Spoštovani kolegice in kolegi, vsi vabljeni, ostali prisotni!

Pričenjam 21. sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: Milan Jakopovič, Franc Rosec, Andreja Kert, na seji pa bodo kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelovali Anton Šturbej ter Jožica Derganc.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. V skladu s prvim odstavkom 65. člena Poslovnika, bi na prošnjo Banke Slovenije predlagal, da odbor obravnava točke v naslednjem vrstnem redu: 4., 1., 2., 3. in 5. točke, da bo lahko zagotovljena ustrezna prisotnost predstavnikov inštitucij pri posameznih točkah. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.)

Ker v poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje ter s spremenjenim vrstnim redom obravnave posameznih točk.

Sedaj pa že prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - LETNO POROČILO BANKE SLOVENIJE 2023 Z LETNIM OBRAČUNOM BANKE SLOVENIJE ZA LETO 2023, KI JE SESTAVNI DEL TEGA POROČILA, IN FINANČNI NAČRT BANKE SLOVENIJE ZA LETO 2024, EPA 1558-IX.

Odbor bo poročilo obravnaval kot matično delovno telo v skladu s četrtim odstavkom 41. člena Poslovnika Državnega zbora. Poročilo je Banka Slovenije poslala na podlagi 49. člena Zakona o Banki Slovenije. Odbor je prejel tudi mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

K tej točki so vabljeni predstavniki Banke Slovenije in Ministrstva za finance, del gradiva pa je označen z varstvom podatkov, zato vas vse prosim, da med razpravo upoštevate predpise s področja varstva podatkov ter me vnaprej opozorite, če boste želeli razpravljati o varovanih podatkih, saj bi bilo v takem primeru sejo potrebno zapreti za javnost.

Uvodno besedo bom dal predstavniku Banke Slovenije, guvernerju magistru Boštjanu Vasletu, preden pa predam besedo, bi pa samo še vljudno pojasnil, gospod guverner, da smo z vsem dolžnim razumom sledili vašemu predlogu zaradi drugih objektivnih zadolžitev ter vas uvrstili na 1. točko dnevnega reda, če pa uporabim vaš jezik, smo s tem mogoče povzročili v dobavni verigi razpravljavcev oziroma ostalih informacij določena tveganja, zato si ne želimo v šoku in vas pri razpravi pozivam k učinkovitosti, kar prevedeno pomeni 10 minut.

Beseda je vaša.

Lepo pozdravljeni!

Najprej hvala lepa za besedo, za povabilo, da lahko predstavim delo Banke Slovenije v minulem letu in seveda tudi za prilagoditev dnevnega reda. Torej hvala lepa.

Banka Slovenije je v lanskem letu delovala v okolju, ki je bilo zaznamovano s tremi pomembnimi dejavniki. Prvi se nanaša na gospodarsko aktivnost, ki se je tako v Sloveniji kot v celotnem evrskem območju postopoma umirjala, v nekaterih delih smo beležili celo stagnacijo aktivnosti. Drugi pomembni dejavnik je bila še vedno visoka inflacija, ki se je tekom leta sicer zniževala vendar ostala precej nad našim ciljem in pa geopolitične napetosti, obstoječe, predvsem ruska agresija na Ukrajino in nekateri novi zapleti, predvsem na bližnjem vzhodu, ki so oteževali, oteževali poslovanje Banke Slovenije oziroma celotnega Evrosistema. Banka Slovenije je v teh razmerah ključno pozornost namenila zniževanju inflacij, zato smo nekajkrat, nazadnje septembra lani, povišali obrestne mere in dosegli raven 4 odstotkov. Šlo je za enega najhitrejših in največjih povišanj obrestnih mer odkar je bil uveden evro.

