ljudi in konsenkventno niti zoper njeno gospodarstvo. In v tem smislu je potrebno iskati sinergije naprej in predvsem delati na temu, da obe gospodarstvi, da ljudje na eni in drugi strani meje kolikor te meje pač je – mislili smo, v Evropi, da jih več ne bo, pa se ponovno pojavljajo, sodelujejo. In sodelovanje na gospodarskem področju je zelo pomembno in je ključno in tudi drugi tir je nekaj, kar lahko pozitivno vpliva in na eno in na drugo gospodarstvo, ne glede na to, ali mi imamo zelo sorodne poglede na določena politična vprašanja, ali pa malo manj. Ampak to je dejansko tista težava v praksi, ki se dogaja tudi na nivoju Evropske unije. Če nisi spet na liniji s predsednikom Evropske unije, če nisi v pravi družini evropskih strank, potem očitno imaš težave in Slovenija, ker je vztrajala na tem svojem postulatu neke sredinske, neke liberalne opcije, očitno znotraj neke bolj konservativne atmosfere, ki vlada tako v naši okolici, kot tudi znotraj Bruslja, očitno ne najde pravih sogovornikov ali pa ti sogovorniki tudi tisti, ko so, očitno ne delajo v našo korist in to smo videli v številnih primerih, ko je bilo to povedano tudi zelo na glas na presenečenje mnogih. Da pa očitate neko tendencioznost v smislu tega, da prihajajo evropske volitve – jaz mislim, da evropske volitve prihajajo ne samo za SMC, ampak prihajajo tudi, če gremo od Levice, pa do SDS ali pa Slovenske nacionalne stranke. In ko govorite o nekih izrednih sejah, potem dajte omeniti še izredno sejo, ki bo obravnavala področje   (nadaljevanje) knjig, pa izredno sejo, ki je bila o legalizaciji marihuane prejšnji petek, ali pa o širitvi cestnega obroča okoli Ljubljane, ali pa amandmajev o regresu. jaz ne vem, ali to je tako slučaj ali ima tudi to… lahko pripišemo tudi vsem tem dogodkom neko konotacijo, ki je predvolilna. V končni fazi, kdaj je predvolilno nekaj? A ni predvolilno že naslednji dan po volitvah? A ni vsak vaš korak, vsako vaše dejanje, vsaka vaša izjava, zlasti tiste, ki se potem odmaknejo od neke težko usklajene in že tako zahtevne rešitve, ki jo je potrebno znotraj koalicije, sploh, če je manjšinska, poiskati in potem v nekem trenutku pridete vi z neko vašo všečno rešitvijo – a ni to predvolilno? A ne gledamo teh predvolilnih aktivnosti že zadnjih več kot pol leta oziroma koliko pač je? Skrb oziroma zaskrbljenost, ki jo moramo imeti kot državljani je v tem, da postajajo radikalizmi in populizmi nekaj, kar je čisto normalno, kar je del našega vsakdana, kar dejansko več sploh ne dojemamo kot problem, ne dojemamo kot grožnjo, ampak jemljemo kot nekaj samoumevnega in se temu primerno tudi vedemo. Ne, temu ne sme in ne more biti tako, ker če smo odgovorni in če želimo peljati neke odgovorne poteze, zlasti kadar vodimo vlado, kadar vodimo državo, potem tukaj vse to našteto, torej in radikalizmi in populizmi nimajo česa iskati, ker v nasprotnem se znajdemo zelo hitro v zelo velikih težavah, ki jih je potem še desetletja ali več potrebno odpravljati, če seveda dobimo neko tako politično konfiguracijo, ki jih bo sposobna sploh odpraviti. Sicer pa dobimo neke kronične bolnike, ki jih potem saniramo in bredejo in bredejo in bredejo, tako kot smo videli v številnih primerih, tudi znotraj Evropske unije. In tudi v Levici ste zelo na glas opozarjali, kaj ne štima, kaj ni okej, na žalost pa nekih rešitev, takih, ki bi se jih dalo doseči in znotraj zakona in znotraj razpoložljivih sredstev, tega pa na žalost slišimo zelo malo. V tem smislu je partnerstvo, ki ga moramo vsi imeti, ne glede na to, ali je neka opcija v koaliciji ali v opoziciji, nekaj, kaj je v končni fazi odgovornost do države kot take. In očitati zgolj o tem, oziroma govoriti zgolj o tem, da je neka stvar predvolilna, pa dejansko veliko pove zlasti o vašem načinu delovanja.
Preden nadaljujemo, bi vas prosil vse razpravljavce, da se držimo točke dnevnega reda in da ne zahajamo v preširoko razpravo. Imam postopkovni predlog, gospod Ivanuša, imate besedo. Izvolite.
