Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam! Začenjam 29. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti: Soniboj Knežak, doktor Matej Tašner Vatovec in Zvonko Černač. Na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo: magister Dejan Premik namesto magistra Darka Krajnca, magister Rastislav Vrečko namesto Bojana Čebele in Vera Granfol namesto Andreje Živic.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: prvič, spremembe in dopolnitve Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji, drugič, Poročilo o delu in finančnem poslovanju FIHO v letu 2023, in pod točko 3 Razno. Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO - SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA O MERILIH IN POGOJIH ZA UPORABO SREDSTEV FUNDACIJE ZA FINANCIRANJE INVALIDSKIH IN HUMANITARNIH ORGANIZACIJ V REPUBLIKI SLOVENIJI.

Gradivo je objavljeno na spletni strani Državnega zbora. K točki so bili vabljeni FIHO, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije in Nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije.

Odbor bo spremembe in dopolnitve pravilnika obravnaval na podlagi 112. in 169.a člena Poslovnika Državnega zbora. Državni zbor pa daje soglasje k spremembam in dopolnitvi pravilnika na podlagi prvega odstavka 14. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije in drugega odstavka 16. člena Odloka o ustanovitvi FIHO.

Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo direktorju FIHO, gospod Borut Sever, izvolite.

Lep pozdrav, spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, poslanci, državni svetnik, nacionalni svet, nacionalni forum in seveda predstavniki ministrstev! Danes imate pred sabo predlog sprememb Pravilnika o merilih, h kateremu Državni zbor kot ustanovitelj Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji podaja soglasje. Točki se malo prepletata, tako da bom morda kje se podvajal oziroma bo morda kakšne informacije dajal, ki so vezane na eno ali drugo točko.

Danes se mi zdi zelo pomembno, da je ta pravilnik pred nami. Zadnja sprememba tega pomembnega akta, ki določa način ocene programov, storitev, uporabnikov in vse ostalo, kar delamo na fundaciji, je bila sprejeta leta 2009. Vmes smo imeli v fundaciji tako redne nadzore Računskega sodišča, sodelovali smo s KPK, seveda imamo tudi notranje komisije, komisijo za akte, skupino za integriteto in podobno. In ves ta čas smo iskali možnosti, kako nadgrajevati, spreminjati seveda naše postopke, naše delo, da bodo kar se le da šli naproti uporabnikom fundacije, najprej seveda zaradi 400 tisoč tistih najbolj ranljivih prebivalcev naše države, ki jim vsako leto pomagamo s sredstvi fundacije. Seveda, potem ostali poglavitni elementi so pa, da so sredstva razdeljena transparentno, jasno in da tukaj upoštevamo vse stvari, ki jih naš pravni red določa, seveda tudi postopke, možnost pravnih sredstev in podobno.

Da ne bom predolg, bom potem morda več, če boste želeli dodatna pojasnila pri posameznih členih podal, naknadno pa bom samo preletel tiste ključne spremembe. Preden se pa tega dotaknem, bi pa najprej izrazil še pohvalo svetnikom in svetnicam fundacije. Fundacijo opravlja 23-članski svet, ki je sestavljen iz desetih predstavnikov, ki jih imenuje Državni zbor na predlog invalidskih organizacij, deset na predlog humanitarnih organizacij in tri imenuje vlada. Pohvalo bi izrekel iz preprostega razloga, ker so po teh 15 letih zdaj našli to moč, soglasje, da so ugotovili, da so te spremembe potrebne, da so se poenotili, ker morda, ne morda, sigurno ste seznanjeni s tem, da v preteklosti so bile neke težave, so bila neka soglasja, nekaj je bilo vezano seveda tudi na korona situacijo in vse ostalo, ampak z zadovoljstvom lahko potrdim, da fundacija danes deluje s pogledom naprej. In to je seveda zasluga v veliki meri sveta, seveda tudi predsednice sveta, ki je tu ob meni.

Pa grem kar po vrsti. Kot rečeno, ne bom bral vsega, če želite, lahko tudi berem, bi jaz samo povzel ključne zadeve. Spremembe in dopolnitve pravilnika vsebuje posamezne vsebinske, nomotehnične in tudi seveda lektorske popravke. Ključne pa navajam zdaj v nadaljevanju.