Drugi ukrep, s katerim smo želeli vplivati na inflacijo, pa je bilo postopno umikanje likvidnosti iz sistema. Začeli smo zmanjševati nakupe naših vrednostnih papirjev, kar je potem seveda na koncu prispevalo k temu, da se je inflacija pomembno umirila. Če navedem samo dva, dva podatka. Zadnji podatek za Slovenijo kaže, da je inflacija pri nas trenutno 2,5 odstotna, v celotnem evrskem območju pa je 2,6 odstotna, torej gre za znatni padec, padec rasti cen. Zaradi tega smo se na naši zadnji seji, monetarni seji odločili, da lahko začnemo proces zniževanja obrestnih mer. Obrestne mere smo znižali za 0,25 odstotne točke naše ključne obrestne mere, s tem pa smo želeli dati dve ključni sporočili. Prvo sporočilo je, da postajamo vse bolj gotovi v to, da se bo trend inflacije nadaljeval, da so se umaknili tisti dejavniki, ki so do sedaj največ prispevali k inflaciji in tudi, ko pogledamo napovedi za prihodnja četrtletja, za prihodnje leto kažejo, da se bo inflacija še naprej umirila in da bo relativno kmalu dosegla naš cilj, to je stopnja rasti cen blizu 2 odstotkov.

Drugo sporočilo, ki smo ga želeli dati z znižanjem obrestnih mer, pa je to, da se še vedno ohranjajo nekatere negotovosti glede nadaljnjega gibanja cen in te negotovosti so povezane predvsem s trgom dela. Tukaj v Sloveniji, pa tudi v precej drugih državah evrskega območja v tem trenutku beležimo zelo dobre rezultate, kar se tiče zaposlenosti, torej visoka zaposlenost, nizka brezposelnost, vendar pa takšna gibanja spremlja tudi relativno visoka rast plač. Če bi se visoka rast plač nadaljevala tudi v prihodnje, če bi postala celo prekomerna, če jo primerjamo z rastjo produktivnosti, potem bi to seveda imelo inflacijske pritiske in bi upočasnjevalo proces zniževanja inflacije.

Drugo veliko tveganje, ki ga vidimo, je povezano s cenami storitev. Dejstvo je, da je inflacija v zadnjem času, v zadnjih mesecih, četrtletjih v veliki meri spodbujena z rastjo cen storitev in če tukaj ne bo prišlo do predvidenega umirjanja cen, lahko to zopet oddalji proces zniževanja inflacije. In pa potem še tretja negotovost, to pa je negotovost povezana s fiskalnimi politikami v evrskem območju. Kot vsi veste, je zelo pomembna koordinacija politik, tako denarne kot fiskalne politike, če bo ta koordinacija manjša, potem bo tudi proces zniževanja inflacije počasnejši.

Kar se tiče naših, naših nadaljnjih odločitev na področju denarne politike bo torej odvisno od tega kako se bo gibala inflacija in kakšne bodo razmere na teh treh področjih, ki sem jih pravkar omenil, torej rast plač, rast cen storitev in pa usklajenost z drugimi makroekonomskimi politikami. Kar se tiče našega drugega mandata nadzora bančnega sistema so banke seveda delovale v razmerah, kjer so bile obrestne mere relativno visoke, kjer je bila tudi likvidnost relativno visoka. Hkrati smo v preteklosti z denarno politiko, pa tudi s fiskalno politiko blažili vpliv šokov iz mednarodnega okolja za podjetja, za prebivalstvo, kar je seveda povzročilo, da so ta poslovala operirala relativno ugodno, in pa seveda banke so delovale tudi v regulatornem okvirju, ki pa je precej drugačen, lahko rečem, precej boljši kot je bil v času prejšnje krize. V takšnih razmerah so torej banke poslovale zelo uspešno, če navedem samo tiste najpogostejše kazalnike, ki se uporabljajo, ko opisujemo poslovanje bank, bile so kapitalsko ustrezno, imele so zagotovljen ustrezen kapital, likvidnost je bila relativno visoka, njihovi portfelji so bili relativno dobri, na primer delež slabih posojil je praktično na najnižji ravni v zadnjih letih in pa seveda dobičkonosnost bank je bila rekordno visoka. Tudi, ko spremljamo tveganja za bančno poslovanje v prihodnje, ugotavljamo, da so se v zadnjih četrtletjih zmanjšala in tudi v našem zadnjem poročilu, ki smo ga pravkar objavili kaže, da so tveganja v tem trenutku manjša, kot so bila še na začetku, na začetku leta, tako da se ugodno poslovanje bančnega sistema nadaljuje tudi v letošnjem letu.