Hvala, predsedujoči. Saj ravno to, kar ste vi zdaj ravno prej povedali. Vse je lepo in prav, ampak to, kar zdaj poslušam že od marihuane pa tako dalje, to nima veze s to današnjo temo in prosim, da se predlagatelj drži teme, če ne, nima smisla tu sedeti. Hvala lepa.
Presednik Matjaž Nemec
Bom kot predsednik odbora upošteval ta vaš predlog. Replika, dr. Matej Tašner Vatovec, izvolite.
Ja, saj gre v podobni smeri. Predsednik sami ste ugotovili, pa tudi kolega Ivanuša, da v bistvu dokaz tega, da ta seja ni nič drugega kot nek predvolilni piar, je ravno predlagatelj sam, ki pač… sklical je zahtevo in sklic nujne seje glede nedopustnega vmešavanja Madžarske v uresničevanje pravice do svobode izražanja, razpravljamo pa o razmerah v EPP, kako je ta povezana s SDS in tako naprej. Skratka, ta stvar nima ne repa ne glave. Kar se tiče še enega argumenta, zakaj je ta nujna seja ne izredna, samo »piar stunt«, je to, da smo se v Levici recimo s konopljo ukvarjali preteklih pet let, prav tako z znižanjem stopnje davka na knjigo, je to v našem programu že od samega začetka in smo tudi večkrat predlagali. Trajnostna mobilnost je nekaj, kar je naš »fil ruš«, če naj tako rečem, ko pa se SMC oglasi glede neke takšne zadeve, kot je poseg Madžarske v svobodo medijev, je pa to nekaj nenavadnega. Zato pravim, da je to predvolilni »stunt«. Zato, ker tri ali štiri, pet let prej je to nekaj, kar, ni bilo čisto v vašem / nerazumljivo/ da naredite, zato, ampak saj.
Spoštovani, upam, da se bomo zdaj vrnili v okvir naše teme. Gospod Nik Prebil, imate besedo. Pripravi naj se mag. Branislav Rajić in gospod Igor Zorčič. Izvolite, imate besedo.
Najlepša hvala za besedo, predsednik. Ja, no, jaz se bom držal te teme in sicer nedopustno vmešavanje Madžarske v uresničevanje pravice do svobode izražanja v Republiki Sloveniji, ki je bil pač naslov te zahteve današnje seje, ne? In jaz mislim, da lahko se vsi strinjamo, da je vmešavanje tujih držav v neko notranjo suverenost notranje politike ali pa medije, neke tuje države, nesprejemljivo. Če gledamo prav ta dotični primer in o katerem danes pravzaprav govorimo, gre v bistvu za kršenje pravice, zaščitene po 39. členu Ustave in po 10. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah in navsezadnje, po 11. členu Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in to je svoboda izražanja. In, to so stvari, ki so danes v Evropski uniji, v kateri živimo, dokaj samoumevne, marsikje pa tudi ne in, da smo prišli do tega, kjer smo danes, da v Evropski uniji živimo v nekakšnem sožitju s prostim pretokom blaga ljudi in tako dalje, da so zagotovljene in visoko varovane človekove pravice in njihove temeljne svoboščine, kamor pa seveda spada tudi pravica do svobode izražanja. In to ni državljanska ali politična pravica, ampak je temeljna pravica in svoboščina. In ravno zato je okrog takšnega ravnanja teh tujih držav, toliko govora, ker gre pravzaprav za nedopustno vmešavanje v medijsko svobodo in s tem, posledično, tudi v svobodo izražanja. Moram reči, da sem vesel no, da se je Vlada tako hitro odzvala na noto madžarske veleposlanice in stopila v bran tem pravicam in medijski svobodi navsezadnje. Vesel sem, da o tem danes tudi razpravljamo, kakor koli, ne glede na očitke, ki so bili zdaj dani, ker moramo dati jasno sporočilo, da zagovarjamo temeljne vrednote, na katerih je grajena celotna Evropska unija. In prav pogodba o Evropski uniji oziroma njen 2. člen pravi, da unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. In oprostite, odstopanje od tega, je odstopanje od vrednot Evropske unije in, ne, jaz ne vem, ali si želimo takšno Evropo, kjer je pač vseeno, kaj kdo počne, kadar počne? Jaz mislim, da ne, ne? In še mogoče res nekaj o tej verbalni noti, ki je bila posredovana - več strokovnjakov in izkušenih diplomatov, je jasno povedal, da so takšna ravnanja veleposlaništev neobičajna praksa. Da se je sicer zgodilo, da so države zaradi neprimernih vsebin posredovale neposredno pri uredništvih, da pa bi neka tuja država od našega zunanjega ministrstva želela notranje posredovanje, to pa, ne vem no, saj smo v letu 2019, ne nekje nazaj, ne? In tu je bila meja res prestopljena no, tako da, ne glede na te vljudnostne prepise tega poročila, ne vem, nihče ne govori, da v bistvu, danes hočemo udarit po Madžarski ali pa, ne vem, tudi posledično, po drugih državah, ki se grejo takšne aktivnosti, moramo pa res si prizadevat no in to jaz mislim, da, resno, da o tem javno govorimo in da preprečimo podobne scenarije v bodoče. In ker če se jih pač ne bomo, se jaz bojim, da so zadaj še kakšne druge stvari in počasi izgubljamo neko svobodo, ki jo imamo. Zdaj, samo še, preden zaključim, recimo raziskava EUROACTIV in po podatkih iz nekaj dni nazaj, jasno kažem, da Madžarska v zadnjih letih pada na indeksu svobode medijev – padla je za 14 mest in sicer na 87. mesto od 180-ih. Zdaj, za primer Slovenije – je na 34. mestu, Bolgarija na 111. In res moramo v Sloveniji bolj resno gledat na takšne in podobne primere. Tako da, si res želim, da se o tem govori in sem vesel, da smo se danes za to usedli. Hvala lepa.
