75. izredna seja

Državni zbor

14. 6. 2024

Transkript seje

Dobro jutro!

Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 75. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Lep pozdrav vsem prisotnim!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 75. izredne seje Državnega zbora, predlog katerega ste prejeli v petek, 7. junija 2024, s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejela, zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 56 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za so glasovali vsi.)

Ugotavljam, da je dnevni red 75. izredne seje določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O UREDITVI DOLOČENIH VPRAŠANJ ZARADI KONČNE RAZSODBE ARBITRAŽNEGA SODIŠČA NA PODLAGI ARBITRAŽNEGA SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE HRVAŠKE, SKRAJŠANI POSTOPEK.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec. Predlog zakona je na 44. nujni seji 11. junija obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot matično delovno telo. Ker po končani razpravi odbor členov predloga zakona ni sprejel, je bila druga obravnava predloga zakona na seji delovnega telesa končana.

Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin za predstavitev stališč.

Najprej ima besedo Poslanska skupina Socialnih demokratov, v njenem imenu kolega Damijan Zrim.

Izvolite.

Dobro jutro!

Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 75. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Lep pozdrav vsem prisotnim!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 75. izredne seje Državnega zbora, predlog katerega ste prejeli v petek, 7. junija 2024, s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejela, zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 56 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za so glasovali vsi.)

Ugotavljam, da je dnevni red 75. izredne seje določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O UREDITVI DOLOČENIH VPRAŠANJ ZARADI KONČNE RAZSODBE ARBITRAŽNEGA SODIŠČA NA PODLAGI ARBITRAŽNEGA SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE HRVAŠKE, SKRAJŠANI POSTOPEK.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec. Predlog zakona je na 44. nujni seji 11. junija obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot matično delovno telo. Ker po končani razpravi odbor členov predloga zakona ni sprejel, je bila druga obravnava predloga zakona na seji delovnega telesa končana.

Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin za predstavitev stališč.

Najprej ima besedo Poslanska skupina Socialnih demokratov, v njenem imenu kolega Damijan Zrim.

Izvolite.

Spoštovana predsedujoča, spoštovani kolegice in kolegi!

Ministrstvo za zunanje zadeve je ob odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice poslalo jasno sporočilo, da sodba nima nikakršnega vpliva na veljavnost arbitražne razsodbe. To je stališče, ki ga Republika Slovenija mora zagovarjati in hkrati izvrševati, izvajanje arbitražne sodbe je namreč v interesu državljank in državljanov Republike Slovenije ter v interesu ohranjanja njene ozemeljske celovitosti. / zadihanost govorca/ Se opravičujem, zaradi kolesarske dirke sem malo ob glas. Zato smo bili skrajno presenečeni nad predlagatelji, ki so z obravnavanim predlogom zakona pravzaprav predlagali delovanje v navzkrižju z omenjenimi interesi nacionalnega pomena. Na srečo se bomo za razrešitev stiske slovenskih ribičev obračali na predlagatelje, ki bi čisto nevede predali slovensko ozemlje našim južnim sosedom, temveč jo bomo reševali z ustreznejšim predlogom novele zakona. Ključna sta predvsem dva odstavka, ki pomembno ločita ustrezen vladni predlog od neustavnega, z današnje seje. Prvi določa, da odločbe državnih organov Republike Hrvaške, s katerim so izrečene globe ali denarne kazni fizični ali pravni osebi, ki opravlja ribolov na območju, ki je v skladu z mednarodnim pravom, vključno z razsodbo pod suverenostjo Republike Slovenije in sestavni del njenega ribolovnega morja, brez pravnega učinka. Drugi pa določa, da kakršnokoli plačilo ali povračilo stroškov ne vzpostavlja privolitve ali priznanja Republike Slovenije, da so državni organi Republike Hrvaške pristojni začeti ali voditi postopke o prekršku ali kazenske postopke zoper fizične in pravne osebe, ampak je namenjeno zgolj zaščiti in pravni pomoči ter subjektom v protipravnih postopkih državnih organov Republike Hrvaške. Nekje pa se bomo morali vseeno strinjati z enim izmed predlagateljev tega zakona. Kolega Kosi je v razpravi na torkovi seji Odbora za notranje zadeve poudaril, da je treba poiskati politično rešitev, da se politika mora vmešati, ker je politika tista, ki bo našla to rešitev. Kolega Kosi, to zagotovo drži. Trenutno stanje neformalnih dogovorov za izvajanje arbitražne razsodbe, ki Republiki Sloveniji in slovenskim ribičem jasno in nedvoumno pripisujejo pravico za plovbo in ribolov ne sme biti dokončno. S tega vidika in predvsem v razmerju do odprave negotovosti slovenskih ribičev pričakujemo, da bodo predlagatelji v prihajajoči obravnavi vladnega predloga zakona o ureditvi določenih vprašanj ponudili podporo.