Če se na koncu dotaknem še našega tretjega mandata, to je makrobonitetne politike, s katero prispevamo k finančni stabilnosti v Sloveniji. Tukaj smo že s samim našim delovanjem na področju, na področju denarne politike prispevali k temu, da se je inflacija postopno znižala, torej da se je finančna stabilnost izboljšala, poleg tega pa smo prilagodili, uvedli dva nova instrumenta. Prvi instrument je prilagoditev ukrepa. Ki določa pogoje kreditiranja za prebivalstvo. S tem smo zagotovili, da so razmere v tem segmentu bolj finančno trdne, bolj finančno vzdržne. Drugi instrument, ki smo ga uporabili oziroma na novo uveljavili, pa je vpeljava pozitivnega kapitalskega blažilnika, pozitivne nevtralne stopnje, kar pomeni, da banke v dobrih časih zagotavljajo več kapitala za svoje poslovanje, tako da to je na kratko glede našega, našega delovanja na ključnih treh področjih: denarna politika, nadzor bančnega sistema in pa makrobonitetni nadzor.

Sedaj pa, če dovolite, bi kolega, ki je v Banki Slovenije zadolžen za finančno poslovanje naše institucije na kratko predstavil še trenutni finančni rezultat in pa pričakovanja za tekoče leto.

Hvala lepa.

Tako, kot posledica vsega, omenjena je bilančna vsota ob koncu leta 2023 znašala 37,9 milijarde evrov in bila višja v primerjavi s stanjem ob koncu leta 2022, ko je znašala 33,1 milijarde evrov. Zaradi zaostrovanja denarne politike so se neto zmanjšala sredstva na strani sredstev naša posojila in stanja vrednostnih papirjev za 1,3 milijarde evrov, ampak kot posledica vseh ostalih sprememb, so se na strani sredstev povečala terjatve iz sistema standarde za 5,6 milijarde evrov. Na strani obveznosti so se najbolj povečale vloge poslovnih bank za 2,2 milijardi evrov države in drugih komitentov, za eno milijardo evrov dodatno so se za 1,8 milijarde evrov povečale obveznosti do Evrosistema iz naslova prilagoditve bankovcev. Naš izkaz uspeha, naš presežek prihodkov nad odhodki je bil rahlo pozitiven v višini 1 milijona evrov glavni vir naših prihodkov so obresti od instrumentov iz portfeljev denarne politike in drugih naložb v vrednostne papirje. Neto obrestni prihodki so bili v letu 2023 negativni v višini 107,6 milijona zaradi zaostrovanja denarne politike z namenom zniževanja inflacije. V omenjeni situaciji so na enakem tudi vse ostale centralne banke, članice Evro sistema in centralne banke širše, ampak kje smo mi v Banki Slovenije primerjalno na boljšem je, da smo na podlagi preteklega poslovanja oblikovali za (?)545 milijonov evrov splošnih rezervacij v letu 2023 prav z namenom pokrivanja realiziranih finančnih tveganj. V letu 2023 smo tako za kritje prej omenjenih odhodkov in drugih odhodkov sprostili 241,8 milijonov evrov rezervacij in od tu rahlo pozitiven rezultat. Če se na kratko dotaknem še naših stroškov poslovanja so ti v letu 2023 znašali 48 milijonov in so posledica naših zakonskih nalog. Večina od njih odpade na večji delež, 69 odstotkov odpade na stroške plač in druge stroške, vse ostalo pa na druge poslovne stroške, stroške tiskanja bankovcev, amortizacije osnovnih sredstev in druge stroške.

