Dobro jutro!
Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 75. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Lep pozdrav vsem prisotnim!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 75. izredne seje Državnega zbora, predlog katerega ste prejeli v petek, 7. junija 2024, s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejela, zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.
Glasujemo. Navzočih je 56 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.
(Za so glasovali vsi.)
Ugotavljam, da je dnevni red 75. izredne seje določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O UREDITVI DOLOČENIH VPRAŠANJ ZARADI KONČNE RAZSODBE ARBITRAŽNEGA SODIŠČA NA PODLAGI ARBITRAŽNEGA SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE HRVAŠKE, SKRAJŠANI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec. Predlog zakona je na 44. nujni seji 11. junija obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot matično delovno telo. Ker po končani razpravi odbor členov predloga zakona ni sprejel, je bila druga obravnava predloga zakona na seji delovnega telesa končana.
Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin za predstavitev stališč.
Najprej ima besedo Poslanska skupina Socialnih demokratov, v njenem imenu kolega Damijan Zrim.
Izvolite.
Spoštovana predsedujoča, spoštovani kolegice in kolegi!
Ministrstvo za zunanje zadeve je ob odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice poslalo jasno sporočilo, da sodba nima nikakršnega vpliva na veljavnost arbitražne razsodbe. To je stališče, ki ga Republika Slovenija mora zagovarjati in hkrati izvrševati, izvajanje arbitražne sodbe je namreč v interesu državljank in državljanov Republike Slovenije ter v interesu ohranjanja njene ozemeljske celovitosti. / zadihanost govorca/ Se opravičujem, zaradi kolesarske dirke sem malo ob glas. Zato smo bili skrajno presenečeni nad predlagatelji, ki so z obravnavanim predlogom zakona pravzaprav predlagali delovanje v navzkrižju z omenjenimi interesi nacionalnega pomena. Na srečo se bomo za razrešitev stiske slovenskih ribičev obračali na predlagatelje, ki bi čisto nevede predali slovensko ozemlje našim južnim sosedom, temveč jo bomo reševali z ustreznejšim predlogom novele zakona. Ključna sta predvsem dva odstavka, ki pomembno ločita ustrezen vladni predlog od neustavnega, z današnje seje. Prvi določa, da odločbe državnih organov Republike Hrvaške, s katerim so izrečene globe ali denarne kazni fizični ali pravni osebi, ki opravlja ribolov na območju, ki je v skladu z mednarodnim pravom, vključno z razsodbo pod suverenostjo Republike Slovenije in sestavni del njenega ribolovnega morja, brez pravnega učinka. Drugi pa določa, da kakršnokoli plačilo ali povračilo stroškov ne vzpostavlja privolitve ali priznanja Republike Slovenije, da so državni organi Republike Hrvaške pristojni začeti ali voditi postopke o prekršku ali kazenske postopke zoper fizične in pravne osebe, ampak je namenjeno zgolj zaščiti in pravni pomoči ter subjektom v protipravnih postopkih državnih organov Republike Hrvaške. Nekje pa se bomo morali vseeno strinjati z enim izmed predlagateljev tega zakona. Kolega Kosi je v razpravi na torkovi seji Odbora za notranje zadeve poudaril, da je treba poiskati politično rešitev, da se politika mora vmešati, ker je politika tista, ki bo našla to rešitev. Kolega Kosi, to zagotovo drži. Trenutno stanje neformalnih dogovorov za izvajanje arbitražne razsodbe, ki Republiki Sloveniji in slovenskim ribičem jasno in nedvoumno pripisujejo pravico za plovbo in ribolov ne sme biti dokončno. S tega vidika in predvsem v razmerju do odprave negotovosti slovenskih ribičev pričakujemo, da bodo predlagatelji v prihajajoči obravnavi vladnega predloga zakona o ureditvi določenih vprašanj ponudili podporo.