Kolegica Bah Žibert je na odboru dejala: Sama zakonska novela ni obsežna, je pa zagotovo ta trenutek bistvena. Dodal pa bom, da vladna novela tudi bistveno brez nerodnega priznavanja krivde, ne izenačuje arbitražne razsodbe.

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Naslednja Poslanska skupina Levica, v njenem imenu doktor Matej Tašner Vatovec.

Izvolite.

Spoštovana predsedujoča, spoštovani kolegice in kolegi!

Ministrstvo za zunanje zadeve je ob odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice poslalo jasno sporočilo, da sodba nima nikakršnega vpliva na veljavnost arbitražne razsodbe. To je stališče, ki ga Republika Slovenija mora zagovarjati in hkrati izvrševati, izvajanje arbitražne sodbe je namreč v interesu državljank in državljanov Republike Slovenije ter v interesu ohranjanja njene ozemeljske celovitosti. / zadihanost govorca/ Se opravičujem, zaradi kolesarske dirke sem malo ob glas. Zato smo bili skrajno presenečeni nad predlagatelji, ki so z obravnavanim predlogom zakona pravzaprav predlagali delovanje v navzkrižju z omenjenimi interesi nacionalnega pomena. Na srečo se bomo za razrešitev stiske slovenskih ribičev obračali na predlagatelje, ki bi čisto nevede predali slovensko ozemlje našim južnim sosedom, temveč jo bomo reševali z ustreznejšim predlogom novele zakona. Ključna sta predvsem dva odstavka, ki pomembno ločita ustrezen vladni predlog od neustavnega, z današnje seje. Prvi določa, da odločbe državnih organov Republike Hrvaške, s katerim so izrečene globe ali denarne kazni fizični ali pravni osebi, ki opravlja ribolov na območju, ki je v skladu z mednarodnim pravom, vključno z razsodbo pod suverenostjo Republike Slovenije in sestavni del njenega ribolovnega morja, brez pravnega učinka. Drugi pa določa, da kakršnokoli plačilo ali povračilo stroškov ne vzpostavlja privolitve ali priznanja Republike Slovenije, da so državni organi Republike Hrvaške pristojni začeti ali voditi postopke o prekršku ali kazenske postopke zoper fizične in pravne osebe, ampak je namenjeno zgolj zaščiti in pravni pomoči ter subjektom v protipravnih postopkih državnih organov Republike Hrvaške. Nekje pa se bomo morali vseeno strinjati z enim izmed predlagateljev tega zakona. Kolega Kosi je v razpravi na torkovi seji Odbora za notranje zadeve poudaril, da je treba poiskati politično rešitev, da se politika mora vmešati, ker je politika tista, ki bo našla to rešitev. Kolega Kosi, to zagotovo drži. Trenutno stanje neformalnih dogovorov za izvajanje arbitražne razsodbe, ki Republiki Sloveniji in slovenskim ribičem jasno in nedvoumno pripisujejo pravico za plovbo in ribolov ne sme biti dokončno. S tega vidika in predvsem v razmerju do odprave negotovosti slovenskih ribičev pričakujemo, da bodo predlagatelji v prihajajoči obravnavi vladnega predloga zakona o ureditvi določenih vprašanj ponudili podporo.

Kolegica Bah Žibert je na odboru dejala: Sama zakonska novela ni obsežna, je pa zagotovo ta trenutek bistvena. Dodal pa bom, da vladna novela tudi bistveno brez nerodnega priznavanja krivde, ne izenačuje arbitražne razsodbe.