Besedo ima mag. Branislav Rajić, pripravi naj se gospod Igor Zorčič. Izvolite.
Hvala, gospod predsednik. Dober dan vsem. Ministrstvo za zunanje zadeve, tako kot druge ustanove Republike Slovenije, ne posegajo in ne ocenjujejo uredniške politike medijev. To je splošno znana resnica v vseh demokratičnih državah, kjer ekstremizem in populizem nista prevzela vajeti. Zato noto madžarske veleposlanice vidim le kot eno logično dejanje diplomatke, ki je v misiji in ki mora obdržati službo – vsaj hoče, da jo obdrži – ni pa nič več in nič manj, kot jasen pokazatelj, da prihaja od politike, ki sicer v novi obliki pa vendarle izkazuje nazadnjaštvo in diktaturo v duhu svojih prednikov od pred pol stoletja. Teza o predvolilnem triku koalicije ali SMC, kot sta rekla in kot natolcujeta kolega iz skrajne leve in skrajne desne strani bi lahko držala, če več javne pozornosti s to karikaturo ne bi dobili ravno osebki, ki so na njej prikazani. Karikatura je – kot vemo – risba z zelo poudarjenimi značilnostmi in potezami in lastnosti upodobljene osebe ali prikazanega dogodka. Mladina je za svobodomiselno večino sodobne slovenske populacije, znanilec družbenega diskurza. Njene naslovnice so večkrat generirale umetniške razstave in so priznani umetniški artefakti, ki so seveda neizprosni do javnih osebnosti, ampak, tega se javne osebnosti tudi zavedajo. Na karikaturi nihče ni lep, ne more biti lep, lepota karikature pa je ravno v bridki in jedrnati sporočilnosti. Tisti petek, ko je bila objavljena, je svojo luč usmerila na skupino slovenskih politikov, ki je v posebni navezi s politikom druge države in je ugledni tednik hotel opozoriti ljudi le na to dejstvo, nič drugega. Na karikature se v sodobnem svetu ne pritožuje in kaj šele, da bi se po političnih ali diplomatskih poteh skušalo doseči njihovo utišanje ali kazen avtorjev. Karikaturiste se več ne strelja, ne zažiga in ne zapira. Če je kaj vprašljivega na naslovnici, je – če me vprašate – le preoblikovanje slovenskega grba. Vemo, da so grb, zastava in himna nedotakljivi, kar se tega tiče in, če pazljivo pogledate, grb ima, pač »inkrustacijo« treh črk – s, d, s – kar je recimo edino, kar bi lahko bilo nedopustno, ampak na to se seveda Madžarska ni pritožila, ker je nima. Ostalo je znak svobode medijev, svobode misli in svobode narodnega duha in vsem nam je treba delati, da bo tako tudi ostalo. Več uglednih evropskih medijev, da omenim politiko En Guardian!(?), je pozdravilo odziv Slovenije na noto Madžarske, kot ene redkih držav, ki si je upala sploh na tak način odgovoriti in povedati, pač »bobu bob«. Odziv Ministrstva za zunanje zadeve se mi zdi primeren, v enaki meri, v kateri se mi madžarska nota zdi neevropska, neprimerna in šolski primer nedopustnega vmešavanja - zato oba predlagana sklepa koalicije seveda podpiram. Hvala.
Besedo ima Igor, gospod Igor Zorčič. Pripravi naj se gospod Jožef Lenart. Izvolite.