Kolegica Bah Žibert je na odboru dejala: Sama zakonska novela ni obsežna, je pa zagotovo ta trenutek bistvena. Dodal pa bom, da vladna novela tudi bistveno brez nerodnega priznavanja krivde, ne izenačuje arbitražne razsodbe.
Hvala.
PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Naslednja Poslanska skupina Levica, v njenem imenu doktor Matej Tašner Vatovec.
Izvolite.
Najlepša hvala, predsednica.
Po objavi odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, je verjetno celotna Slovenija ostala brez diha. Mislim, da smo takrat vsi spoznali, da je na tem področju nekaj narediti. Težave, ki jih imajo ribiči zaradi nespoštovanja s strani Republike Hrvaške. Arbitražne odločitve so velike, z njimi se soočajo praktično vsak dan in prav je, da jim država pri tem pomaga.
Vlada je takoj napovedala ukrepanje in začela pripravljati ustrezno rešitev. Enako so naredili predlagatelji današnje, današnje izredne seje. Ključna razlika je v tem, kakšne so rešitve, ki so predlagane. Kar bi storili, če bi potrdili zakon, ki je danes na dnevnem redu je predvsem to, da bi na nek način uradno priznali, da tudi Slovenija več ne spoštuje odločitev Arbitražnega sodišča. In s plačilom glob dejansko priznali, da so naši ribiči lovili v vodah, ki niso teritorialne vode Republike Slovenije. Tega predlagatelji na odboru niso želeli razumeti ali pa slišati. Ključno pa je, da je Vlada včeraj sprejela besedilo zakona, ki bo stvar ki bo stvar rešila na ustrezen način, tisto, kar je ključno je to, da seveda nudimo kot država vso podporo našim ribičem za to, da ne glede na to, katera vsa polena dobijo pod noge s strani hrvaških oblasti, da bodo lahko opravljali svojo dejavnost še naprej. To pomeni seveda ne plačilo glob hrvaškim, hrvaškim oblastem, ampak nudenje pravne pomoči in seveda tudi povrnitev vse škode, ki nastane zaradi teh aktivnosti. In to je ključno in to je tisto, o čemer bi se morali pogovarjati, kako po eni strani zaščititi seveda ribiče, po drugi strani pa seveda ves čas ohranjati. Ohranjati tisto, kar smo dobili z arbitražno odločitvijo, se pravi uveljavljati tiste meje, kot so določene z arbitražnim sporazumom in to je vsa zgodba. Tako da v Levici smo predvsem presenečeni, da smo že drugič v dveh tednih priča nekim dejanjem, ki so zelo očitno v nasprotju z interesi Republike Slovenije. Sprašujem se zakaj vztrajanje na tem zakonu in tudi zagovori, ki smo jih poslušali na odboru so pač brez osnov in edino kar lahko pod črto potegnemo je, da vsa takšna dejanja škodijo predvsem naši državi, njene koristi, tako da zakona seveda nismo podprli in tudi, če bi danes o njem bilo glasovanje, ga ponovno ne bi, tako da pričakujemo seveda, da bo zakon, vladni zakon obravnavan čim prej in da bo tudi v imenu interesov države in v imenu tudi ribičev, soglasno sprejet.
Hvala.
Hvala lepa.
Naslednja Poslanska skupina Italijanske in madžarske narodne skupnosti, v njenem imenu kolega Felice Žiža.
Izvolite.
Spoštovana predsednica Državnega zbora, hvala za besedo.
Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki Vlade Republike Slovenije!