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Naslednja Poslanska skupina Levica, v njenem imenu doktor Matej Tašner Vatovec.

Izvolite.

Najlepša hvala, predsednica.

Po objavi odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, je verjetno celotna Slovenija ostala brez diha. Mislim, da smo takrat vsi spoznali, da je na tem področju nekaj narediti. Težave, ki jih imajo ribiči zaradi nespoštovanja s strani Republike Hrvaške. Arbitražne odločitve so velike, z njimi se soočajo praktično vsak dan in prav je, da jim država pri tem pomaga.

Vlada je takoj napovedala ukrepanje in začela pripravljati ustrezno rešitev. Enako so naredili predlagatelji današnje, današnje izredne seje. Ključna razlika je v tem, kakšne so rešitve, ki so predlagane. Kar bi storili, če bi potrdili zakon, ki je danes na dnevnem redu je predvsem to, da bi na nek način uradno priznali, da tudi Slovenija več ne spoštuje odločitev Arbitražnega sodišča. In s plačilom glob dejansko priznali, da so naši ribiči lovili v vodah, ki niso teritorialne vode Republike Slovenije. Tega predlagatelji na odboru niso želeli razumeti ali pa slišati. Ključno pa je, da je Vlada včeraj sprejela besedilo zakona, ki bo stvar ki bo stvar rešila na ustrezen način, tisto, kar je ključno je to, da seveda nudimo kot država vso podporo našim ribičem za to, da ne glede na to, katera vsa polena dobijo pod noge s strani hrvaških oblasti, da bodo lahko opravljali svojo dejavnost še naprej. To pomeni seveda ne plačilo glob hrvaškim, hrvaškim oblastem, ampak nudenje pravne pomoči in seveda tudi povrnitev vse škode, ki nastane zaradi teh aktivnosti. In to je ključno in to je tisto, o čemer bi se morali pogovarjati, kako po eni strani zaščititi seveda ribiče, po drugi strani pa seveda ves čas ohranjati. Ohranjati tisto, kar smo dobili z arbitražno odločitvijo, se pravi uveljavljati tiste meje, kot so določene z arbitražnim sporazumom in to je vsa zgodba. Tako da v Levici smo predvsem presenečeni, da smo že drugič v dveh tednih priča nekim dejanjem, ki so zelo očitno v nasprotju z interesi Republike Slovenije. Sprašujem se zakaj vztrajanje na tem zakonu in tudi zagovori, ki smo jih poslušali na odboru so pač brez osnov in edino kar lahko pod črto potegnemo je, da vsa takšna dejanja škodijo predvsem naši državi, njene koristi, tako da zakona seveda nismo podprli in tudi, če bi danes o njem bilo glasovanje, ga ponovno ne bi, tako da pričakujemo seveda, da bo zakon, vladni zakon obravnavan čim prej in da bo tudi v imenu interesov države in v imenu tudi ribičev, soglasno sprejet.

Hvala.

Najlepša hvala, predsednica.

Po objavi odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, je verjetno celotna Slovenija ostala brez diha. Mislim, da smo takrat vsi spoznali, da je na tem področju nekaj narediti. Težave, ki jih imajo ribiči zaradi nespoštovanja s strani Republike Hrvaške. Arbitražne odločitve so velike, z njimi se soočajo praktično vsak dan in prav je, da jim država pri tem pomaga.