Se pravi, najpomembnejša sprememba oziroma druga najpomembnejša je, da smo umestili v Pravilnik o merilih dikcijo, ki smo jo povzeli po Zakonu o lastninskem preoblikovanju /nerazumljivo/ Slovenije, ki določa, da je potrebno morebitne presežke pri prihodkih umestiti v finančni načrt za naslednje leto. To je bil tudi morda ključni pomislek Zakonodajno-pravne službe pri našem prejšnjem predlogu. Tukaj bi izkoristil priložnost, pa bi se zahvalil tudi Zakonodajno-pravni službi, da nam je pomagala v tistem nomotehničnem delu in v delu, da je seveda ta pravilnik zdaj skladen s slovenskim pravnim redom. Se pravi, ključna je bila ta sprememba. Tako da zdaj bomo vsako leto presežke, tudi letošnjega, ki znaša nekaj več kot dva milijona, vnesli, dali v finančni načrt za naslednje leto.

Potem je zelo pomembna sprememba v 2. členu, kjer smo na pobudo kolegov iz humanitarnih organizacij črtali delitev med njimi med splošne dobrodelne organizacije, organizacije za kronične bolnike in organizacije za samopomoč. Praksa skozi leta se je pokazala, da ko smo vnaprej določali višino sredstev na posamezne skupine, da je bilo to neživljenjsko, ker nismo seveda na dan razpisa ali pa priprave razpisa ali pa sprejema finančnega načrta vedeli, koliko bo potreb na tem področju, na tem področju ali na tem področju in smo s tem nekako zapirali možnosti. S tem smo seveda možnosti odprli. In zdaj se vse te programe, vse te skupine organizacij ocenjuje skupaj po seveda enotnih merilih.

V nadaljevanju smo določili, da v primeru, da so prilivi fundacije v posameznem koledarskem letu oziroma tudi po mesecih večji od planiranih, da lahko v tem obdobju, mi rečemo temu dvanajstine, se pravi, da jih lahko nakažemo višje, seveda vsem organizacijam. Enako smo določili možnost za primer obratne situacije, če bi prišlo do tega, da bi bilo prilivov manj od načrtovanih, da potem znižamo vsem sorazmerno te prilive, seveda po sklepu Sveta fundacije.

Pomembno je, da smo določili natančne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati organizacije za financiranje oziroma za sofinanciranje. Tukaj smo predvsem vključili, da morajo posebej poročati o izvajanju teh posebnih socialnih programov in podobno. No, zdaj pa morda tista najbolj pomembna, ključna sprememba je pri 6. členu, kjer smo jasneje opredelili merila, tudi s pomočjo z nasveti Zakonodajno-pravne službe smo jih umestili v besedni način, da so bolj jasna, ker to je tisto ključno.

Zelo veliko pritožb ali pa slabe volje v preteklih letih je bilo, ker je sistem težak za razumeti in zdaj smo to naredili bolj jasno in smo merila umestili v tri skupine, se pravi v skupna merila, posebna merila in dodatna merila. V nadaljevanju smo opredelili, da so ta merila primarno vezana na primerljivost stroškov in kapacitet posameznih programov, kar pomeni število uporabnikov. Če poenostavim, ključno merilo pri ocenjevanju programov je število uporabnikov ali število storitev in na drugi strani vrednost neke storitve oziroma izvajanja programa. Tukaj je vse narejeno, ves sistem v smeri, da so vse te možnosti enake za vse organizacije. Če dam primer, paket hrane pri eni organizaciji mora biti ovrednoten enako kot pri drugi, razen če so neke posebnosti. Primer, nekje te naloge opravljajo prostovoljci, nekje drugje morda zaposleni z nekim minimalnimi odstopanji. Se pravi, osnovno pravilo je število uporabnikov oziroma storitev in na drugi strani primerljiv strošek.

Potem so členi 7, 8, 9 pa do 12, ki opredeljujejo na novo oziroma bolj jasno način kandidiranja na sredstva fundacije, torej, kaj morajo priložiti, od finančno ovrednotenega delovnega programa do... Opredeli se jasneje razpisno obdobje, opredelijo se namenski programski sklopi, kakšen je postopek ob odpiranju vlog, seveda možnost pravnega sredstva, ugovor na odpiranje in podobno in možnosti seveda tudi dopolnitve in dokumentacije in ostalega.

