Dober dan, spoštovane kolegice in kolegi! Pričenjam 25. nujno sejo Mandatno-volilne komisije in vas vse skupaj lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da so se z današnje seje opravičili kolegi Ferenc Horvat, Bojana Muršič, Matej Tašner Vatovec in pa Jelka Godec. Imamo pa tudi nekaj pooblastil, in sicer Sara Žibrat nadomešča magistrico Almo Intihar, Andreja Živic nadomešča Tamaro Vonta, magister Dejan Premik nadomešča magistra Darka Krajnca in Sandra Gazinkovski nadomešča magistrico Natašo Avšič Bogovič.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. točka, Predlog odloka o notranji organizaciji služb Državnega zbora. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik te točke, je določen tako, kot je bil s sklicem tudi predlagan.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ODLOKA O NOTRANJI ORGANIZACIJI SLUŽB DRŽAVNEGA ZBORA, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim magistrom Borutom Sajovicem.

Seja je bila sklicana na podlagi zahteve poslanskih skupin Svoboda, Nova Slovenija - Krščanski demokrati, Socialni demokrati, Levica in poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti z dne 19. junij 2024. Glede na to so se v skladu z drugim odstavkom 129. člena Poslovnika amandmaji k predlogu odloka lahko vlagali do začetka današnje obravnave. Prejeli ste naslednje gradivo: predlog odloka, ki je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora, in mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 26. junij 2024. K tej točki dnevnega reda sem vabila magistra Boruta Sajovica kot prvopodpisanega predlagatelja in zakonodajnopravno službo.

Pričenjam torej obravnavo predloga, v kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga odloka.

Želi predstavnik predlagatelja podati dopolnilno obrazložitev? Izvolite, Borut Sajovic.

Vsem skupaj prijazen dober dan! Hvala lepa, predsednica, za besedo.

Odlok o službah Državnega zbora, tisti, ki je bil do zdaj oziroma je v veljavi, je nastal daljnega leta 2004, malokrat se je spreminjal in nadgrajeval. Sprememb ali potreb po spremembah se je v teh 30 letih nabralo kar veliko. Veseli me, da je, bi rekel, želja vseh poslanskih skupin v Državnem zboru, da to uredimo, prisotna. Konsenz je relativno širok in skupen, kar je dobro sporočilo ali pa obet, da tudi na seji Državnega zbora zgodbo zapremo. Pri tem smo kot Državni zbor avtonomni, da stvari urejamo sami.

Glavne spremembe, ki se jih lotevamo, pa so sledeče. Novi predlog odloka celovito ureja naloge in organizacijo služb Državnega zbora, vodenje služb, položaje v službah in pristojnosti za imenovanje na položaj in določanje ter razvrščanje delovnih mest. Vsebino in postopek sprejemanja in spreminjanja akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v službah, novo ureditev potrebujemo tudi zaradi uskladitve z Zakonom o Državnem zboru, tega smo dobili leta 2019, uskladitve z drugimi zakoni, in sicer predvsem z Zakonom o političnih strankah, pa tudi z Zakonom o javnih uslužbencih in drugimi, ter zaradi dodatnih vsebin, za katere se je izkazalo, da jih je smiselno urediti oziroma zanje urediti novo pravno podlago. Poleg tega se je pokazalo tudi, da je veljavni odlok v nekaterih delih, kot je na primer sistemizacija, prenormiran oziroma oži polje diskrecije Državnega zbora pri določanju delovnih mest. Kot smo omenili, nadomeščamo veljavni odlok iz leta 2004. Ta je bil sicer malenkostno dopolnjen še v tem mandatu, vendar tam je šlo res za malenkostne dopolnitve. Sedaj veljavni odlok je torej potreben temeljite revizije, saj se je do tega mandata spreminjal in dopolnjeval zgolj trikrat, še posebej zato, ker je bil v prejšnjem mandatu sprejet tudi zakon o Državnem zboru, ki je uzakonil popolno avtonomijo državnega zbora kot nosilca zakonodajne veje oblasti. Zakon o Državnem zboru namreč določa, da je ta v okviru uresničevanja svojih pristojnosti samostojen in avtonomen tudi pri določitvi svoje organizacije, načina delovanja in poslovanja, delovanja služb in sredstev za svoje delo. Do sedaj je namreč zgolj Zakon o poslancih v 32. členu določal, da Državni zbor določi organizacijo in delovanje služb Državnega zbora. Poleg tega pa želimo opozoriti tudi, da sta se do sedaj večkrat spreminjala tudi oba druga akta, ki bistveno vplivata na organizacijo dela oziroma strokovne službe Državnega zbora, in sicer Poslovnik Državnega zbora pa Zakon o javnih uslužbencih.