Ja, hvala za besedo. Spoštovani kolegice, kolegi. Nisem si mislil, da bomo še na seji kot je ta, ki, bom rekel, sama po sebi, po svoji vsebini, terja določeno stopnjo enotnosti, ne razdvojeni do te mere, govorim predvsem tu, predvsem tu ciljam na izpad Levice, da se verjetno ti tujci, ki nas zdaj gledajo, vsake toliko časa kar nasmehnejo. »Ej«, jaz mislim, da je ta tema, o kateri govorimo, zelo pomembna in zelo pravočasna. Res je, da so pred vrati volitve, ampak, glejte, prestavljat vse na čas po volitvah zdajle, bi bilo naravnost smešno. Tako da, tu ni nobene potrebe po kakršnem koli drugem pojasnjevanju. Vsi veste, kako potekajo procedure s sklicem sej. Imeli smo veliko sej že prejšnji teden, naslednji teden jih imamo. Skratka, neki argumenti v tej zvezi, češ da bi lahko bilo to kdaj uvrščeno na kakšen drug termin, so povsem »deplasirani«. Kot je bilo že večkrat pojasnjeno in smo priča neki situaciji – jaz zdaj ne vem, ali je šlo za diplomatski zdrs, ali je šlo za karkoli drugega, pravzaprav na koncu koncev ni pomembno – pri katerem je pač madžarska veleposlanica z neko verbalno noto urgirala pri našem ministrstvu za zunanje zadeve. Vsem je jasno, da je to zelo neobičajen način, morda je to na madžarskem celo običajen način kot sem slišal gospoda Repovža, ki je pač opozarjal na stanje novinarstva na Madžarskem, jaz ne vem kako je tam. Vsekakor je pa pomembno to, da mi tega v Sloveniji ne odobravamo in ne dovolimo. In zato mi je žal, da smo nekateri tukaj na tem mestu razdvojeni, da smo na različnih koncih nekega odnosa do tega vprašanja. Na eni strani imamo ene radikalizme, na drugi strani druge. Imamo tudi okoliščino, da imajo nekateri populistični politiki v Evropi, jaz upam, da na teh naslednjih volitvah, če se že pogovarjamo o volitvah, ne bodo dobili še kakšne večje moči v Evropskem parlamentu, da imajo veliko sledilcev v Sloveniji, da ne rečem malikovalcev. In jaz se bojim, da se bo en takšen način miselnosti, da je mogoče preko nekih državnih institucij bodisi da gre za interno zadevo ali pa gre za zunanjo preko nekih veleposlaništev, da se bodo takšni vzorci pritiska na medije začeli počasi ponavljati, sploh glede na današnjo relativizacijo te teme, ki si jo je privoščil kolega Vatovec, me ne bo čudilo, če bo prišlo v kratkem do nekega podobnega incidenta, pa se bomo potem spet spraševali ali se kaj odzvati ali ne ali bolje, da smo tiho zaradi tega, ker bomo itak razdvojeni na takšnem odboru. Jaz upam, da zmoremo toliko razuma in tudi toliko enega premisleka o tem, da lahko uvidimo, da je medijem v tem sodobnem času potrebno dovoliti svobodo, da si ne moremo dovoliti niti kot država niti kot družba niti kot posamezniki, da bi nekdo preko institucij osporaval, pa glejte ne samo tekst, šlo je za karikaturo, mislim, da že karikatura sama po sebi pomeni neko drugačno sporočilo, lahko je malo intrigantno, lahko je zabavno, pa vendarle ga moraš vzeti drugače kot recimo nek goli tekst, če skušam prevesti tisto kar je bilo narisano v tekst. In če bomo takšne teme relativizirali, pa rekli saj je mogoče nepomembno, gre za predvolilni čas ali karkoli podobnega, si bomo pač tlakovali pot do svobode kot si je ne želimo, to je svoboda v narekovajih, to je tista svoboda na katero nas opozarjajo novinarji iz prenekaterih držav. Kaj pa to pomeni za našo družbo in državo pa vsi vemo. Jaz ne bi te teme razširjal na druge stvari kot je sama svoboda novinarskega dela, moramo vedeti, da vzorec, ki ga lahko izluščimo iz tega dogodka, ki ga danes obravnavamo je nekako podoben tistem, ki se je zgodil tudi z nekakšnim urgiranjem pri televiziji POP TV, seveda neka druga zgodba, tudi vprašljivo ozadje, ampak vendarle, prav je, da se na prve recimo temu incidente odzovemo tudi v parlamentu, sejo kot je današnja in da damo tudi nekakšno sporočilo s sklepi. Jaz upam, da bodo ti sklepi, ki so predlagani sprejeti, če mene vprašate jih lahko, če bo širši konsenz v zvezi s tem kar bo tako sporočilo, ki ga dajemo glede te teme boljše, tudi spremenite, če pa ne pa mislim, da niso nič preostri, da so ravno pravšnji, da damo ne samo veleposlanikom tudi razno raznim podjetnikom iz tujine od kjerkoli vedeti, da takšna ravnanja, takšni pritiski in sugeriranja na medijsko vsebino pri nas niso dopustni. Hvala.