V nadaljevanju so potem neke vsebinske zadeve. 13. člen, fundacija lahko pred oblikovanjem finančnega načrta, zaradi opredelitve višine sredstev, pridobi informacije o organizaciji, humanitarnih, invalidskih, kakšne so potrebe na posameznih področjih. Primer, vsako leto, kot rečeno, neke stvari se bodo morda ponavljale, fundacija financira tudi naložbe. Ne vsako leto, so bila na žalost leta, ko ni bilo dovolj sredstev in ni bilo sredstev potem, najprej smo seveda črtali naložbe, primarne so vedno programi, potem delovanje in naložbe na koncu. In vsako leto že v finančnem načrtu opredelimo višine, v tem primeru, koliko sredstev se bo namenilo za naložbe. In tu je prišlo do razmišljanja, da se te višine lahko bodo bolj natančno določile, če se bodo seveda pred razpisom pod enakimi pogoji za vse pridobile informacije s strani vseh invalidskih humanitarnih organizacij, kakšne so v tistem letu prioritete, ali je v tistem letu zaradi denimo naravnih nesreč več potreb po nekem materialu na tem področju, ali se je pokazalo, da zaradi nekih drugih razlogov je več socialnih stisk in je treba več denarja nameniti v neke druge zadeve, seveda tudi na področju naložb in podobno. Potem naprej smo določili v 14. členu, da FIHO pri ocenjevanju programov lahko pri ocenjevanju teh vlog zaprosi tudi posamezne inštitucije, ki verificirajo te programe, na primer, Socialna zbornica in podobno, za njihova stališča, zato, da se lažje oceni, lažje opredeli sam sklep. Potem naprej izrecno smo določili, seveda, da morajo člani posameznih komisij, fundacija kot rečeno, ima eno komisijo za ocenjevanje vlog invalidske organizacije, na drugi strani komisijo za ocenjevanje vlog humanitarnih organizacij, da morajo seveda vsi člani komisij, ki so seveda strokovnjaki s svojega področja, presojati po pravilih stroke socialnega in invalidskega varstva, seveda upoštevati tudi nacionalne smernice na področju socialnega invalidskega varstva, hkrati pa seveda tudi upoštevati vsa ostala pravila o varovanju poslovnih osebnih podatkov. Seveda tukaj govorimo o zelo pomembnem področju varovanja osebnih podatkov. Hkrati pa smo izrecno določili, da je treba seveda upoštevati tudi Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. In tudi določila Zakona o splošnem upravnem postopku, seveda predvsem zaradi upoštevanja možnosti v nasprotju interesov, kjer smo izrecno določili, da v vsakem takem primeru se seveda tak posameznik izloči iz odločanja o dodeljevanju finančnih sredstev. V nadaljevanju smo spremenili določbe, ki govorijo o vsebini sklepa in načinu vročanja, ravno iz razloga, se pravi, tukaj ni vsebinskih sprememb, ampak so spremembe, ki gredo v smer, da so stvari bolj jasne, da bo vsak posameznik, ki dobi nek sklep, da mu je točno jasno, zakaj taka odločitev, kako smo prišli... kako so komisije prišle do posamezne odločitve. In naprej, seveda v nadaljevanju, v 17. členu smo tudi natančno opredelili možnost pritožbe na sklep, vključno z razlogi, ki jih morajo navesti organizacije. Potem v nadaljevanju smo določili natančneje, tudi v skladu s priporočili Računskega sodišča in KPK, možne odločitve nadzornega odbora, s čimer seveda se zagotovi večja pravna varnost in enako obravnavanje pritožnikov. Potem pa smo določili še način izplačevanja sredstev. Se pravi, zaradi pravnega varstva, tudi fundacija mora biti zaščitena, pogodbe morajo biti tukaj seveda podpisane, vse stvari morajo biti narejene tako kot je potrebno. Hkrati smo še uskladili zopet tudi na pobudo Računskega sodišča roke o poročilih organizacij. Tukaj imamo vsako leto težavo. Mi seveda poročamo Državnemu zboru. Da pa lahko mi poročamo Državnemu zboru moramo pa vključiti, prejeti poročila organizacij, ki seveda jih je bilo treba analizirati, pregledati, primerjati z našimi internimi poročili in potem lahko šele oddamo. In ti roki so se zdaj do sedaj križali in smo spremenili te roke tudi vezano na poročanje, ki jih oddajamo, ki jih oddajajo vse organizacije na AJPES. Do sedaj ni bilo urejeno v tem našem glavnem aktu, ni bila urejena možnost kaj se zgodi, če pride do nenamenske rabe sredstev in podobno. Seveda smo to imeli urejeno s pogodbami, če takih primerov ni bilo oziroma smo v takem primeru vedno sredstva dobili nazaj iz organizacije, če niso jih pobili, to brez nekih potrebnih pravnih poti same naredili. Zdaj smo pa umestili v pravilnik v 21. členu, da v primeru, da pride do nenamenske porabe sredstev, da je nujno potrebno, se pravi, to smo umestili, da je nujno potrebno vrniti ta sredstva nazaj v fundacijo.