/ pozdrav v italijanskem in madžarskem jeziku/
Zakon, ki je bil obravnavan na komisiji in seveda ni prišel na naše klopi danes tukaj na plenarni seji, torej Zakon o ureditvi in spremembah Zakona o ureditvi določenih vprašanj glede končnega, končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi arbitražne sodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške je imel v tem zakonu dve, v bistvu dva pomembna cilja, za katere smo slišali govoriti tudi pred kratkim oziroma v prejšnjih stališčih. Glavno je, da naši ribiči se ne počutijo sami. Da s strani države, naše države, Državnega zbora in Vlade Republike Slovenije z ministrstvi čutijo, da imajo vso potrebno pravno pomoč in vso potrebno finančno pomoč. Vemo, da v zadnjih sedmih letih so naši ribiči, ki jih je, morski ribiči, ki jih je žal zelo malo ostalo, med temi so tudi pripadniki Italijanske narodne skupnosti, torej, v zadnjih sedmih letih lovijo in si pridobivajo prihodek z gospodarskim ribolovom v Piranskem zalivu. Zaradi tega seveda, zaradi sporov, ki so nastali s strani Hrvaške, ker ni priznala Arbitražni sporazum, dobili so globe zaradi torej, zaradi prekrškov v višini, če se ne motim, nekje okoli 3 milijone in pol evrov. Zdaj, da »glih« ne bi spali ponoči ribiči, zaradi teh kazni tega ni, ker kot sem rekel, imajo sigurno našo državo v ozadju, ki jih podpira in jim nekako zagotavlja in pravno in finančno pomoč. Ampak glede na to, da ribiči predstavljajo veliko kulturno dediščino, veliko kulturno identiteto in tradicijo našega okolja, torej primorske so tudi, zaradi tega s spodbudo države Republike Slovenije izdali tožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice, ki seveda je niso dobili in je samo sodišče je reklo, da je nedopustno, da takšne tožbe imajo lahko pozitivno rešitev. Zaradi tega, kaj se zdaj dogaja te dni? Da naši ribiči so nekako izjavili in rekli, da ne bodo več šli loviti v Piranskem zalivu, ker vsakič, ko gredo tam dobiti globo, zaradi prekrška, ni lepo. In seveda, ta šifra od 3 milijone in pol se dviguje vsakodnevno. Težave so vsakodnevno. Razumejo, da Slovenija je seveda na pravi strani, da Arbitražni sporazum mora biti sprejet tudi s strani Hrvaške, ampak do tega še ni prišlo. In tudi vprašanje kdaj bo prišlo. Tako da pričakujejo neko rešitev in neke garancije in predvsem, da se ne smejo počutiti sami in država mora nadaljevati in biti zraven njih in jim pomagati. Predvsem pa spodbujati to, kar oni v teh dneh, ker sem v direktnem kontaktu z njimi, so zagotovili, da ne bodo več hodili izvajati gospodarski ribolov v Piranskem zalivu. Jaz mislim, da država samo z močnimi zagotovitvami bo lahko prišla do tega, da ribiči nadaljujejo svojo gospodarsko dejavnost, tudi v Piranskem zalivu.
Hvala.
Hvala lepa.
Kolegica Tamara Kozlovič bo predstavila stališče Poslanske skupine Svoboda.
Izvolite.
Spoštovani.
V Gibanju Svoboda se od prvega dne mandata trudimo za dobrobit slovenskih ribičev in seveda Slovenije. Da to niso zgolj prazne besede dokazujemo tudi z dejanji, ki jih žal nekateri skušajo konstantno minimizirati izključno za to, da bi pridobili politične točke, tokrat žal na najbolj ploden način in sicer za zlorabo slovenskih ribičev in v škodo naše države. S slovenskimi ribiči v Svobodi redno komuniciramo, kar vam lahko potrdijo iz prve roke. Takoj se odzovemo na njihove pobude in na njihove vsakodnevne težave. Nekaj smo jih v tem mandatu že rešili. Tudi to vam lahko slovenski ribiči potrdijo iz prve roke. Kot vam lahko tudi potrdijo, da smo se takoj po odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je bila seveda tudi za nas veliko razočaranje, sestali z nekaterimi slovenskimi ribiči in jim predstavili tudi vladni predlog, ki je bil včeraj potrjen na Vladi. Če kdo, se zagotovo stranka s tremi obmorskimi poslanci, od katerih je danes ena celo ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki pokriva področje ribištva, zaveda, da ribištvo ne moremo in ne smemo gledati skozi zgolj gospodarsko dejavnost, ampak tudi da predstavlja pomembno kulturno in zgodovinsko dediščino slovenske Istre in Slovenije. Zato je potrebno ribištvo še posebej negovati.