Besedo ima gospod Jožef Lenart. Izvolite, imate besedo.
Hvala lepa za besedo, predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim! Veliko govora o svobodi govora. Jaz verjamem v svobodo govora, ampak v tistem momentu, ko bi mene imel nekdo za nacista, ker to nisem, se prekine njegova svoboda govora zame. Torej, bom šel v povod zaradi tega, ker se mi zdi, da o tem nihče danes ni dosti govoril zakaj je sploh prišlo do te note. Mislim, da kdor seje veter žanje vihar. Poskušal bom biti kar se da strpen, ker menim, da prilivanje olja na ogenj takrat, ko že gori, prinese samo še večji ogenj. In zdaj recimo, da ta nujna seja danes ustvarja še neki večji pomp, pa bi se mogoče lahko res to pogovorili na drugačen način brez te seje. Zdaj ali bo imel slovenski državljan in slovenski novinar in slovenski mediji kakšno korist od tega nisem najbolj prepričan. Spomnil pa bi, da je tudi naš predsednik Vlade, tudi moj se vtaknil malo v medije pred časom s tem, ko ni bil najbolj za svobodno tržno pobudo, ker naj bi bili nekateri zasebni mediji preveč nestrpni. Se pravi imamo različne poglede, spoštujem te poglede, ki jih imate kolegi poslanci, ampak še enkrat, vplivati je želel na finance enega od medijev, nihče od vas takrat ni rekel, da to ni v redu, pa ni bilo v redu. In potem, če se zdaj spustim spet v našega predsednika Vlade, pa našega recimo predsednika pa en Vjesnik ali pa en Klangenfurt zeitung, ki da na veliko na naslovnico gor enega od naših ljudi, naših vodij v pozi nacista. Se pravi, mislim, da bi bili mi tudi užaljeni, torej moramo gledati tudi s tega vidika kako je dejansko nekdo bil prizadet, ker če bi to ta naš karikaturist naslikal nekoga od naših v naših državi je že drugače kot če nekoga od sosedov in če gre za dobre sosedske odnose običajno jaz kot sosed ne rečem sosedu, ki je mogoče malo manj razgledan, malo manj šolan, da je »zabit«, mogoče tudi ne rečem za sosedo, ki najbolj lepa, da je grda, zaradi dobrih sosedskih odnosov. In če grem še naprej, ne mešati stvari in mislim, da še ni vsak konservativec, ker Orbán je konservativec in zaradi tega še ni ne fašist pa ne nacist. In tudi jaz verjamem, da ni vsak, ki je bolj desno politično usmerjen še nacionalist, pa ni treba biti, če si bolj levo usmerjen pač ti verjetno rečejo levičar, ni pa nujno, da si komunist. Se pravi, če imamo tukaj bolj mehko izrazoslovje, mogoče ne bi prišlo do te note. Hvala.
Postopkovno, mag. Andrej Šircelj, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa, predsednik.  Predsednik, jaz predlagam, da tako vi kot predsednica Odbora za kulturo presodite oziroma ocenite oziroma ugotovite ali ta seja poteka v skladu s Poslovnikom. V skladu s Poslovnikom morajo biti na seji prisotni predstavniki Vlade, in sicer pooblaščeni predstavniki Vlade, minister ali državni sekretar in zaradi tega me zanima, če dejansko ta seja, ker tukaj ne vidim nobenega predstavnika kateremu bi lahko postavil vprašanje na primer s področja zunanje politike, zaradi tega prosim zagotovite tudi predstavnika, da bom lahko postavil vprašanje in dobil odgovor s področja zunanje politike. Lahko ga postavim že zdaj samo potem bom presegel verjetno moj postopkovni predlog. Bi pa rad, da zagotovite, da predstavniki Vlade odgovarjajo na vprašanja s področja zunanje politike tukaj.
Hvala lepa, mag. Andrej Šircelj.  Vsi pogoji za to, da seja se nadaljuje so, med nami je državna sekretarka iz Ministrstva za kulturo, gospa Petra Koleto, mag. Petra Koleto, do nekaj minut nazaj je bil prisoten minister za zunanje zadeve dr. Miroslav Cerar z ekipo. Seveda imamo tukaj   (nadaljevanje) predlagatelja. Torej po moji oceni spoštovani kolega Šircelj, izpolnjujemo vse pogoje za to, da prehajamo v zaključni del, če mi dovolite. Ni več prijavljenih razpravljavk in razpravljavcev in bi, če se strinjate zaključil razpravo, ampak vidim, da imate postopkovni predlog. Izvolite, imate besedo. / Oglašanje iz dvorane/. Prosim? Razpravo. Mag. Andrej Šircelj izvolite, imate besedo.