Hvala lepa. S tem bi zaključil.

Najlepša hvala.

Želi sedaj besedo predstavnica Ministrstva za finance, gospa Gordana Pipan? /Ne hvala./ Izvolite.

Mogoče pa želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, gospod Leopold Pogačar? (Da.)

Izvolite.

Spoštovani predsedujoči, poslanke in poslanci in ostali vabljeni, prav lep pozdrav!

Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je na 13. seji 19. junija obravnavala letno poročilo Banke Slovenije z letnim obračunom Banke Slovenije za 2023 z računovodskimi izkazi, ki so sestavni del tega poročila in pa seveda finančni načrt Banke Slovenije za leto 2024. Državni svetniki so v razpravi izrazili zadovoljstvo nad umirjanjem inflacije in posledično zniževanje obrestnih mer, vendar ocenili, da obstaja možnost, da se obrestne mere ne znižujejo hitreje tudi iz razloga uspešnega poslovanja bank in visokih dobičkov, ter povprašali, zakaj Banka Slovenije ne regulira obrestnih mer med komercialnimi bankami, oziroma da bankam to vsaj priporoči. Obrestne mere na posojila so še vedno visoke na eni strani in na drugi strani nizke obrestne mere na dane depozite državljanov in podjetij. Vprašali so oziroma povprašali smo tudi, ali Banka Slovenije zaznava morebitno dogovarjanje vezano na višino obrestnih mer med bankami. S strani guvernerja Banke Slovenije je bilo pojasnjeno, da višino obrestnih mer regulira trg, na kar gotovo vpliva skromna konkurenca tako zaradi majhnega števila bank v Sloveniji kot tudi skromno koriščenje finančnih inštrumentov, Banka Slovenije pa ne zaznava medbančnega kartelnega dogovarjanja. Komisija je tako sprejela ugotovitveni sklep: Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in Finance se je seznanila z nami navedenimi obravnavani dokumenti.

Hvala.

Najlepša hvala.

Sedaj pa odpiram razpravo o poročilu. Kdo želi razpravljati?

Kolega Gladek, beseda je tvoja.

Ja, predsedujoči, hvala lepa za besedo.

Spoštovani guverner, ostali prisotni!

Ja, saj je bilo veliko povedanega, pa mogoče vseeno še kakšno dodatno vprašanje ali pa mogoče vaše razmišljanje. Izpostavili ste oziroma kolegi iz Državnega sveta so izpostavljeni dve stvari, ki tudi mene zanimajo. Ena je, kar se tiče inflacije. Dejstvo je, da smo v tem trenutku, recimo temu, relativno uspešni, kar se tiče borbe z inflacijo, z inflacijo, ampak po drugi strani pa so napovedi Umarja, da se naj bi v naslednjem letu ta inflacija ponovno malenkost dvigala, prek 3 odstotkov. Zdaj, vi ste izpostavili, da na inflacijo zelo vpliva visoka rast plač, pa me na tem mestu zanima, veste da je pred nami bi rekel plačna reforma oziroma se delajo neki napori, da se naj bi te plače, bom rekel, približale nekim realnim vrednostim za normalno življenje ljudi oziroma zaposlenih, pa me zanima, kako vi ocenjujete kaj, kaj lahko to pomeni v smislu boja z inflacijo? Po drugi strani ste omenili tudi umirjanje cen, da želite oziroma da je eden od načinov, da se inflacija stabilizira, tudi umirjanje cen storitev. Zdaj mogoče tukaj malo kakšno dodatno pojasnilo, ker tukaj je, bi rekel, trg tako kot je bilo pri bankah rečeno, je trg prost in cene, cene določa pač povpraševanje. Tako da tukaj je dejansko vprašanje kaj se lahko tukaj naredi. Zdaj pa, če se na drugo, na drugo vprašanje, ki se pa tudi povezuje mogoče malo s cenami storitev in s temi zadevami kar se tiče bank. Kot je razumljeno oziroma kot vemo, je bančni sistem stabilen oziroma je daleč od tega, kar smo doživeli pred, recimo temu dobrimi desetimi leti, in tudi za naprej so napovedi dobre, ampak bančni sistem oziroma banke so do neke mere, bi morale biti »suport« državljanom in gospodarstvu in ravno zaradi teh visokih obresti, ki smo jih, kot je bilo že prej omenjeno, opažamo manjše zanimanje za kreditiranje tako fizičnih kot pravnih oseb. Sami ste tudi omenili, da je, da je tudi kar se tiče gospodarske rasti oziroma da je bojazen, da se zadeve ohlajajo oziroma, da nismo več v pozitivnem trendu, Tako da mogoče, moje razmišljanje je, da tudi sam bančni sistem oziroma kreditna politika bank ne vpliva trenutno najbolje na posledično glede dostopnosti denarja in seveda do razvoja podjetništva. Po drugi strani vemo, da je velik problem dostopnost do stanovanj, nepremičnine, cene nepremičnin so seveda visoke, poleg tega pa tudi dostopnost kreditov mogoče malo težja v danem trenutku po eni strani, kar je logično zaradi zaostrovanja politike bank glede odobritve posojil, po drugi strani pa tudi zaradi samih obrestnih mer.