Vlada je takoj napovedala ukrepanje in začela pripravljati ustrezno rešitev. Enako so naredili predlagatelji današnje, današnje izredne seje. Ključna razlika je v tem, kakšne so rešitve, ki so predlagane. Kar bi storili, če bi potrdili zakon, ki je danes na dnevnem redu je predvsem to, da bi na nek način uradno priznali, da tudi Slovenija več ne spoštuje odločitev Arbitražnega sodišča. In s plačilom glob dejansko priznali, da so naši ribiči lovili v vodah, ki niso teritorialne vode Republike Slovenije. Tega predlagatelji na odboru niso želeli razumeti ali pa slišati. Ključno pa je, da je Vlada včeraj sprejela besedilo zakona, ki bo stvar ki bo stvar rešila na ustrezen način, tisto, kar je ključno je to, da seveda nudimo kot država vso podporo našim ribičem za to, da ne glede na to, katera vsa polena dobijo pod noge s strani hrvaških oblasti, da bodo lahko opravljali svojo dejavnost še naprej. To pomeni seveda ne plačilo glob hrvaškim, hrvaškim oblastem, ampak nudenje pravne pomoči in seveda tudi povrnitev vse škode, ki nastane zaradi teh aktivnosti. In to je ključno in to je tisto, o čemer bi se morali pogovarjati, kako po eni strani zaščititi seveda ribiče, po drugi strani pa seveda ves čas ohranjati. Ohranjati tisto, kar smo dobili z arbitražno odločitvijo, se pravi uveljavljati tiste meje, kot so določene z arbitražnim sporazumom in to je vsa zgodba. Tako da v Levici smo predvsem presenečeni, da smo že drugič v dveh tednih priča nekim dejanjem, ki so zelo očitno v nasprotju z interesi Republike Slovenije. Sprašujem se zakaj vztrajanje na tem zakonu in tudi zagovori, ki smo jih poslušali na odboru so pač brez osnov in edino kar lahko pod črto potegnemo je, da vsa takšna dejanja škodijo predvsem naši državi, njene koristi, tako da zakona seveda nismo podprli in tudi, če bi danes o njem bilo glasovanje, ga ponovno ne bi, tako da pričakujemo seveda, da bo zakon, vladni zakon obravnavan čim prej in da bo tudi v imenu interesov države in v imenu tudi ribičev, soglasno sprejet.

Hvala.

Hvala lepa.

Naslednja Poslanska skupina Italijanske in madžarske narodne skupnosti, v njenem imenu kolega Felice Žiža.

Izvolite.

Hvala lepa.

Naslednja Poslanska skupina Italijanske in madžarske narodne skupnosti, v njenem imenu kolega Felice Žiža.

Izvolite.

Spoštovana predsednica Državnega zbora, hvala za besedo.

Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki Vlade Republike Slovenije!

/ pozdrav v italijanskem in madžarskem jeziku/

Zakon, ki je bil obravnavan na komisiji in seveda ni prišel na naše klopi danes tukaj na plenarni seji, torej Zakon o ureditvi in spremembah Zakona o ureditvi določenih vprašanj glede končnega, končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi arbitražne sodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške je imel v tem zakonu dve, v bistvu dva pomembna cilja, za katere smo slišali govoriti tudi pred kratkim oziroma v prejšnjih stališčih. Glavno je, da naši ribiči se ne počutijo sami. Da s strani države, naše države, Državnega zbora in Vlade Republike Slovenije z ministrstvi čutijo, da imajo vso potrebno pravno pomoč in vso potrebno finančno pomoč. Vemo, da v zadnjih sedmih letih so naši ribiči, ki jih je, morski ribiči, ki jih je žal zelo malo ostalo, med temi so tudi pripadniki Italijanske narodne skupnosti, torej, v zadnjih sedmih letih lovijo in si pridobivajo prihodek z gospodarskim ribolovom v Piranskem zalivu. Zaradi tega seveda, zaradi sporov, ki so nastali s strani Hrvaške, ker ni priznala Arbitražni sporazum, dobili so globe zaradi torej, zaradi prekrškov v višini, če se ne motim, nekje okoli 3 milijone in pol evrov. Zdaj, da »glih« ne bi spali ponoči ribiči, zaradi teh kazni tega ni, ker kot sem rekel, imajo sigurno našo državo v ozadju, ki jih podpira in jim nekako zagotavlja in pravno in finančno pomoč. Ampak glede na to, da ribiči predstavljajo veliko kulturno dediščino, veliko kulturno identiteto in tradicijo našega okolja, torej primorske so tudi, zaradi tega s spodbudo države Republike Slovenije izdali tožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice, ki seveda je niso dobili in je samo sodišče je reklo, da je nedopustno, da takšne tožbe imajo lahko pozitivno rešitev. Zaradi tega, kaj se zdaj dogaja te dni? Da naši ribiči so nekako izjavili in rekli, da ne bodo več šli loviti v Piranskem zalivu, ker vsakič, ko gredo tam dobiti globo, zaradi prekrška, ni lepo. In seveda, ta šifra od 3 milijone in pol se dviguje vsakodnevno. Težave so vsakodnevno. Razumejo, da Slovenija je seveda na pravi strani, da Arbitražni sporazum mora biti sprejet tudi s strani Hrvaške, ampak do tega še ni prišlo. In tudi vprašanje kdaj bo prišlo. Tako da pričakujejo neko rešitev in neke garancije in predvsem, da se ne smejo počutiti sami in država mora nadaljevati in biti zraven njih in jim pomagati. Predvsem pa spodbujati to, kar oni v teh dneh, ker sem v direktnem kontaktu z njimi, so zagotovili, da ne bodo več hodili izvajati gospodarski ribolov v Piranskem zalivu. Jaz mislim, da država samo z močnimi zagotovitvami bo lahko prišla do tega, da ribiči nadaljujejo svojo gospodarsko dejavnost, tudi v Piranskem zalivu.