Spoštovani predsednik, prosim, če mi zagotovite odgovor predstavnikov zunanjega ministrstva oziroma zunanjega ministra, kakšen vpliv bodo imele izrečene besede ne glede tega članka, o katerem zdaj govorimo oziroma naslovnice, ampak glede ocene, ki so jih nekateri poslanci dali v zvezi z našimi sosedami? Kakšen vpliv bodo imele te ocene na zunanjepolitični položaj Slovenije v naslednjem obdobju? Glejte, glede na to, da se ta seja ukvarja z zunanjepolitičnimi zadevami, je javna, nekatere trditve tukaj ne držijo ali pa so vsaj problematične glede sosed, glede odnosov ne samo z Madžarsko, ampak tudi z Italijo, tudi Hrvaška je bila omenjena, me zanima ocena vlade oziroma pristojnega ministra ali državnega sekretarja s področja zunanje politike, da odgovori z vsemi pooblastili, kakšen vpliv bo imela ta seja oziroma vsebina te seje, ki je presegla okvir, ki je bil določen z dnevnim redom na zunanjepolitični položaj Slovenije? Prosim predsednik, zagotovite.
Ja spoštovani Andrej Šircelj, v temu delu imate prav. Torej, če bi vi vztrajali, da zahtevate odgovor, imate vso pravico, da ga dobite. Moj predlog je lahko, zato da poskušamo zaključiti to sejo, da mogoče se obrnete v pisni obliki in mogoče dobite tudi odgovor na to. V kolikor pa ne in boste vztrajali v tej vaši pobudi, meni po Poslovniku ne ostane drugega, kot da prekinem sejo. Ob odhodu ministra za kulturo je bila zagotovljena prisotnost državne sekretarke, torej v kolikor bi postavili vprašanje iz področja kulture, bi dobili odgovore. Žal v delu pa Ministrstva za zunanje nimamo pristojnega. To ne pomeni, da ne izpolnjujemo pogojev, zato da spravimo pod streho to sejo, ampak v primeru vztrajanja mag. Andreja Širclja, da želi v temu trenutku odgovor, potem po mojih pristojnostih, mi drugega ne ostane, ampak vidim, da imam en predlog po postopkovni. Želite mogoče? Gospod Igor Zorčič imate postopkovni predlog, izvolite.
Ja, hvala gospod predsednik. Jaz predlagam, da mi to sejo vendarle danes zaključimo, ker pravzaprav ne razumem tega postopkovnega kolega Širclja. Zdaj, kolega Šircelj parlament je neodvisna institucija in veste mene res ne zanima, kaj si drugi mislijo o tem, kaj jaz tu govorim. Zdaj, če je vas strah, tudi prav, jaz si pa dovolim, da povem to, kar mislim. Seveda lahko včasih nekateri zbiramo besede, nekateri ne, tako da to res ne more biti razlog, da mi danes tega ne bi končali. Zaradi tega, ker se vi bojite, kako bi vplivalo na status Slovenije v zunanji politiki. Veste, to je problem te slovenske zunanje politike in na sploh politike, da se vsi vsega bojite, vsi se tresete, nobeden se ne upa ničesar povedati. Danes je bilo cel kup nekih debat o tem, ali so te sklepi prestrogi ali niso prestrogi – veste to je problem. Tako da jaz predlagam, da se ta razprava še opravi. Kdor ima kaj za povedati, naj pove in potem zaključimo, ker če pa ne bomo zaključili zaradi tega, ker se bojimo kaj bodo drugi povedali, gospod predsednik, potem pa res nismo za v parlament.
Gospod Igor Zorčič, jaz bi si želel in bomo našli rešitve, iščemo rešitve, da bi zaključili to sejo. Vidim, da imate še postopkovni predlog. Mag. Andrej Šircelj, izvolite, imate besedo.