V zvezi z navedenim velja predstaviti še nekaj bistvenih sprememb oziroma dopolnitev glede na veljavni oziroma stari odlok o notranji organizaciji, delovnih mestih in nazivih v službah Državnega zbora. Kar se tiče omenjenih uskladitev več pristojnosti dobiva Kolegij predsednika oziroma predsednice Državnega zbora. Na primer, sprejema finančni načrt državnega zbora, daje tudi soglasje k sistemizaciji. Poslanske skupine bodo lahko med dodatno strokovno pomočjo dobile tudi dodatno administrativno pomoč. Sredstva za dodatno strokovno pomoč se lahko na novo poleg zaposlovanja javnih uslužbencev za določen čas in za pogodbeno delo namenijo tudi za druge oblike dela in storitev, ki jih za svoje delo potrebuje poslanska skupina. Dodatna strokovna pomoč poslanskim skupinam se smiselno zagotavlja tudi nepovezanim poslancem. Zaradi Zakona o političnih strankah pa se ureja tudi prenos sredstev za dodatno strokovno pomoč poslanski skupini na politično stranko.

Predlog odloka v nadaljevanju odpravlja tudi prenormiranje določb starega odloka v zvezi s sistemizacijo in delovnimi mesti. To materijo zdaj ureja Zakon o Državnem zboru in Zakon o javnih uslužbencih in se na to konkretizira z aktom generalnega sekretarja, s katerim se določi notranja organizacija in sistemizacija delovnih mest.

Bi pa opozoril še na neskladje med določbo enega od členov in njegovo obrazložitvijo. Predlog odloka se je namreč usklajeval z vsemi poslanskimi skupinami tako koalicije, kot tudi opozicije. Glede na to, da sta dve poslanski skupini podali pripombe oziroma predloge glede določb člena, ki naj bi nadomestil 6. člen starega oziroma trenutno veljavnega odloka, je bila sprejeta odločitev, da tudi v novem odloku ostane enako besedilo oziroma, da pride do prepisa določbe 6. člena veljavnega odloka v besedilo 7. člena novega odloka.

Glede na to, da se bodo po sprejemu oziroma uveljavitvi novega odloka z njim morali uskladiti tudi veljavni interni akti, te interne akte na podlagi odloka izda generalna sekretarka in da bo slednje zahtevalo določen čas, smo predlagatelji zahtevali, da se predlog odloka obravnava in sprejme še pred koncem pomladanskega dela zasedanja Državnega zbora. S tem omogočamo generalni sekretarki Državnega zbora, da še pred pričetkom jesenskega dela pripravi oziroma izda vse potrebne akte za organizacijo dela služb na podlagi določb novega odloka.

Na podlagi navedenega predlagatelji Mandatno-volilno komisijo tudi prosimo in predlagamo, da po opravljeni razpravi sprejme naslednji sklep: Mandatno-volilna komisija predlaga Kolegiju predsednice Državnega zbora Republike Slovenije, da predloga Odloka o notranji organizaciji služb Državnega zbora, EPA 1568/IX, uvrsti na dnevni red prve naslednje redne seje Državnega zbora, ki je po terminskem planu predvidena za julij 2024. Hvala lepa.

Hvala lepa. Sedaj pa sprašujem, če želi besedo še predstavnica Zakonodajno-pravne službe?

Izvolite, gospa Mira Palhartinger.

Dober dan. Hvala za besedo. Ker k predlogu odloka amandmaji niso bili pripravljeni, bi naše pisno mnenje pravzaprav kar izčrpno povzela rada.

ZPS je v svojem pisnem mnenju pripravila pripombe k trem členom predloga akta.

Prva pripomba se nanaša na 7. člen, ki med naloge ZPS uvršča tudi dajanje mnenj o skladnosti predlogov zakonov, drugih aktov in amandmajev s Poslovnikom. Ne glede na to, da je tako rešitev veljavni odlok v bistvu že vseboval, ZPS opozarja, da rešitev odstopa tako od ureditve v Zakonu o Državnem zboru, kot tudi ureditve v Poslovniku Državnega zbora. Oba akta predstavljata pravno podlago za delovanje ZPS.

V skladu z zakonom in poslovnikom so vidiki, ki jih v svojih mnenjih presoja ZPS namreč osredotočeni na skladnost z Ustavo, pravnim sistemom ter zakonodajno tehnične vidike. Kakšna je vloga ZPS in kakšne so njene naloge v mnenju tudi nekoliko podrobneje pojasnjujemo. Težišče nalog ZPS je zakonodajni postopek in drugi postopki, na primer referendumski postopki pred Ustavnim sodiščem, tudi v okviru zadev EU je predvidena naša vloga. Dodatno pa je v treh členih tudi predvidena možnost, kako pridobiti mnenje ZPS. V vseh teh primerih gre za opredelitev do posameznega pravnega vprašanja, ne za skladnost s Poslovnikom, to ni izrecno določeno. V vseh teh primerih je pridobitev mnenja tudi vezana na nek pogoj, to je bodisi odločitev predsedujočega, odločitev Državnega zbora ali sklep Komisije za poslovnik. Kot že rečeno, presoja skladnosti aktov in amandmajev s Poslovnikom v tem okviru ni izrecno določena in predvidena.