Tako da mogoče, mogoče par komentarjev oziroma mojih razmišljanj na to temo z vaše strani. Hvala.

Vam podajam besedo za pojasnila.

Izvolite.

Hvala lepa.

Bom začel z inflacijo. Zdaj, naša trenutna ocena je, da kljub temu, da smo nekoliko znižali obrestne mere oziroma da smo začeli z obratom v gibanju obrestnih mer, še vedno zagotavljamo zadostno restriktivnost, restriktivno naravnanost denarne politike, da lahko pričakujemo, da se bo inflacija tekom letošnjega leta, zlasti pa v prihodnjem letu, nadalje znižala in tukaj govorimo o inflaciji v celotnem evrskem območju.

Kar se tiče pa razkoraka med inflacijo v posameznih državah članicah, konkretno v Sloveniji, in povprečjem evrskega območja, pa je seveda v ozadju več dejavnikov, ki prispevajo k temu razkoraku. Trenutno je sicer v Sloveniji relativno nizek, omenil sem samo desetinko odstotne točke, ampak dejansko pričakujemo, da se bo inflacija tekom letošnjega leta v Sloveniji nekoliko bolj oddaljila od povprečja evrskega območja. Tukaj pa je v ozadju najpomembnejši dejavnik seveda gospodarska rast, aktivnost, ki jo imamo v Sloveniji in pa potem tudi razmere na trgu dela.

Kar se tiče same gospodarske aktivnosti, letos pričakujemo relativno visoko gospodarsko rast, nekje na ravni 2,5 odstotka. Medtem ko so pričakovanja za celotno evrsko območje nekaj manj kot 1 odstotek, torej ta hitrejša dinamika, večja gospodarska rast, bo pomembno prispevala k inflaciji v Sloveniji. Potem ostali dejavniki pa so, kot ste omenili, povezani z drugimi, z drugimi ekonomskimi politikami oziroma s tem, kaj se bo dogajalo na področju plač, kaj se bo dogajalo na področju celotnega fiskusa. Tukaj ocenjujemo, da je, ko govorimo o plačah, ključno to, da je rast plač vezana oziroma da ostaja v razmerju do rasti produktivnosti, kajti tista rast plač, ki spodbuja rast produktivnosti, potem posledično se ne preliva ali pa ne preliva v tolikšni meri tudi v rast inflacije v posamezni državi oziroma v Sloveniji.