Glejte predsednik, jaz po Poslovniku nimam druge možnosti, da protestiram proti predhodniku, ki je govoril laži,   (nadaljevanje) da se tukaj jaz bojim ali, da se kdorkoli boji. Poleg tega, jaz sem dal prvič postopkovni predlog, da vi to ugotovite formalno. Vi ste to ugotovili, potem sem imel razpravo. Zgleda, da moj kolega čeprav je že drugi mandat v tem Državnem zboru ne ve, kaj je razprava, pa kaj je postopkovno. Predsednik, vi na to niste reagirali, vi na to niste reagirali. Vi ste pustili, da se na tej debati, na tej razpravi dejansko nekateri pogovarjajo precej nespoštljivo in da govorijo o zadevah, ki naj bi jih nekdo rekel, pa jih ni. Govorijo neresnice in to osebne. Nihče se tukaj nič ne boji. Jaz sem postavil vprašanje ministru oziroma Ministrstvu za zunanje zadeve in za to imam vso pravico, gospe in gospodje! Vi mi tega niste zagotovili, ker niste protestirali, predsednik. In začnite voditi sejo tako, da bodo vsi v enakem položaju, ne glede na svetovni nazor. Prosim, da zagotovite nevtralno vodenje seje, ker to, kar si je kolega privoščil, čisto osebno, glejte to prestopa te meje, prestopa tudi neko kulturno komunikacijo. Jaz kot poslanec imam pa vso pravico to, da delam(?).
Mag. Andrej Šircelj, jaz mislim, da je razprava bila do nekaj minut nazaj čisto korektno vodena in tudi interpretirana. Moj cilj je, da speljemo to sejo, ne glede kot ste vi rekli na različne nadzorne poglede, do konca. Jaz mislim, da smo prišli do konca. Praktično vsak, ki je želel, se je javil k besedi. Razumem vaš pomislek glede Ministrstva za zunanje zadeve. Zdaj pa vi povejte, ali mi dovolite, da speljemo sejo ali pa želite mogoče kakšen predlog dati na… oziroma kakšen postopkovni predlog dati mogoče na glasovanje? Kar se tiče pa nekih čezmernih besed, jaz jih v takem obsegu kot ste jih vi interpretirali, nisem zaznal. Moram reči, da pa lahko imamo drugačne poglede, ampak kaj sem že jaz vse doživel v temu Državnemu zboru na različnih sejah. ne morem pozabiti gospoda Jelinčiča, kaj je vse o meni rekel, pa ni bilo besede o tem. S tem, da je na Odboru za zunanjo politiko kultura dialoga nekoliko višja v zadnjem obdobju, ko nimamo več migrantske krize.  Tako da, če mi dovolite spoštovane kolegice, kolegi. Jaz bi zaključil, ampak, če mi dovolite, če mi dovolite, da jo zaključim, če se strinjamo s tem. jaz ne bi rad, da bi kdo odšel danes tukaj z grenkim priokusom, da je česarkoli bil prikrajšanj v razpravi. / Oglašanje iz dvorane/. Tako da mogoče, če je… jaz vam lahko tudi zagotovim očitno nekoga iz Ministrstva za zunanje zadeve, sem ravnokar dobil novico, da prihajajo v kolikor vztrajamo. V kolikor pa ne in ni interesa in je občutek, da smo povedali in da je bila izčrpana vsa razprava, potem pa lahko tudi zaključimo. Tako da vas prosim za namig, zato da se skupaj odločimo v dobro vseh nas. Mag. Andrej Šircelj vas lahko s pogledom… se strinjate, da zaključimo sejo ali bi še kaj želeli dodati? Ker ne vidim reakcije, spoštovane kolegice, kolegi, zaključujem razpravo. In, ker imam na mizi dva predloga sklepov, jemljem 5-minutni odmor, samo da vidim, kateri od predlogov je tisti, ki bo dejansko bil potem tudi predstavljen. 5- minutni odmor.  26. TRAK: (TB) – 19.05
Spoštovane kolegice, dragi kolegi, nadaljujemo s prekinjeno sejo Odbora za zunanjo politiko. Prehajamo na razpravo in na glasovanje o predlaganih sklepih predlagateljev Poslanske skupine SMC, LMŠ, SD, SAB in Desus, kot jih je tudi že predlagatelj pred menoj predstavil, ampak jih bom vseeno.. Prosim? Ampak jih bom še enkrat prebral. Prvi sklep: »Odbor za zunanjo politiko in Odbor za kulturo obsojata vmešavanje Madžarske v uresničevanje pravice do svobode izražanja v Republiki Sloveniji, še posebej v tonu note madžarskega veleposlaništva, s katero se od Ministrstva za zunanje zadeve pričakuje, da bo preprečilo prihodnje objave odbora. Ocenjujeta da, gre za nedopusten pritisk na medijsko svobodo tuje države, kar je nesprejemljivo za demokratični politični sistem in pravno državo ter v nasprotju s temeljnimi vrednotami, na katerih je zgrajena Evropska unija.« Torej, glasujemo o prvem sklepu. Se opravičujem, imam eno obrazložitev glasu.