V Svobodi ne bomo izdali nacionalnega interesa, tega bomo ščitili z vsemi močmi. V Svobodi tudi ne bomo podarili slovenskega morja Hrvatom. Ne, v Svobodi ne bomo priznali hrvaške oblasti nad slovenskim morjem. V Svobodi tudi ne bomo podprli ničesar, kar bi bilo v nasprotju z arbitražno razsodbo ali v nasprotju s slovensko zakonodajo. Ne bomo dovolili, da se slovenskim ribičem omejuje ribolov v slovenskem morju. In ne, v Svobodi nikakor ne moremo podpreti predloga zakona, ki ga je vložila SDS, saj njegova vsebina škodi Sloveniji in škodi slovenskemu ribiču. Slednji namreč predvideva, izplačilo za izrečene tudi nepravnomočne globe ter stroške postopkov zaradi gospodarskega ribolova v Piranskem zalivu, kar bi spodkopalo odločitev arbitražnega sodišča, seveda na škodo nacionalnih interesov Slovenije. in kar bi pomenilo, da v slovenskem morju ribiči v prihodnje ne bi mogli nikoli več loviti. Akcijo SDS zato vidimo zgolj v luči predvolilnih dejavnosti, s katerimi so hoteli na hrbtih ribičev izvesti še en nepotreben politični cirkus, a se jim je manever, ni najboljše izšel, ker je seja pristojnega odbora padla na povolilni čas. Zaradi vsega navedenega smo v Svobodi predlagani zakon s strani SDS na matičnem odboru soglasno zavrnili. Vladni predlog za razliko od predlaganega s strani SDS ne spodkopava arbitražnega sporazuma; vladni predlog predvideva več ukrepov, s katerimi želi zaščititi in pomagati slovenskim ribičem, istočasno pa seveda zavarovati slovenske interese. Vladni zakon predpisuje pogoje za pravno in finančno pomoč slovenskim ribičem, ob tem pa jim zakon daje tudi pravno podlago za pridobitev nadomestila zaradi morebitnega oviranja izvajanja dejavnosti. Ta Vlada za razliko od nekaterih drugih se z ribiči pogovarja, dogovarja in jim ničesar ne dela za hrbtom ali brez njihove vednosti. V Poslanski skupini Svoboda bomo naredili vse, kar je v naši moči, da pomagamo našim slovenskim ribičem, da jih zaščitimo ter zagotovimo spoštovanje mednarodnih sporazumov in s tem tudi nacionalnih interesov Slovenije.
Dragi slovenski ribiči, Svoboda je z vami!
Hvala lepa.
Naslednja je poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, v njenem imenu kolega Žan Mahnič.
Izvolite.
Hvala za besedo. Kolegice in kolegi.