Na podlagi navedenega tako ZPS predlagano rešitev ocenjuje kot neskladno z Zakonom o Državnem zboru in tudi s poslovnikom. Gre za predlog akta, ki je obema predpisoma hierarhično podrejen, zato mora biti z njima tudi vsebinsko skladen. Že urejenih vsebin ne more spreminjati ali jih urejati na način, ki bi od njiju odstopal. Zato bi bilo smiselno, v tej določbi besedi "in Poslovnikom" črtati.

Ne glede na to, da amandma v tem delu ni bil predlagan ZPS ocenjuje, da s tega vidika, z vidika hierarhične podrejenosti in opisanega neskladja predlagana rešitev ne more ustvarjati pravnih učinkov. Dodajamo tudi, da je presoja skladnosti predlogov zakonov, drugih aktov in amandmajev s poslovnikom sicer strokovna naloga, ki je v skladu z 9. členom predloga akta v okviru izvedbe sej Državnega zbora in njegovih delovnih teles opravlja sekretariat. Šlo bi torej za podvajanje nalog, hkrati pa bi se s tako določbo vzpostavila vloga ZPS celo v fazi postopka, ko ji predlog zakona ali drugega akta sploh še ni niti dodeljen. Zadeva se namreč ZPS dodeli hkrati z dodelitvijo matičnemu delovnemu telesu. Na obrazložitev in člen ter njuno neskladje pa je bilo pravzaprav že tudi opozorjeno.

V pripombi k četrtemu odstavku 12. člena smo opozorili na del določbe, po katerem bi se lahko sredstva za dodatno strokovno pomoč poslanskim skupinam namenila tudi za druge oblike dela ali storitev. Besedilo je ZPS ocenila kot presplošno in pomensko preširoko. Določba tudi ni posebej obrazložena, zato smo predlagali, da se jo preoblikuje tako, da bo tudi zagotovila skladnost porabe z osnovnim namenom, zaradi katerega se poslanskim skupinam sredstva sploh dodeljujejo, to je dodatna strokovna pomoč, poraba se namreč po našem mnenju sme gibati samo v okviru tega namena.

In nazadnje še pripomba k drugemu in tretjemu odstavku 17. člena, povezana je z imenovanjem na položaj vodje kabineta in sekretarja poslanske skupine. V svojem mnenju je ZPS predlagala možno besedilo obeh določb, in to na način, ki bi v večji meri odražal, da je generalni sekretar v postopku imenovanja vezan na izbiro funkcionarja, torej predsednika Državnega zbora oziroma vodje poslanske skupine. Ta rešitev bi se po mnenju ZPS sicer morala raztezati tudi na način imenovanja namestnikov sekretarjev poslanskih skupin in - dodatno opozarjamo - po vsej verjetnosti tudi na namestnika vodje kabineta. To je naše mnenje. Hvala.

Najlepša hvala.

Imamo še eno pooblastilo, in sicer poslanec Aleksander Reberšek nadomešča Janeza Ciglerja Kralja.

Sedaj pa nadaljujemo. Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih. V poslovniškem roku, kot rečeno, amandmaji k predlogu odloka niso bili vloženi, predlagam pa, da na podlagi prvega odstavka 128. člena Poslovnika združimo razpravo in glasovanje o vseh členih predloga odloka. Kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Odpiram razpravo. Ker ni želje po razpravi, jo zaključujem.

Prehajamo na glasovanje o členih predloga odloka. Na glasovanje dajem vse člene skupaj.

Glasujemo. Za je glasovalo 13, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da so členi sprejeti.

S tem zaključujem obravnavo predloga odloka na matičnem delovnem telesu. Komisija bo pripravila poročilo, v katerem bo Državnemu zboru predlagala, da predlog odloka sprejme v predloženem besedilu. Prosim, da tudi določimo poročevalca. Če se strinjate, bi poročala sama. Ali kdo temu nasprotuje? Hvala lepa.

Ker obravnavani predlog odloka ni bil uvrščen na terminski program dela Državnega zbora za julij, predlagam, da v skladu s predlogom, podanim v zahtevi za sklic nujne seje, sprejmemo še naslednji sklep, in sicer: Mandatno-volilna komisija na podlagi drugega odstavka 59. člena Poslovnika Državnega zbora predlaga Kolegiju predsednice Državnega zbora, da v predlog dnevnega reda 22. seje Državnega zbora uvrsti Predlog odloka o notranji organizaciji služb Državnega zbora (EPA 1568-IX). Glasujemo. Za je glasovalo 13, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Zaključujem to točko dnevnega reda in zaključujem tudi 25. nujno sejo Mandatno-volilne komisije. Lep dan!