Najprej še razprava, gospod predsednik. Vi ste zdajle dali na mizo še drugače predloge sklepov, ne te, ki ste jih prebrali, ne? In sicer so trije, s tem da prva dva, tako kot ona dva, ki sta v osnovi predlagana, so itak nesprejemljivi in je škoda besed o njih in je sramota, da se o takem glasuje, tretji bi pa bil, samo ga je treba smiselno spremenit, gospe in gospodje, kajti, pravica do svobodnega izražanja je temeljna človekova pravica, ne pravica medijev in če to upoštevamo z vidika ustavnega prava, bi se tretji sklep moral takole glasit: »Odbor za zunanjo politiko..
Se opravičujem, mag. Grims.
in Odbor za kulturo pričakujeta od Vlade Republike Slovenije, da bo še naprej varovala pravico do svobodnega izražanja, spodbujala medijsko pluralnost in se v primeru zaznavanja nedopustnega vmešavanja v svobodo izražanja, tudi ustrezno odzvala.« To bi bilo smiselno, ne, ustavno pravno, to kar je zdaj predlagano, je pa / nerazumljivo/
Mag. Grims, to nista predloga sklepov, sklep je tisti, katerega sem prebral.   (nadaljevanje) To, kar imate na mizi, sem tudi jaz imel na mizi, ampak dejansko ne gre za predloge sklepov. Predloga sklepa sta tista, ki sem ga prej prebral. Če želite… / Oglašanje iz dvorane/ tisti, ki izhaja iz zahteve, če želite lahko preberem še enkrat. Želite, da preberem še enkrat sklep predlagan? / Oglašanje iz dvorane/ Zaradi tega, ker ta ni bil formalno vložen, se je pa pojavil na mizi, torej tako kot sem prebral, če bi pozorno poslušali, ta sklep ni tisti, na katerega ste vi želeli razpravljati. Mag. Grims, imate postopkovno, izvolite.
Izredno dobro in pozorno vas poslušam gospod predsednik in zato vas pozorno opozarjam, da če bi pozorno vodili sejo, se tegale potem sploh ne bi delilo.
Jaz mislim mag. Grims, ne mislim, vem, da ste zamešali papirje. Če bi me pozorno poslušali tako kot vsi ostali, bi vedeli, kateri sklep preberem oziroma berem, lahko ga pa tudi še enkrat preberem, če želite. Ampak mislim, da ni potrebe. Lahko glasujemo. Vemo o čem glasujemo? Okej. Glasujemo. / Oglašanje iz dvorane/ Se opravičujem. Številke, ki glasujejo za Odbor za zunanjo politiko so od št. 1 do št. 20. Glasujemo.  Ugotavljam, da se je eden zmotil.  Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (4 člani.) Prebral bom drugi sklep, predlagam: »Odbor za zunanjo politiko in Odbor za kulturo predlagata Vladi Republike Slovenije, da v posodobljenih zakonskih rešitvah posebej pozorno zavaruje pravico do svobode izražanja, vztraja na transparentnosti lastništva medijev, spodbuja svobodne in pluralne medije v Republiki Sloveniji ter predvidi varovalke, ki bodo preprečile nedopustna vmešavanja, pritiske ter poskuse vplivanja s strani drugih držav.« Torej ta sklep dajem ponovno na glasovanje.  Izvolite, mag. Grims, imate besedo.
Ta sklep bi bil popoln, če bise pri tistem nedopustnem vmešavanju omenilo tudi predsednika Vlade.
Hvala lepa za vašo pripombo, mag. Grims. Začenjamo z glasovanjem od št. 1 do 20. / Oglašanje iz dvorne/. Od 1 do 20.  Ugotavljam, da se je ponovno nekdo zmotil.  Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (3 člani.) S tem zaključujem to točko dnevnega reda in tudi 10. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko in predajam besedo podpredsedniku Odbora za kulturo. Izvolite, gospod Marko Bandelli.
Hvala za besedo. Sedaj odloča še Odbor za kulturo, z glasovalnimi napravami od 21 do 40. Ne bom bral celega sklepa, dam kar na glasovanje prvi sklep. / Oglašanje iz dvorane/ Se opravičujem, dobili smo pooblastilo še. / Oglašanje iz dvorane/. Nismo prebrali. Zdaj ga lahko preberemo. Dobili smo pooblastilo, se pravi, da je poslanec dr. Matej Vatovec nadomešča poslanko in predsednico Violeto Tomić. Mislim, da je urejeno. Gremo na glasovanje prvega sklepa. Od naprave od 21 do 40, ponavljam. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (4 člani.) Eden je spet 11-ko stisnil. Gremo na glasovanje drugega sklepa. Glasujemo.28. TRAK: (ŠPE) – 19.15 (nadaljevanje) Številka 11 je neveljavna spet. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (4 člani.) Ugotavljam, da sta oba sklepa sprejeta.  S tem zaključujem to točko dnevnega reda in hkrati tudi 7. nujno sejo Odbora za kulturo. Vsem se zahvaljujem za sodelovanje in vas lepo pozdravljam!