In v nov člen smo umestili določbe glede samega nadzora. Fundacija izvaja tudi redno nadzore. To je tudi ena prednosti fundacije.

Tako, da to je zdaj en povzetek teh sprememb. Spremembe so potrebne, so dobrodošle. Jaz mislim, da gredo tako naproti, na eni strani naproti organizacijam, da bomo vsi skupaj lažje delali tisto naše osnovno poslanstvo, hkrati pa tudi gre še bolj v smeri jasnosti, transparentnosti in vsega tistega, kar mora biti in kar nenazadnje zahteva od nas tudi Računsko sodišče in KPK.

Zaenkrat toliko, seveda, če boste želeli še kakšna dodatna pojasnila. Hvala.

Hvala lepa.

Besedo sedaj dajem predstavniku Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, državnemu sekretarju Igorju Feketiju. Izvolite.

Hvala za besedo. In hvala gospodu Severju za podrobno predstavitev v uvodu.

Torej, FIHO, Fundacija za financiranje invalidskih humanitarnih organizacij vsako leto pripravi javni razpis za razporeditev sredstev za sofinanciranje ali financiranje izvajanja programov, za delovanje in za naložbe invalidskih humanitarnih organizacij. In podlaga za delitev sredstev je prav Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev FIHO, katerega spremembe in dopolnitve obravnavamo danes in katerih podrobnosti smo pravkar slišali.

Ministrstvo po pregledu teh sprememb in dopolnitev pravilnika ugotavlja, da se s spremembo tega pravilnika jasno in nedvoumno določajo splošna, posebna in dodatna merila pri ocenjevanju finančno ovrednotenih letnih delovnih programov invalidskih in humanitarnih organizacij in da so v njih jasno opredeljeni pogoji za financiranje. Bolj podrobno pa novela pravilnika opredeljuje tudi delo posameznih komisij v skladu z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije. Bistveno je, da predlagani pravilnik zasleduje cilj namenske porabe dodeljenih finančnih sredstev in posledično se uresničuje namen, zaradi katerega je bil FIHO tudi ustanovljen, torej, da so sredstva razpoložljiva za vse uporabnike pod enakimi pogoji, ki so jasno opredeljeni vnaprej, da se sredstva dodeljujejo transparentno in da je zagotovljena integriteta vseh, ki sodelujejo v postopkih odločanja o delitvi sredstev.

V luči vsega povedanega podpiramo predlagane spremembe. Hvala.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Zakonodajnopravne službe? V redu. Zato dajem besedo predstavniku Državnega sveta, gospod Danijel Kastelic, izvolite.

Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Poslanke in poslanci, državni sekretar, direktor fundacije in ostali prisotni! Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je novelo pravilnika obravnavala na 29. seji 13. junija. Komisija je sicer noveli pravilnika izrekla podporo. Smo se pa v razpravi dotaknili nekaterih sprememb v pravilniku, ki bodo lahko vplivale na delovanje fundacije invalidskih ter humanitarnih organizacij, ki so prejemnice njenih sredstev. Takšen je na primer nova ureditev 2. člena novele pravilnika, ki fundaciji ne omogoča več, da bi na dolgi rok prenašala presežke sredstev iz tekočega v prihodnja leta oziroma, da bi imela neke dolgoročne rezerve, ki so se do zdaj pogosto izkazale kot pomemben blažilec v primeru izrednih dogodkov ali manjših prilivov iz naslova koncesij. Kot nam je pojasnil direktor fundacije, trenutni trendi prilivov sredstev iz naslova koncesijskih dajatev sicer kažejo pozitivno sliko, a si vodstvo fundacije vseeno prizadeva zagotoviti podlage za kakšno dolgoročnejšo rezervo sredstev, za kar pa bi bilo prehodno potrebno spremeniti tudi zakonodajo. Poročal nam je tudi o naporih za zagotovitev dodatnega bolj stabilnega vira financiranja, kar bi se lahko zagotovilo s spremembo Zakona o davku od srečk, v okviru katerega bi se lahko določen delež prihodkov države iz naslova davka od srečk redno, na primer na mesečni ravni, odvajal fundaciji. Namreč, uvedba davka v višini 10 procent vrednosti srečke je namreč fundacijo od leta 2013 dalje prikrajšala za vsaj 20 procent prihodkov na letni ravni. Razpravljali smo tudi o tem, da bi se pri ocenjevanju in pripravi predlogov za razporeditev sredstev invalidskim in humanitarnim organizacijam lahko upoštevalo dejstvo, da imajo nekatere organizacije v slovenskem prostoru že dolgo tradicijo z izvajanjem posebnih socialnih programov, ki so bili predhodno že verificirani s strani Socialne zbornice Slovenije in dokazno sledijo določenim standardom kakovosti. Vse to jim namreč zagotavlja neko primerjalno prednost pred ostalimi organizacijami z vidika kakovosti izvajanja programov in storitev. Po pojasnilu direktorja FIHO so pogovori tekli tudi že v navedeni smeri, a trenutno soglasje v zvezi s tem vprašanjem še ni bilo doseženo. Kot že rečeno, komisija novelo pravilnika podpira in vašemu odboru ter Državnemu zboru Republike Slovenije predlaga, da k njej čim prej poda soglasje. Hvala za vašo pozornost.

Hvala lepa.

Sedaj besedo dajem še drugim vabljenim na sejo, kot prvi Nacionalnemu svetu invalidskih organizacij Slovenije, zanjo magistrici Mojci Vavpotič. Izvolite.

Lep pozdrav! Hvala za besedo. Nacionalni svet se je seveda seznanil s predlogom pravilnika. Absolutno se strinjamo z vsebino novega predlaganega pravilnika FIHO in smatramo, da je to tudi odraz novega vodenja, uspešnega vodenja FIHO in pa sodelovanja tako invalidskih kot humanitarnih organizacij, kar nas še posebej veseli. Menimo tudi, da bo to dobra podlaga za nadaljnje sodelovanje in vsekakor podpiramo nov pravilnik. Hvala lepa.

Hvala. Naslednja je predstavnica Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije, gospa Nataša Sorko. Izvolite.

Prav lepo pozdravljeni vsi skupaj! Seveda smo tudi v nacionalnem forumu humanitarnih organizacij se seznanili s pravilnikom, ga tudi podpiramo in smo tudi naši svetniki v komisiji za akte, so prispevali tudi svoj delež k tem spremembam, ki jih je tudi direktor predstavil. Predvsem se mi zdi pomembno, da smo dosegli nek konsenz pri predhodnem razdeljevanju zneska, ki je namenjen programom in v bistvu programom humanitarnim organizacijam na tri različne vrste organizacij, kot jih predvideva Zakon o humanitarnih organizacij, ker gre za predvsem pri organizacijah kroničnih bolnikov in organizacijah za samopomoč s statusom humanitarne organizacije, predvsem za to, da je to manjši manjše število organizacij in v kolikor pride do nekega nihanja pri sami prijavi na razpis, recimo pri organizaciji za samopomoč, se hitro ta struktura potem malo spremenila in je pač tudi komisija potem potrebovala dodatno soglasje za prerazporeditev sredstev, zaradi tega je to za delo humanitarne komisije na področju razdeljevanja sredstev sigurno ena zelo pomembna sprememba in kot seveda tudi z vsemi drugimi spremembami, ki so danes predmet naše razprave, pogovorov, se strinjamo in pač podpiramo spremembo in sprejem pravilnika. Hvala.