Hvala.

Spoštovana predsednica Državnega zbora, hvala za besedo.

Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki Vlade Republike Slovenije!

/ pozdrav v italijanskem in madžarskem jeziku/

Zakon, ki je bil obravnavan na komisiji in seveda ni prišel na naše klopi danes tukaj na plenarni seji, torej Zakon o ureditvi in spremembah Zakona o ureditvi določenih vprašanj glede končnega, končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi arbitražne sodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške je imel v tem zakonu dve, v bistvu dva pomembna cilja, za katere smo slišali govoriti tudi pred kratkim oziroma v prejšnjih stališčih. Glavno je, da naši ribiči se ne počutijo sami. Da s strani države, naše države, Državnega zbora in Vlade Republike Slovenije z ministrstvi čutijo, da imajo vso potrebno pravno pomoč in vso potrebno finančno pomoč. Vemo, da v zadnjih sedmih letih so naši ribiči, ki jih je, morski ribiči, ki jih je žal zelo malo ostalo, med temi so tudi pripadniki Italijanske narodne skupnosti, torej, v zadnjih sedmih letih lovijo in si pridobivajo prihodek z gospodarskim ribolovom v Piranskem zalivu. Zaradi tega seveda, zaradi sporov, ki so nastali s strani Hrvaške, ker ni priznala Arbitražni sporazum, dobili so globe zaradi torej, zaradi prekrškov v višini, če se ne motim, nekje okoli 3 milijone in pol evrov. Zdaj, da »glih« ne bi spali ponoči ribiči, zaradi teh kazni tega ni, ker kot sem rekel, imajo sigurno našo državo v ozadju, ki jih podpira in jim nekako zagotavlja in pravno in finančno pomoč. Ampak glede na to, da ribiči predstavljajo veliko kulturno dediščino, veliko kulturno identiteto in tradicijo našega okolja, torej primorske so tudi, zaradi tega s spodbudo države Republike Slovenije izdali tožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice, ki seveda je niso dobili in je samo sodišče je reklo, da je nedopustno, da takšne tožbe imajo lahko pozitivno rešitev. Zaradi tega, kaj se zdaj dogaja te dni? Da naši ribiči so nekako izjavili in rekli, da ne bodo več šli loviti v Piranskem zalivu, ker vsakič, ko gredo tam dobiti globo, zaradi prekrška, ni lepo. In seveda, ta šifra od 3 milijone in pol se dviguje vsakodnevno. Težave so vsakodnevno. Razumejo, da Slovenija je seveda na pravi strani, da Arbitražni sporazum mora biti sprejet tudi s strani Hrvaške, ampak do tega še ni prišlo. In tudi vprašanje kdaj bo prišlo. Tako da pričakujejo neko rešitev in neke garancije in predvsem, da se ne smejo počutiti sami in država mora nadaljevati in biti zraven njih in jim pomagati. Predvsem pa spodbujati to, kar oni v teh dneh, ker sem v direktnem kontaktu z njimi, so zagotovili, da ne bodo več hodili izvajati gospodarski ribolov v Piranskem zalivu. Jaz mislim, da država samo z močnimi zagotovitvami bo lahko prišla do tega, da ribiči nadaljujejo svojo gospodarsko dejavnost, tudi v Piranskem zalivu.

Hvala.