Kar se tiče cen storitev, pa je dejstvo, da je bila ta začetna inflacija oziroma dvig inflacije predvsem posledica povpraševanja, ki je nastopilo po odprtju gospodarstva, takrat, ko smo imeli še covidno krizo. Bila je posledica naraščanja cen energentov, bila je posledica motenj v dobavnih verigah, ki pa so se v zadnjem času izpele oziroma ti dejavniki so se zmanjšali, in ko sedaj pogledamo kaj so tisti ključni dejavniki, ki poganjajo inflacijo, so to dejansko cene storitev, ki pa so potem zopet v precejšnji meri vezane na domače okolje, kaj se dogaja s plačami, kaj se dogaja s kupno močjo, kaj se dogaja s sentimentom pri potrošnikih v posamezni državi in to bo na koncu vse skupaj rezultiralo v nekoliko drugačni inflaciji v Sloveniji, nekoliko višji kot bo prevladovala v celotnem evrskem območju.

Zdaj, kar se tiče drugega vprašanja, ki je povezano z bankami oziroma konkretno z obsegom kreditiranja, bi tukaj mogoče začel najprej z nekoliko bolj dolgoročno sliko. Dejstvo je, da so se podjetja po prejšnji finančni krizi, torej pred približno 10, 12 leti, zaradi izkušenj, ki so jih imele takrat s poslovanjem z bankami, danes v veliki meri umaknile s področja bančnega financiranja. Podatki kažejo, da se podjetja v večji meri kot v preteklosti financirajo iz svojih lastnih virov, da se financirajo preko dobaviteljev, preko teh, financiranja znotraj dobavnih verig in da se v bistvu obseg kreditiranja nikoli ni vrnil na primerljive stopnje kot smo jih imeli, ne takrat, ko je nastopila prejšnja finančna kriza, ampak v obdobju pred tem, na drugi strani pa se je v tem, tej dolgoročni perspektivi okrepilo kreditiranje fizičnih oseb, torej prebivalstva.

Če pa se zdaj osredotočim samo na zadnje podatke, to, kar se je zgodilo v zadnjem četrtletju, v zadnjih dveh četrtletjih pa opažamo, da se je kreditiranje ponovno začelo krepiti, predvsem se krepi kreditiranje na področju pri prebivalstvu, to je stanovanjsko kreditiranje in tudi potrošniško kreditiranje, medtem ko je ta trend oziroma izboljšanje kreditiranja, povečanje kreditiranja pri podjetjih sicer viden, vendar ostaja relativno skromen.

Hvala za dodatna pojasnila.

Razprava je še vedno odprta, zato preverjam, če je še interes? (Ne.) Ugotavljam, da tega ni, zato zaključujem razpravo. In nadalje ugotavljam, da se je Odbor za finance seznanil z letnim poročilom Banke Slovenije 2023 ter z letnim obračunom Banke Slovenije za leto 2023, z računskimi izkazi, ki je prav tako sestavni del tega poročila, in finančnim načrtom Banke Slovenije za leto 2024, EPA 1558-IX. Tako da s tem zaključujem to točko dnevnega reda ter predstavnikom Banke Slovenije se dodatno zahvaljujem za razpravo ter vam želim uspešen dan.

Sedaj pa že prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ODLOKA O STRATEGIJI UPRAVLJANJA NALOŽB DRŽAVE.

Predlog odloka je Državnemu zboru predložila Vlada. Odbor predlog odloka obravnava na podlagi 108., 169.a in 171. člena Poslovnika Državnega zbora.

K tej točki so bili vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe. Poleg predloga odloka ste prejeli še naslednja gradiva: mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Rok za vlaganje amandmajev je potekel dne 21. 6. 2024, amandmaje so v roku vložile Poslanska skupina Svoboda, SD in Levica.

Pričenjam sedaj s prvo obravnavo predloga odloka, v kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih delih predloga odloka.

Besedo uvodoma dajem predstavniku Vlade, gospodu ministru Klemnu Boštjančiču, da nam poda obrazložitve.

Minister, izvolite.