Zdaj mi smo danes tukaj zaradi odločitve oziroma sodbe ESČP - Evropskega sodišča za človekove pravice, na katerem je Slovenija, glej ga zlomka, zopet izgubila oziroma izgubili so naši ribiči, lahko bi rekli pričakovano, lahko bi rekli nepričakovano. Dejstvo pa je, da Slovenija na tem sodišču izgublja sodbo za sodbo, državljani, ki pa pridejo tja in so tam zaradi tega, ker jim je bila prizadejana krivica s strani slovenskega pravosodja, pa na tem sodišču zmagajo. Ampak pod črto ESČP dobro dokazuje, kako neučinkovito in na kateri strani je slovensko pravosodje. Predsednik vlade Miro Cerar je leta 2018 dejal sledeče: "V primeru, če bo prišlo do kakršnekoli motnje v njihovem delu," se pravi, glede ribičev, »torej, ko bodo ribarili ali če bo prišlo do kakšnih izrečenih kazni na hrvaški strani, jim je zagotovljena vsa pravna pomoč in sredstva na strani naše države, s katerimi bomo pokrili njihove stroške in vse tisto, kar bi jih bremenilo.«
Se pravi, predsednik Vlade takrat, ko je bilo razglašeno, v času njegove Vlade, kakšna je sodba arbitražnega sodišča v primeru arbitražnega sporazuma med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo je dejal, da slovenski ribiči lahko lovijo v morju, ki je slovensko, ki ga je Arbitražno sodišče določilo kot slovenskega, Republika Hrvaška pa tega še vedno ne priznava in trdi, da je hrvaški. In poglejte, ko se tako govori slovenskega ozemlja ne damo je glavno vprašanje kako pa izvajate suverenost Republike Slovenije na tem ozemlju? Upate poslati, tja patruljirati policijske čolne ali pa ladjo Triglav? To bi bilo izvajanje suverenosti na Slovenskem delu ozemlja, vendar tega ne počnete. In zato se je Slovenska demokratska stranka odločila, da v skladu s tem, kar je takrat predsednik Vlade, doktor Miro Cerar, povedal in v skladu s tem, kar se je zdaj odločilo Evropsko sodišče za človekove pravice, da slovenskim ribičem pomagamo na način, da se jim ne zagotavlja samo pravna pomoč, kot je bilo takrat rečeno in kot je tudi v zakonu, ampak da se doda še finančno pomoč. Zdaj pa vi meni, kolegice in kolegi, povejte v čem je razlika? V čem je razlika? Ali Republika Slovenija da ribiču denar za plačilni nalog? Ali mu da denar za premičnino ali nepremičnino, ki mu je bila zasežena, ker te globe ni plačal? Nobene razlike ni. Nobene razlike ni. V vsakem primeru lahko po vašem tolmačenju rečemo, da Republika Slovenija ne izvaja suverenosti nad svojim ozemljem in da ne priznava, da je to naše morje. Po vaših besedah, kolegice in kolegi, tudi ne bi smeli plačati, potem tistega, kar bo mogoče zarubljeno, barka, nepremičnina. Vse to je neupravičeno zarubljeno. Nobene razlike ni med tem, kar predlagamo mi in pa tem, kar boste prinesli v ta parlament vi. Mi predlagamo, da se ribičem da denar za kazni, vi predlagate, da se ribičem da denar za tisto, kar jim bo zarubljeno. Na koncu bo vsota enaka. Plačali boste nekaj, plačali boste nekaj, kar sami pravite, da ne bi smeli plačati. V čem je razlika, če nekomu vzamejo barko, ker ni plačal glob? On barke nima, mi mu jo bomo plačali. Zakaj? Ker je šla ta barka Hrvatom se pravi, posredno boste plačali v hrvaški proračun. Tako da, glejte, ne se sprenevedati, ne se sprenevedati, ker gre za popolnoma enako zadevo, samo da sedaj vi govorite kako rešujete slovenske ribiče, ni vam pa bilo oziroma vam je bilo pod čast sprejeti ta naš predlog ali pa samo dati amandma, da bi ga popravili na vaš način. V Slovenski demokratski stranki bomo še naprej zagovorniki slovenskih ribičev. Ne nazadnje praktično najbolj znan slovenski ribič Silvano Radin je tisti, ki se je tudi na nas obrnil in nas prosil, da pomagamo in je podprl ta naš predlog in je viden član Slovenske demokratske stranke ter zagotovo najvidnejši ribič v Sloveniji.
Hvala lepa.
PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
In še Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, v njenem imenu kolega Jožef Horvat.
Izvolite.
Hvala lepa.
Spoštovana gospa predsednica, predstavnice in predstavniki Vlade, dragi kolegice in kolegi!
Slovenski ribiči so verjeli v državo, v državo Republiko Slovenijo, ker so verjeli v državo, so oglobljeni. Upam, da še verjamejo v državo Republiko Slovenijo. Na obali med drugim tudi slišimo, da bi ribiči morali odškodninsko tožiti Republiko Slovenijo zaradi zavajanja glede meja naše suverenosti. Država je ribičem, ribičem, slovenskim ribičem, ves čas ponujala pomoč. Te novele zakona, ki je, žal, padel na odboru, in tudi vladnega, ki je zdaj menda že v naši hiši, ne bi bilo, če ne bi bilo odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice. To ni sodba in tudi ni sodba velikega senata, da ribičem država zagotavlja pomoč, je Državni zbor zapisal že davnega leta 2017, novembra 2017 je bil sprejet, je namreč temeljni osnovni Zakon o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe Arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške. V 21. členu smo med drugim zapisali, da država, da nudi Republika Slovenija pravno pomoč ribičem, pravno pomoč. Zdaj se sprašujemo, ali je v tem primeru, ko so ribiči na ESČP bili poraženi, država Slovenija res nudila učinkovito pravno pomoč. Preden nadaljujem, bi pa želel, da se najbrž vsi zavedamo, da tukaj govorimo ne samo o slovenskih ribičih, ampak o eminentnem, zelo kompleksnem zunanjepolitičnem vprašanju. In ko govorimo o zunanjepolitičnih vprašanjih, se je do sedaj pokazalo, da je dobro, da so seje zaprte za javnost. Zakaj? Tisti, ki so nas poslušali, najbrž tudi Hrvati, pa tudi slovenski ribiči, so, prvič, slovenski ribiči žalostni, Hrvati pa se nam najbrž smejijo. Ker to, kar smo slišali, je dejansko pokazalo, predvsem s strani koalicije, nepoznavanje celotnega sprejemanja arbitražnega sporazuma. Bolje bi bilo, da bi se imenoval sporazum o arbitraži. Nekdo je celo rekel, poslanka je rekla, da je arbitražni sporazum določil mejo - res, res, blamaža totalna. In v nadaljevanju, ne želim biti populist, ampak s prstom pa res kažem na to in se sprašujem, ali je država v pravnem smislu dovolj pomagala slovenskim ribičem, ko so šli na Evropsko sodišče za človekove pravice. To ni kritika odvetnice slovenskih ribičev, ampak tukaj sem kritičen do države. V bistvu slovenska pravna stroka govori o nedopustnosti pritožb slovenskih ribičev proti Hrvaški. Slovenski ribiči so lahko razumno predvideli, da bodo njihova ravnanja v spornih vodah pomenila manjše kršitve po veljavni hrvaški zakonodaji. Tako je zapisalo Evropsko sodišče za človekove pravice, ko je pritožbe slovenskih ribičev zaradi zatrjevane kršitve 7. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin s strani Hrvaške po točki a tretjega odstavka 35. člena evropske konvencije 16. aprila letos razglasilo za nedopustne, ker je ocenilo, da so očitno neutemeljene. Mi smo že malo pozabili, da je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da Hrvaška ostro izpodbija uporabo in veljavnost omenjene arbitražne razsodbe, saj je 30. julija 2015 Slovenijo obvestila, da je arbitražni sporazum odpovedala. Nisem odvetnik Hrvatov, nisem, ampak tukaj se vidi, da smo dejansko na nek način prevarali slovenske ribiče kot država, kljub temu, da v zakonu piše, da jim bo država na pravnem področju pomagala. Mi smo seveda na odboru to novelo zakona podprli. Žal smo bili prekratki, kot se reče, na opozicijski strani. Nekaj pa je že zelo signifikantno, namreč, včeraj so sredstva javnega obveščanja poročala, da ribiči z vladnim zakonom niso zadovoljni. Torej, malo se je treba zbrati.
Pa lep vikend!
